Sonja Koranter Golobji vodnjak

BES

GOLOBJI VODNJAK

Sonja Koranter

Golobji

vodnjak

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

GOLOBJI VODNJAK

BES

Sonja Koranter
GOLOBJI VODNJAK

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-233-5

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

GOLOBJI VODNJAK

elik in zapra‰en prostor v kleti je sluÏil kot
skladi‰ãe in arhiv za ne‰teto map in fasciklov, pa-

pirjev in odveãnega inventarja. Sprva je bilo vse lepo
zloÏeno po policah, o‰tevilãeno in urejeno, bolj smo se
zra‰ãali z demokracijo, vedno veã je bilo papirja. Potreb-
nega in nepotrebnega. Vsakokrat, ko sem hotela katere-
ga izmed dokumentov v kleti, je tajnica zavila oãi v stra-
hu, ãe‰, da jo bo ves ta papir zadu‰il in zasul. Ni bilo
namreã enostavno najti, izkopati doloãen dokument.
Arhivarja pa si v sodobnih ãasih res nismo mogli pri-
vo‰ãiti. Malo zaradi slabih izku‰enj, z zdaj Ïe odpu‰ãe-
nim Otom, najveã pa zaradi racionalizacije administra-
cije. Oto je niã kolikokrat pospravil papirje tako, da jih
je zvezal in odpeljal na odpad. Mimogrede pa se je usta-
vil v najbliÏji gostilni in denar zapil. Sicer pa, verjetno se
za dobljeni izkupiãek niti po‰teno napiti ni mogel.

»Papir je vreden ‰e najveã takrat, ko za njim potegne‰

vodo v strani‰ãu,« je rekel, ko smo ga zasli‰evali, kje je
denar in kje so papirji.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Tako ne more biti, ne sme biti,« je odloãil ‰ef, ko je

Ota odpustil. »Arhivsko gradivo je dragoceno, nepo-
gre‰ljivo, torej je to velik prekr‰ek.«

»Ni vedel, ni mogel vedeti,« sva ga sku‰ala s Franã-

kom prepriãati, da bi za‰ãitila Ota.

»Navodila so jasna,« je bil neomajen in odloãen ‰ef.

»·e dobro, da smo v demokraciji, ko ãloveka, ki ne od-
govarja potrebam in merilom za delovno mesto, odpus-
ti‰. Odloãitev je dokonãna.«

»Ah,« sem rekla, »kaj pa takrat, ko so papirje, ki so jih

hoteli uniãiti, metali v vodnjake. Saj vendar to vemo. Kaj
ni eden izmed zasutih vodnjakov tudi v na‰i kleti, par-
don, arhivu.«

Franãek pa me je pogledal s ‰iroko razprtimi oãi, za-

ãudeno in pretresljivo obenem.

»Arhiv je vendar Ïivljenjskega pomena za kriminalis-

tiko, ali ne? Tega, da so metali papirje v vodnjake, no,
tega pa res ne verjamem.«

»Ni treba,« sem rekla. »Potrebuje‰ kar nekaj let sluÏ-

be, dogodkov in ‰tudija preteklosti, da bo‰ spoznal, da
to ni niã nenavadnega. ·e dobro, da v zasutih vodnjakih
nismo na‰li kosti.«

»Dovolj . . . dovolj,« je rekel ‰ef. »V dobi raãunalni‰-

ke tehnologije bomo arhivsko gradivo spravili na diske-
te in v raãunalnik. Torej potrebujemo ãloveka, ki je spo-
soben to urediti. Oto gotovo to ni.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Objavili bomo razpis . . . tako . . . objavili bomo

razpis. Trg delovne sile je zasiãen z raãunalnikarji, pro-
gramerji in gotovo bomo na‰li primernega ãloveka, ki
bo nadomestil Ota,»je odloãil ‰ef. »Tajnica naj pripravi
potrebno dokumentacijo, razpisno dokumentacijo.
Bom podpisal,« je rekel, ko sva s Franãkom hotela nekaj
pripomniti.

»Mislim, da se mu je malo zavrtelo,« sem rekla, ko je

‰ef od‰el, »vsakokrat je stavek ponovil. Si opazil,« sem
se spet obrnila k Franãku, ki je Ïe dvignil telefonsko slu-
‰alko in poslu‰al. Telefon brni tako tiho, da ga zadnje
ãase sploh ne sli‰im. Morala bom na pregled, sem pre-
mi‰ljevala, ko je Franãek zavpil: «Ne verjamem. V vod-
njaku gotovo ne. Prideva.«

»Kaj je spet,« sem naveliãano rekla, »kak‰en vod-

njak?«

»Direktorji, pardon, menedÏerji so imeli zabavo.

Nekdo je padel v vodnjak na vrtu neke gostilne. Gasilci
in re‰evalci so Ïe na poti, policija pa zahteva kriminalis-
tiãno preiskavo. Greva,« je rekel Franãek in z mize vzel
beleÏko in svinãnik.

»Kako nerodno,« sem posmehljivo rekla, »menedÏer

v vodnjaku. Kako nerodno.«

Spet je pozvonil telefon. Tokrat sem bila jaz hitrej‰a.

Mo‰ki na drugi strani Ïice pa je veselo priãel razlagati,

BES

GOLOBJI VODNJAK

da so menedÏerja Ïe potegnili iz vodnjaka. Namreã, bila
naj bi samo ‰ala.«

Kakor koli Ïe, s Franãkom sva se vseeno odpravila na

kraj dogodka, da bi preverila resniãnost izjave.

»Ne morem se otresti ideje, da so vodnjaki skoraj po-

zabljeni. Voda je postala tako nepomembna zadeva, ker
priteãe iz pipe. Saj ve‰, odpre‰ vodo, pa Ïe pije‰. Vãasih
pa so morali s ãebri romati po vodo. To je bila dragoce-
na tekoãina. Îe skoraj tako dragocena kot kri.«

»Ah, ja . . . « je globoko zavzdihnil Franãek, ko je

sedel v avto. »Ne vem, zakaj se nisi raje vpisala na ‰tu-
dij arheologije in zgodovine. To bi bilo dela zate. Pod-
zemne jame in ãrepinje. Mrtvi ljudje in polomljene ko-
sti. Aj . . . aj . . . jaj . . . vodnjaki, pravi‰.«

»Poglej,« sem sku‰ala prepriãati Franãka, »vsaka vas,

mesto ali trg je imelo vodnjak. Tam so se zbirale Ïenske,
ki so hodile po vodo. Tam se je napajala Ïivina in tam so
se na veãer zbirali fantje. Kak‰na romantika. Samo po-
misli.«

»Kaj pa vodnjaki v samostanih?« Franãkov obraz je

preletel spaãen izraz in toãno sem vedela, kaj je hotel
povedati.

»Nisva poklicana, da bi sodila,« sem rekla, »to je pre-

veã nevaren teren. A . . . a . . . to pa ne.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Ne upa‰ si . . . ‰e vedno si ne upa‰ povedati, kar ve‰,

kajne? Le kdaj bo‰ pozabila na strah pred represijo, iz-
gubo sluÏbe in besedo, ki bi ti razkrila resnico?«

»V novo gra‰ãino pojdeva,« sem spremenila temo po-

govora. »Tam se menedÏerji kopljejo v vodnjaku.«

»Razumem, gospa ‰efica,« je resno, z rahlim ciniãnim

tonom tudi Franãek zakljuãil pogovor.

Îe na dovozu pred gra‰ãino se je trlo avtomobilov.

Med njimi je bil policijski in re‰ilni avtomobil. Slednji je
imel priÏgano rdeão utripajoão luã, in vedela sva, da le
ni tako vse nedolÏno in sme‰no. Kar skozi okno avtomo-
bila sem pomolila kriminalistiãno izkaznico, ko je poli-
cist samo resno pokimal. Odpeljala sva se na dvori‰ãe.
Po sneÏno belem pesku. Poãasi in previdno. Za nama je
pripeljal tudi Sinan.

BES

GOLOBJI VODNJAK

ostavna in aranÏerska sluÏba ENAJSTI PRST, je

imela ta teden veliko dela. Ugotovili so, da bi po-

trebovali vsaj ‰e dve dostavni vozili, eno za hrano in
drugo za roÏe in okrasje. Dana‰nji ãas zahteva veã in ‰e
veã, prazniki ali ne prazniki. Dela je veã kot dovolj. To-
krat bo potrebno pripraviti najeto hi‰o za velik banket.
Urediti dostavne poti, pripraviti bakle in luksuzne avto-
mobile, predvsem pa izbrano hrano in pijaão.

Hi‰a je stala v sredi‰ãu na‰ega mesta. Obdana z viso-

ko Ïivo ograjo, preko katere ni bilo varno pokukati, saj
te je nesramno neprijazen pes odvrnil od takega poãetja.
Zelena ograja pa je tako ali tako skrivala bodeão Ïico in
vsak gib nepovabljenega radovedneÏa je bil viden na
monitorju v kleti. Z eno besedo, moãno za‰ãitena trd-
njava, Ïe kar utrdba. To je bil kraj, kjer so se zbirali res-
niãno najbolj pomembni ljudje, in tudi tisti, ki so uspe-
li priti na seznam povabljenih. Nazadnje je treba ‰e po-
vedati, da je bila sluÏba ENAJSTI PRST izbrana izkljuã-
no in samo zaradi Ïe kar prisloviãne diskretnosti in za-
nesljivosti.

BES

GOLOBJI VODNJAK

Ignacij si je zadovoljno mel roke. Tokratno naroãilo je

presegalo vse dosedanje, v koliãini, kot tudi pri kakovo-
sti.

»Bomo zmogli,« je rekla Rosa, sloneã na Ignacijevi

rami, tako, da ni videla njegovega sladkega nasmeha.
»Hrano bo potrebno uvoziti, prav tako dekleta. Sloveni-
ja je premajhna, da bi se vsi ne poznali med seboj.«

»Rosa,« se je zresnil Ignacij, »to bo‰ uredila ti, kajne?

Dekleta pa ne smejo biti problem. Belega blaga je na
trgu dovolj.«

»Dvorec ima veã vodnjakov,« je zami‰ljeno nadalje-

val Ignacij, »mojster-kamnosek bo moral doloãene stva-
ri ‰e polep‰ati. Nekoliko bo potrebno spremeniti tudi
sprevod bakhantk skozi drevored. Ali bo prvo baklo no-
silo dekle?»

»Scenarij predvideva Neptuna, torej naj bi bil to mla-

deniã.« Rosa si je ‰la s prsti skozi lase, ko ji je Ignacij
poloÏil prst na usta, ‰epetajoã: »Nekdo se nama pribli-
Ïuje.« Tako se niti sprostiti ni mogla, zadrÏevala je sapo,
ko je zagledala mo‰kega, ki je prihajal po sveÏe posutem
pesku. Kashmir White je Ïe od daleã izgledal obãudo-
vanja vreden mo‰ki.

»Pozdravljeni,« je rekel v lepi sloven‰ãini. Njegov na-

glas pa je vseeno izdajal tujca. »So priprave v teku?« Za-
mahnil je z rokami, da bi si zastrl oãi pred soncem in na

BES

GOLOBJI VODNJAK

njegovih man‰etah so se zasvetili diamantni gumbi.
Tudi ta lesk je jemal vid.

»Ves dan Ïe tavam po tem prostoru,« je nadaljeval,

»obzidje je sicer dovolj visoko, vendar so kamere preveã
vidne in mislim, da bo tu potrebno ‰e kaj postoriti.«

»Seveda,« se je sladko nasmehnil Ignacij, »seveda . . .

seveda. To so ‰ele priprave za priprave. Gra‰ãina je dol-
ga leta veljala samo za eno izmed navadnih hi‰ v mestu.
To se pozna na neurejeni zunanjosti, kot tudi notranjo-
sti. Vse bomo pravoãasno uredili,« je rekel Ignacij.
Kashmir White pa si je dal opraviti z uro na veriÏici in
Rosi se je zazdelo, kot bi ga sploh ne poslu‰al. Ignacija
namreã.

»Imam ‰e druge opravke,« je rekel in ju zapustil. Od

daleã pa je zaklical: »Kar tako naprej! Oh,« je zadovolj-
no zavzdihnil, »kako ljubim to deÏelo. Tako majhna,
tako velika. Tako lepa, tako naivna. NedolÏna v svoji
iskrenosti, pripravljena na vse. Raj na zemlji. Zame!»

Rosa je strmela za njim. Pozabila je na Ignacija, na

banket in tudi na svoje delo. Le kaj neki se mota temu
. . . temu . . . lepotcu po glavi? Tak‰ne ljudi je poznala
do zadnjega vlakna. Bili so del njenega Ïivljenja in tudi
del ãasa, ki je minil. Ob takem ãloveku si varen, dokler
te ‰ãiti, ko se naveliãa svoje vloge, pa tudi najbolj stru-
pena kobra ne piãi tako hudo.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Tu bomo morali biti zelo previdni,« je rekla Ignaci-

ju, ki jo je dalj ãasa opazoval in motril.

»Kako sta se spoznala?« je hotela vedeti.
»Saj ve‰,« je odvrnil Ignacij, »domaãa stran na inter-

netu dela ãudeÏe.«

»Sta se nato osebno spoznala, ali sta komunicirala

samo po elektronski po‰ti?« Rosa je zahtevala takoj‰en
odgovor. »Kar nekaj denarja imam vloÏenega v podjetje,
moram vedeti.«

»Pogoj, da smo dobili to gromozansko naroãilo je bil

tudi ta, da vsa dostavna vozila in limuzine prebarvamo
z belo barvo, z zlatimi napisi. Denar za prenovo je oseb-
no prinesel k meni in zahteval takoj‰njo izvedbo.«

»Belo barvo, aha, kot bela smrt. Kot beli prah, a?«
Ignaciju je pozvonil mobik. Sogovornik na drugi stra-

ni Ïice skoraj ne bi potreboval telefonske zveze, saj je
njegovo glasno govorjenje sli‰ala tudi Rosa. Tako Igna-
ciju ni bilo potrebno razloÏiti tega, da pride kamnosek
naslednji dan navsezgodaj.

Rosa pa si je Ïelela samo to, da nikdar veã ne bi ãuti-

la sipe. Tokrat je bila dovolj daleã, njena sled je utonila
v vodnjaku. Nikdar ne bo pozabila groze ob pogledu na
spaãena trupla, ki jih je morala vleãi iz motne vode, vod-
njaka. Dolgo so namreã leÏala v globinah, pa vendar ne
tako dolgo. Nikdar ne bo pozabila govorca, ki je sladko
sadil roÏice in prepriãeval ljudi, da je vodnjak ãist. Naj-

BES

GOLOBJI VODNJAK

bolj ãist. Tako so vsi pili vodo iz njega, pili so jo zastonj.
Nihãe ni vedel, da je vodnjak zastrupljen. Ko je to odkri-
la, je morala spremeniti svojo zunanjost.

Samo iz ãasopisov je izvedela, da je podroãje okrog

vodnjaka zakupil za 99 let tujec in na njem zgradil ke-
miãno tovarno. Obenem je ponudil veãje ‰tevilo delov-
nih mest in tako tudi zelenim zaprl usta. Kuga pa se bo
‰irila naprej. Po Sloveniji, kot sipa. Svojih deset lovk bo
raztezala po neokrnjeni naravi in s svojo ãrnilno Ïlezo
mrtviãila in pla‰ila nasprotnika.

»No,« je prekinil njeno razmi‰ljanje Ignacij, »kam si

se zagledala? Pohiteti morava. Razmi‰ljam o novih za-
poslitvah, za doloãen ãas, seveda. Vsega ne bova zmogla
sama.«

Rosa se je zavedla, da je spet ena izmed sipinih lovk

segla prav sem, v mesto, bogu za hrbet, a vendar vsem
na oãeh. Nova igra se je priãela. Igra, kdo bo koga.

BES

GOLOBJI VODNJAK

tem trenutku, ãasu, ki ga je na vsak naãin hotela
zaustaviti, je Ifga globoko pogledala ãloveka, ki se

ji je pribliÏeval. Temnega in tako elegantnega, da ji je
srce kar poskoãilo. Njegovo obna‰anje in videz pa je
vzbujalo pozornost tudi pri ostalih gostih kavarne Ptiã
v kletki. Ni se mogla otresti mravljinãenja in gomazenja
po udih in trebuhu. Bila je zaãarana.

Kashmir White je vedel, kaj povzroãa. Samozavestno

je iskal prosti sedeÏ, kotiãek, kjer bi lahko spil ãaj. Nje-
gov magnetizem je bil tako moãan, da so ‰e mo‰ki zaãu-
deno strmeli v to popolno bitje. Apolon enaindvajsete-
ga stoletja pa je Ïelel piti samo ãaj.

Ifga bi ne bila Ifga, ãe ne bi v trenutku ali samo tiso-

ãinki sekunde spravila svoje misli v red. Ni si smela pri-
vo‰ãiti posmeha, ni si smela dovoliti tega, da bi mo‰ki
mislil, da jo je oãaral. Tega pa ne. Na drugi strani ceste
je stala velika trgovina, kjer je na izloÏbi visel ‰e veãji
napis »razprodaja«. To je postalo narejeno in prisiljeno
zanimanje Ifginega trenutka. Le tako se je znebila rdeãi-
ce in zaãaranosti.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Je tu ‰e prostor?« je z globokim glasom rekel Kash-

mir White. Sladko se je nasmehnil in Ifgino prizadeva-
nje, da bi se mu elegantno ognila, je bilo izniãeno.

»Prosto,« je rekla.
»Hvala,« je bil ‰e bolj vljuden Kashmir White in sedel

na prazen stol. Z roko je zamahnil v zrak, natakarica je
bila v trenutku pri njem.

»Îelite, prosim?« je rekla in rahlo zardela tudi ona.
»âaj iz zelenih listov in sake,« je mirno naroãil, med-

tem pa opazoval obe Ïenski, ki sta se zagledali v dia-
mantne man‰etne gumbe.

»Madam,« je sladko rekel, »vam smem naroãiti ãaj,

kavo, pijaão?« Na koncu jezika je imel tisti obiãajni slad-
ki obãutek, da je obãudovan. Narcisoidno je verjel v to,
da je mo‰ki najlep‰i takrat, ko se ne pripravi posebej za
Ïensko. Tokrat je svojo obleko namerno oblekel drugiã.

Ifga je resno rekla: »âaj, prosim. Iz zelenih listov in

sake.« Natakarica se je samo nasmehnila in odhitela po
naroãeno.

»Ne poznam vas, ne vem, ãe je to najbolje, kar sem

storila,« je hitela Ïuboreti Ifga. »S tujci se ne pogovar-
jam, ‰e manj z njimi pijem ãaj. Iz zelenih listov. In sake,«
je v isti sapi nadaljevala.

»Madam,« je resno rekel Kashmir White, »tudi jaz ne.

Vendar je v druÏbi neprimerno bolj prijetno in zabavno.

BES

GOLOBJI VODNJAK

Ljudje smo samo ljudje, predvsem pa smo druÏabna
bitja.« Sladko se je nasmehnil in spet omreÏil Ifgo.

»Tu sem izkljuãno in samo poslovno,« je rekel in tako

prebral Ifgine misli.

»Sake . . . dvakrat, ãaj iz zelenih listov . . . dvakrat,«

je rekla natakarica in hotela oditi, ko ji je Kashmir White
rekel: »Pripravljamo banket. V stari gra‰ãini sredi mesta
in potrebujemo natakarico. Govorite ‰pansko?«

»Kak‰no nakljuãje,« je rekla natakarica, »veã let sem

med poãitnicami delala v ·paniji. Seveda govorim ‰pan-
sko.«

»Tu je naslov, se vidimo in sli‰imo,« je rekel Kashmir

White in se spet posvetil Ifgi.

»V stari gra‰ãini,« je vpra‰ala Ifga, »tam so vendar

prepovedali vsako druÏabno dejavnost. Predvidevali so,
vsaj tak‰en je bil naãrt, da bo tam galerija in velika knjiÏ-
nica. Ne morem verjeti,« je zaãudeno strmela v mo‰-
kega, ki je srebal ãaj.

»Na‰a korporacija je kupila poslovne prostore v va-

‰em mestu,« je elegantno zavihtel roko Kashmir White
in pokazal Ifgi trgovino na nasprotni strani ceste. Taisto,
kjer je na izloÏbenem oknu mrgolelo napisov o razpro-
daji. »Mogoãe vam je znana ‰e kak‰na lokacija prosto-
rov, ki ima v svojem sklopu tudi vodnjak. Na‰e vodilo je
namreã jasno: voda oãi‰ãuje teren in odna‰a negativno
energijo.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

Ifga je imela obãutek, kot bi se z mo‰kim Ïe poznala

vse Ïivljenje. Zato je napela moÏgane, se na vsak naãin
sku‰ala spomniti, kje naj bi ‰e stal kak‰en vodnjak. Na
svoje lastno zaãudenje pa je rekla: »Sku‰ala bom po-
izvedeti, kje se ‰e v na‰em mestu nahajajo vodnjaki.«

»Zelo dobro,« je rekel Kashmir White.
»In kje, oziroma, kam naj vam to sporoãim,« je hotela

vedeti.

»Vas bom Ïe na‰el,« se je nasmehnil, »delo kliãe, zato

vas zapu‰ãam. Hvala za prijetno druÏbo pri ãaju.« Po-
mignil je ‰e natakarici, ki je ‰e v istem hipu pritekla, ji
plaãal in od‰el. Vihar, ki je pusto‰il v kavarni, se je po-
miril. Vsi so si oddahnili.

Jaz sem od daleã opazila mo‰kega, ki je izstopil iz ka-
varne. Nisem ga poznala, bil je tujec. Markanten tujec.
Na ulici se je trlo ljudi. Bil je ãas razprodaj in poceni na-
kupov, ki je premamil tudi mene. Pote‰iti Ïeljo, da si ãlo-
vek, seveda pod pretvezo dobrega nakupa, kupi najbolj
nepotrebno stvar na svetu, je bilo moje dana‰nje vodi-
lo. Rahlo sem bolehala za ãim veãjo zbirko ãevljev, zato
sem Franãku zvito rekla, da odhajam na zrak. Na izloÏbi
trgovine s ãevlji pred na‰o stavbo je bil nalepljen velik
rdeã napis: »Razprodaja. Zaradi steãaja, razprodaja.«
Veã dni sem si ob mimohodu trgovine ogledovala dra-
gocene ãevlje. Za nakup se nisem odloãila, predvsem

BES

GOLOBJI VODNJAK

zaradi cene, ki je presegla skoraj tretjino moje plaãe.
Tako so ãevlji ostali do danes v trgovini.

»Vsaka Ïelja se izpolni enkrat,« sem rekla prodajalki,

ko mi je zavila ãevlje. »âlovek mora biti resniãno previ-
den, kaj si Ïeli,« sem ‰e dodala, ko me je prodajalka prav
pomilovalno pogledala, ãe‰, kaj pa ta Ïenska bluzi?

Moje delo bo tokrat nekaj posebnega. V civilni oble-

ki, elegantni civilni obleki bom morala prisostvovati
banketu mednarodnega zdruÏenja za ohranitev voda. V
gra‰ãini, stari razpadli gra‰ãini sredi mesta. Tudi ‰ef bo
tam, privatno. Dobil je namreã osebno vabilo. Samo on.

»Karneval in banket,« sem glasno rekla, »le kako

bomo vse to varovali?« Prodajalka me je tokrat z nasled-
njim »prosim« zbudila iz premi‰ljevanja, rekoã: »Kaj Ïe
veste katera bo kraljica sprevoda? Na‰e dru‰tvo za za-
‰ãito karnevalskih mask in oblaãil je zaradi vseh zaple-
tov nekoliko v dvomih. Mi . . . « ni uspela povedati
stavka do konca, ko sem dodala: «Karneval je vsekakor
prijeten dogodek, ni pa dogodek s katerim bi se mora-
la pona‰ati na‰e mesto. Mi na kriminalistiki imamo sa-
mo veliko dela, policija pa ‰e veã.«

Prodajalka je ‰e vedno strmela vame, ko je rekla:

»Prav zaradi karnevala je na‰e mesto poznano ‰irom po
okolici, pa mogoãe ‰e kje dalj. Ljudje pridejo od povsod
in na raãun karnevala sluÏijo domaãi gostinci in hote-
lirji. To pa vendar veste, ali ne? Le kako lahko mislite, da

BES

GOLOBJI VODNJAK

to ni hvale vredno delo?« Bila je razburjena in ãisto niã
ji ni bilo mar, sem jaz pripravljena poslu‰ati njeno raz-
mi‰ljanje, ali ne.

»Prepriãana sem, da je v Ïivljenju potrebna tudi tak‰-

na zabava. Mogoãe se je vse preveã skomercializiralo,
pa se je izgubila prvotna ideja in namen. Samo to sem
hotela reãi. Stare navade so vedno bolj aktualne, vendar
ãasa zavrteti nazaj ni mogoãe. Nikakor.«

»No,« je bila pomirjena prodajalka, »torej veste, kdo

bo kraljica sprevoda?«

»Ne . . . ne . . . « sem odgovorila in zapustila trgo-

vino in zaãudeno prodajalko. Nisem opazila mlade Ïen-
ske, ki je Ïalostno strmela za menoj, ko sem odhajala s
ãevlji pod pazduho. V glavi pa se mi je motala ‰e podo-
ba polo turnirja in zme‰njava je bila popolna. Obãutek
sem imela, da me bo delo zadu‰ilo.

S kotiãkom u‰esa sem vendarle ujela pogovor proda-

jalke z mlado Ïensko, ki je Ïalostno ugotovila, da sem ji
pred nosom speljala ãevlje.

BES

GOLOBJI VODNJAK

eselo sem stopala po stopnicah v nadstropje, kjer
sem imela pisarno. Vedela sem, da je Franãek na

terenu, torej si bom v miru ogledala in spet pomerila
ãevlje. Ko sem odprla vrata, pa je na mojem stolu sede-
la starka in jokala.

»Îelite?« sem bila veã kot zaãudena. Tajnica mi niã ni

rekla, niti vratar, ki se je samo kislo nasmehnil.

»Dva mlada mulca sta mi iz rok iztrgala torbico. V

njej sem imela pokojnino. Mojo borno, sramotno nizko
pokojnino. Zdaj ‰e tega nimam.«

»Kdaj se je to zgodilo?«
»Veste,« je ihtela ‰e naprej, »delala sem skoraj 35 let,

po‰teno delala, potem pa so se odloãili, da me upokojijo.
Po starih zakonih, z novimi pravili. Vse sem izgubila.
Zastonj sem delala. Toliko lepih dni je ‰lo v niã. Niã!«

»Gospa,« sem jo sku‰ala ustaviti, ker me njena prido-

bitev pokojnine ni ãisto niã zanimala. »Gospa, kdaj se je
to zgodilo?«

»Takrat, ko sem gledala Ïensko, katero je nek mo‰ki

pretepal,« je rekla, kot bi pretepanje Ïensk ne bilo niã
posebnega.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Kje so pretepali Ïensko?« sem hotela vedeti.
»In potem je Ïenska padla po tleh. Tako hudo je bila

pretepena, da se je na ploãniku poznala sled njene krvi.«

»Kako, prosim,« sem bila Ïe skoraj osuplo zaãudena.

»âesa ne poveste.«

»Mo‰ki je potem Ïensko ‰e brcal, ji stopil na glavo in

takrat je Ïenska obmolknila. Mislim, da je padla v neza-
vest. Odvlekel jo je v neko stavbo, potem pa ne vem veã,
kaj je bilo potem. Skupina ljudi mi je zastrla pogled. Ne-
kdo pa je histeriãno klical in rotil, naj vendar kdo po-
kliãe policijo.«

»In . . . no . . . kaj je bilo potem?«
»Nihãe ni tega storil. Vsi smo se raz‰li. Takrat sem

opazila, da je moja torbica odprta, denar pa je izginil.
Tako je bilo,« je rekla starka in ‰e isti hip spet priãela
jokati.

»Trenutek,« sem rekla in ponudila starki papirnato

brisaão, »samo trenutek, prosim. Rekli ste, da vam je
nekdo torbico iztrgal z rok. Je bilo tako, ali ne? Ali bi
prepoznali napadalca, pretepaãa,« sem hotela vedeti.

»Ne vem,« je nadaljevala s hlipanjem, »se bom potru-

dila. Bom dobila povrnjen denar? Mi bo to kdo plaãal?«
je hotela vedeti. »Vse skupaj se je zgodilo v trenutku. Ne
vem veã, kaj je bilo prej. Odprta torbica brez denarja ali
rop torbice. Resniãnost je ta, da nimam torbice in tudi
denarja ne.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Kaj pa Ïenska? Kdo je bila Ïenska? Ste jo poznali? »
»Ne, nisem,« je rekla starka. »Mladina je danes tako

hitra, ãlovek izgubi orientacijo in smisel za ãas. Ne . . .
ne . . . teh mladih ljudi jaz ne poznam.«

Poklicala sem Olgo naj ji prinese osveÏilne pijaãe in

kavo, ko je starka spet priãela:

«Joj meni, kako bom Ïivela, kje bom dobila denar za

poloÏnice?« NeutolaÏljivo je hlipala na stolu in si brisala
oãi in nos.

»Kdo se tu cmeri,« je z gromkim glasom vstopil ‰ef.

»Kaj je zdaj to? Menda nismo socialna ustanova. Prijeli
so mladeniãa, ki je imel v svoji bisagi veãjo koliãino Ïen-
skih torbic. Pojdite z menoj,« je osorno rekel starki in
niã se ni sramoval svojega slabega in ciniãnega vedenja.
Nisem vedela, kaj naj storim. Zato sem samo z roko za-
mahnila k Ïenski, pomenljivo sem ji namignila, da naj
sledi ‰efu.

»Brr . . . brr . . . « je rekla Olga, ki je vse to opazova-

la. »Si videla, kako je nasajen. Vse zaradi pola. Nisem
namreã na‰la prave opreme. Moral bo ponjo ãez mejo.«

»Kak‰nega pola? Avtomobila polo? Kak‰ne opreme?«
»Ali niã ne ve‰?«
»Ne, ãesa ne vem?«
»Na travniku pred gra‰ãino, torej med gra‰ãino in po-

ljem, kjer je polje p‰enice, bodo zgradili stadion za igra-
nje pola. Saj ve‰, to je kraljevska igra s konji.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Tam je vendar starodavni vodnjak, pa zajetje vode

za mesto, ãe Ïe ne za vso pokrajino. Tam paã ne smejo
graditi.« Popraskala sem se po ãelu, ker se ta hip nisem
mogla spomniti vseh podrobnosti, o tako imenovani igri
s konji. Kraljevski igri polo.

»Niã ne vem,« je nenadoma rekla Olga. Spomnila se

je ‰efovega obraza in besed, ko ji je razlagal pomembno
vest. Vãlanil se je v klub igralcev pola. To sicer ni bilo
dovoljeno vsem in vsakomur, to je bilo elitno zdruÏenje
ljudi, ki so znali molãati in sluÏiti denar. Vseeno pa ji ni
bilo vseeno, ker je vedela, da tak‰na vãlanitev zanj prav
gotovo ni primerna. Neodvisni ‰ef kriminalistike bi mo-
ral biti predvsem — neodvisni ‰ef kriminalistike.

»Tu se nekaj kuha,« sem rekla. »Se morda ‰efu maje

stolãek in mu je nenadoma postalo vseeno.«

»Niã ne vem,« je spet rekla Olga in se ‰ele zdaj zaved-

la, da ‰e stoji pred menoj. V moji pisarni. »Delo me
ãaka,« je rekla in odvihrala.

»Sem Idadora,« je napihnjeno rekla Ïenska v frfotajoãi
obleki. Z Olgo sta se komaj sreãali med vrati. »Va‰ega
‰efa i‰ãem,« je ‰e rekla.

»Tu ga ni,« sem potegnila stavek. »Vam jaz lahko kaj

pomagam?«

»Ne,« je osladno odgovorila. Njena frfotajoãa obleka

pa ji je sledila, ko je zapustila mojo pisarno.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Tako se mi zdi,« je dobre volje vstopil Franãek, »kot

bi bil prisoten na snemanju filma. Same babe. Na‰el
sem zapis o mestnem vodnjaku. Res je tam zajetje vode
za vso pokrajino.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

dadora je ljubila denar. Denar in spet denar. Zanj je
bila pripravljena storiti vse. Niã ji ni bilo sveto, niãe-

sar ji ni bilo ‰koda. Valjati se v denarju in ga zapravlja-
ti, to je bilo njeno veselje. Idadora tudi ni imela prijate-
ljic, niti prijateljev. Vsakomur, ki se ji je hotel pribliÏati,
je Ïe na daleã odsvetovala ta korak. Sicer ne naravnost,
to ne, ampak previdno, kot bi stopala po ãrepinjah. Bila
je Ïenska, zaljubljena sama vase in v denar. âas njene-
ga dobrega zasluÏka je namreã minil. Manekenske ste-
ze so okupirale nove Ïenske, pravzaprav otroci. Smrk-
lje, ki ji ne seÏejo niti do gleÏnjev, a vendar neverjetno
popularne in cenjene. Belo blago se je ponujalo dnevno.
Na cesti v ‰olo, na vlakih in avtobusih, pri kino dvora-
nah in ‰e in ‰e. Svoje popke so nosile naprodaj, kot bi
hotele odvezati svoja mlada Ïivljenja. Gospa moda je
obnorela svet. Golota ‰e toliko bolj.

Ota je sreãala nekega popoldneva, ko je premi‰lje-

vala, da se ji vreãa prazni. Sprehajala se je po mestnih
ulicah kot pav, odeta v svilen ‰al in frfotajoão obleko.
Oto pa ji je prekriÏal pot tisti trenutek, ko je iz kavarne
pogledala na ulico. Ko bi le vedela, kaj se je zgodilo. Oto

BES

GOLOBJI VODNJAK

je bil namreã na las podoben mo‰kemu, ki ji je obljubil
mastno plaãilo za informacijo o koridorju tovornjakov
na vzhod. Miko je moral molãati, ãe je hotel obdrÏati
sluÏbo. Njen poloÏaj v sluÏbi pa je bil preveã na maja-
vih nogah, da bi se bilo vredno zadrÏevati. Plaãilo za
majhen ko‰ãek papirja, z zaãrtano potjo je bil tako ve-
lik, da sploh ni pomi‰ljala. Ni bilo dvoma. Zdaj pa je za-
gledala svojega dolÏnika, izgubljeno in nevarno du‰o na
cesti. Je bil to res on?

Oto je bil namreã na las podoben mo‰kemu, s kate-

rim sta skupaj tekmovala pri polu. Zravnala se je na sto-
lu, misleã, da bo laÏje opazovala mo‰kega na cesti, ko ji
je pogled zastrl velik tovornjak. PrevaÏal je konje. Na
boku je bila izpisana velika reklama za nedeljsko tekmo
v polu, ki naj bi bila prva na novem igri‰ãu pred staro-
novo poslovno stavbo.

Mesto se je spreminjalo v velik kotel, kjer je vrelo tuj-

cev in neznancev. Predvsem pa je dobivalo novo podo-
bo in kaj malo je bilo ‰e slovenskega. Mogoãe tu in tam
kak‰en staroselec, ki se je upiral novemu ãasu.

Idadora je hitro plaãala in odhitela ven, na cesto, da

bi ‰e ujela Ota. Ni ga bilo veã. Namesto njega pa je na
ploãniku stal Miko in se ji sladko smejal, rekoã: »Kam pa
kam, mlada dama? Se nam mudi?«

»Miko . . . Miko . . . kaj nisi spremljal tovornjaka v

Bosno?«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Ni bilo potrebno. Ukradli so ga. S tovorom vred,« je

zamahnil z roko in se ‰e vedno smehljal. »Bojim se, da
bodo ukradli ‰e mene. Pravzaprav sploh ne vem, kdo ‰e
ni koga ukradel.»

»O, smo za‰li v metafiziãne vode?« je bila sarkastiã-

na Idadora. »Kje je oprema, moja nova oprema za polo?
Si jo shranil?«

»Pri‰la bi v sluÏbo, pa bi videla,« je bil skrivnosten

Miko. »Iskal te je ‰ef kriminalistiãne sluÏbe. Îe vãeraj.
Mislim, da sta skupaj v mo‰tvu, ali ne?«

»Da,« je rekla Idadora. Spet je opazila Ota. Tokrat na

drugi strani ceste, kjer si je ogledoval vodnjak, ki so ga
prenavljali.

»Koliko dela imajo s temi starimi vodnjaki,« je ‰e rek-

la, ko je Ïe zapustila Mika. Presli‰ala je tudi njegovo
opozorilo, da jo i‰ãejo policisti.

Miko se je sladko nasmehnil. Moãno se je bal, da so

imeli kriminalisti namen obiskati prav njega. Malo je
bilo nelagodno, predvsem zaradi Sinana. Slednji je nam-
reã poznal njegovo preteklost in prav lahko bi podvomil
o njegovem delu. Oddahnil si je, ko je Sinan zahteval
samo Idadoro. Svet se je skrãil na minimum in zelo teÏ-
ko je zaãeti na novo. Skoraj ga ni kotiãka na zemlji, ka-
mor bi se lahko skril. Raãunalnik te najde, pa naj se zgo-
di kar koli se Ïe hoãe. To je vedel Miko, ‰e bolj pa Sinan,
ko ga je samo z rahlim nasme‰kom potrepljal po rami,

BES

GOLOBJI VODNJAK

ko je od‰el. Miko pa se je v hipu zavedel, da je njegovega
podjetni‰tva konec. S Sinanovim prihodom je postal kot
utripajoãa zvezda na noãnem nebu. Izgubljen, a viden
vsem. V glavi je ‰e vedno imel zvok pi‰tole, ‰elest ban-
kovcev in strupeno zavijanje policijske sirene. TeÏko je
dokazal, da ni morilec. Alibi mu je jamãila Idadora, ki je
sluãajno pri‰la mimo. Rekla mu je, da je lep in prestra-
‰en. Zato. Zato je to storila. Verjel ji je. Bila je re‰ilna
bilka in ‰e do danes niso na‰li morilca. Tako pravijo.
Tako pi‰e v ãasopisih. Tako je tudi postal Idadorin zvesti
sluga. Njena senca in njena pomoã.

Idadora pa je bila polna dobre volje, veselila se je tur-

nirja. Z mojim ‰efom sta namreã tekmovala v mo‰tvu
izbrancev. Pristopna izjava jo je stala veliko in preveã
denarja. Vendar . . . bila je v mo‰tvu samih zmagoval-
cev. ·e dobro, je pomislila, da se je nekdanja igra kraljev
spustila na zemeljska tla. Kakor koli Ïe, kralj ‰porta ni
veã samo ‰port za kralje. Strast in navdu‰enje nad igro
je dosegla takrat, ko je kupila prvega tekmovalnega ko-
nja. Tako je navadno jahanje prineslo izziv in navdu-
‰enje, ko je ugotovila, da ji je konj pisan na koÏo. Za igro
je potrebovala visoko atletsko izku‰njo, predvsem pa
soÏitje med konjem in telesom. Velika hitrost in moãni
udarci ob tem, da je bila stabilna drÏa na konjevem hrb-
tu pogoj za uspeh.

BES

GOLOBJI VODNJAK

Idadora je hotela biti pri vsem prva. Igrala je mo‰ko

igro — polo —, hotela je biti leto‰nja kraljica karnevala
in na vsak naãin je hotela biti na zmagovalnih stopniã-
kah. Prva Ïenska v na‰em kraju, ki obvladuje konja in
mo‰ke. Ob vsem tem pa je njena telesna privlaãnost
morala omreÏiti komisijo, ki bo izbirala mladenko leta
v na‰em mestu.

Toliko dela in treninga jo ‰e ãaka, Miko pa gre in po-

zabi na najbolj pomembno zadevo — denar. Spet ga bo
morala spomniti na kak‰no podrobnost iz njegovega
Ïivljenja. Potem bo denarja dovolj.

BES

GOLOBJI VODNJAK

odnjak predstavlja sintezo treh kozmiãnih zakoni-
tosti: neba, zemlje in podzemlja. Zraven sodijo trije

elementi: zemlja, voda in zrak. Vodnjak je simbol izobi-
lja in Ïivljenja. Stari pregovori pravijo, da je ‰e resnica
na dnu vodnjaka skrita,« je pojasnjevala ekologinja, ki jo
je gostil ‰ef. Hotel je namreã vedeti, kako je z vodnjaki
na na‰em podroãju. Nenadoma se je namreã izkazalo,
da je to spet novo bojno polje na zeleni mizi pogovarjanj
in dogovarjanj med obãinskimi veljaki in poklicnimi po-
litiki. Voda je postala dragoceno me‰etarsko blago.

»Zelo dobro se spominjam sestankov, ki smo jih imeli

za vsako figo. Enkrat za samoprispevek, pa spet za kurje
procesije in dan Ïena, pa spet za razporeditev denarja,
ki ga nismo nikoli in nikdar videli. V glavnem, bili smo
ovce gospoda Sistema, poslu‰na ãreda ljudi. Danes pa je
povsem obratno. Nihãe te niã ne vpra‰a, nihãe se ne za-
nima, kako ali kaj misli‰ ti, pomembno je le ustvarjanje
dobiãka in zdravje menedÏerjev in poslancev. Mislim,
da bi se gospoda srednjega veka v dana‰njem ãasu od-
liãno poãutila,« je rekel Franãek, ko je do tega trenutka
molãal.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Kako, prosim,« je rekel ‰ef in srepo pogledal naokoli.

»O ãem govori‰?«

»O vodi,« je odvrnil Franãek. Meni pa se je zazdelo,

da mi bo kar sapo vzelo.

Ekologinja je mencala in stiskala svoje prosojnice, kot

bi se bala, da jih bo kdo raztrgal. Saj je vendar samo pri-
‰la pojasnjevat, kako naj ljudje ohranimo naravo in vod-
ne vire. Samo to. O Ïelvah je molãala.

·ef pa je imel povsem druge namene. Prav niã ga ni

zanimalo bluzenje teh, kakor jim je rekel, me‰alcev
vetra, zanj je bilo grozilno pismo o zastrupitvi vodnih
virov resno delo. Nenadoma je na‰e podroãje postalo
zlata jama. Na eni strani je bilo mesto zelena oaza, z ne-
‰tetimi vodnjaki in parki, po drugi strani pa so cestarji
prav skozi vse to zelenje in vodo speljali novo cesto.
Glavno prometno Ïilo za tovornjake z nafto. Tudi slutili
nismo, koliko denarja se obraãa.

»Kje ste zaposleni?« je v tem razmi‰ljanju nenadoma

rekel ‰ef in pogledal ekologinjo.

»A . . . pri dru‰tvu za varovanje vodnjakov in obnovo

zelenih povr‰in,« je rekla.

»Hvala za pojasnila,« je kot curek hladne vode delo-

vala ‰efova zahvala. »V tajniãini pisarni vas ãaka nalog
za plaãilo usluge. Hvala in nasvidenje.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Tako,« si je oddahnil ‰ef, ko je Ïenska od‰la, »le kaj

naj bi povedala novega. Vse to Ïe vemo. Sta na‰la Sina-
na? Kje je tovornjak z nafto?«

»Sinan je tovornjaku sledil samo do drÏavne meje. Iz-

kazalo se je, da je pozabil osebne dokumente doma.
Moral se je vrniti.«

»Aha, to pomeni, da smo izgubili sled za njim. Ali to

pomeni, da smo izgubili sled za njim?« je gromko pono-
vil. »Kdo je bil voznik? Pokliãita Sinana. Takoj.«

»Sinan ni niã kriv,« sem spet hotela pomiriti razjarje-

nega ‰efa.

»Seveda ne, ker sem jaz pozabil osebne dokumente

doma, kajne?« Besno je vrgel papirje po mizi, ko je spet
zakriãal: »Moral bi biti miren, povsem miren in posto-
pek je bil tisoãkrat preverjen in preizku‰en, pa se izkaÏe,
da obiãajna ãlove‰ka prenapetost sproÏi pozabljivost. Ja,
kaj ste vsi nori. Sinan je degradiran. Pika. Naj kar pobere
‰ila in kopita ter gre.«

»Kdaj se priãne turnir v polu?« je rekel Franãek, ki je

v ozadju opazoval ves ta vihar.

Tokrat je bil ‰ef trden kot skala. Rekel je: »Preberi tole

pismo.«

»Vsi vodni viri, vodnjaki in zajetja bodo zastrupljeni,

ãe ne odobrite gradnje ceste.»

»No,« je bil ledeno hladen Franãek, »postopek po-

znamo. Potrebovali bomo veã strokovnjakov, predvsem

BES

GOLOBJI VODNJAK

tistih, ki se spoznajo na vodnjake in vodo. Morda tudi
. . . »Ni uspel povedati do konca, ko ga je ‰ef prekinil,
rekoã: »Ta je pa dobra. Kaj misli‰, da ne vem, kaj potre-
bujemo? »

»Seveda,« je nadaljeval s svojo mirnostjo, »gotovo

veste, ampak, vsaka nova misel prinese novo idejo. Vse
to nam bo pomagalo pri odkrivanju storilca, ali ne?«

»Sinan je v gra‰ãini,« sem rekla. Morala sem spomniti

‰efa na to, da smo veliko denarja vloÏili v tovornjak, ki
so nam ga ukradli oziroma se je za njim izgubila vsaka
sled. PrevaÏanje navadne pitne vode v cisterni za nafto
bi gotovo sproÏilo posmeh in morebitne nesporazume
med drÏavami. Hoteli smo namreã samo to, vedeti in
videti, kje vozijo in do kam.

»Gra‰ãina . . . gra‰ãina . . . « je srepo pogledal ‰ef.

»Ali imajo dovoljenje za banket?«

»Seveda,« sem rekla, »podpisali ste ga vi. Zanj ste tudi

dobili osebno vabilo.«

»Karneval . . . banket . . . polo . . . vodnjaki . . . ro-

parji torbic in ‰e kaj bi se na‰lo. No . . . no . . . kaj zija-
ta? Kaj ni vse to preveã.«

»Seveda,« sva se spogledala s Franãkom. »Pokliãi

Sinana,« sem mu ‰epnila.

»Dober dan, lepo pozdravljeni,« je rekel Sinan, ko je
vstopil z mobikom v roki. »Vodnjak na grajskem dvo-

BES

GOLOBJI VODNJAK

ri‰ãu obnavljajo. Kamnosek je zgroÏen, ‰e bolj gledalci.
Poln je namreã oroÏja in nekih papirjev.« Vse to je po-
vedal v eni sapi, gledajoã ‰efa, ki je strmel vanj in ni
na‰el besed, da bi protestiral nad to govoranco. Name-
sto tega je zavpil: «Le kako si lahko osebne dokumente
pozabil doma?«

»Enostavno,« je bil hiter z odgovorom, »tako, kot ãlo-

vek kaj pozabi. Tako.«

»Seveda, enostavno, kakor ãlovek kaj pozabi. Le kaj bi

si mislil, ãe bi jaz pozabil nate. Predvsem pri tvoji plaãi.
Danes se ãlovek res ne more veã na nikogar zanesti. Ni
ãudno, da je tako. Zme‰njava, kaos . . . «

»V trgovini oziroma stavbi, ki jo je kupilo tuje podjet-

je na draÏbi so na‰li mrtvo Ïensko,« je rekel Sinan in
nadaljeval: »Zaenkrat ‰e ne vemo, kdo je.«

»Zakaj pa tega nisi takoj povedal,« je zakriãal ‰ef, da

smo vsi ostrmeli.

»Le kako,« se ni dal zmesti Sinan, »ko pa vendar sa-

mo vpijete. Îenska je bila odpeljana na kriminalistiko,
v podzemlje. Naroãil sem Ïe fotografiranje in javno ob-
javo o njeni smrti. Pri sebi namreã ni imela nobenih do-
kumentov.«

»Zelo dobro,« se je konãno umiril na‰ ‰ef. »Kdo pra-

vi‰, da jo je na‰el?«

»Kashmir White, gospod Kashmir White.« Sinan je

raz‰iril roke, da bi nakazal njegovo pomembnost.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Lastnik polovice mesta je Ïe. Od kje je pri‰el, kam je

namenjen, tega ne vem. Sicer pa sem napisal zapisnik in
ga povabil na razgovor.«

V tem hrupu pa smo presli‰ali trkanje na vrata. Vsto-

pila je Olga z dvema ãlovekoma in rekla: »Zakaj nihãe
ne dvigne slu‰alke, zakaj se nihãe ne oglasi na trkanje na
vrata?«

»Kaj pa je?« sem dvignila glavo, ko je Ignacij Ïe rekel:

»Midva sva druÏba oziroma podjetje Enajsti prst. Pri‰la
sva po dovolilnico za banket.«

»In?« je namr‰ãeno vpra‰al ‰ef, »Zakaj pa sem? Mar

smo mi tajnica?« Srepo je pogledal Olgo, ki se je tako
vznemirila, da je glasno zavpila: »Sem jaz ‰ef krimina-
listike?«

»Poãakajte zunaj,« je ãisto mirno rekel Franãek in po-

meÏiknil Olgi. Vsi trije so od‰li. Takrat pa je Franãek
mirno, ãisto mirno in polglasno rekel: »Ali ste vsi pono-
reli? Postali smo kakor trop besnih volkov, ne pa resnih
kriminalistov. Se sploh zavedate poloÏaja v katerem
smo? Navadna godlja. Grda . . . navadna . . . godlja!«

·ef tokrat ni pogledal ne levo in ne desno. Besno je

odprl vrata in jih zaloputnil, da bi skoraj padla s teãajev.
»Spet pi‰ãe veã ve kot koklja,« ga je bilo ‰e sli‰ati med
vrati.

BES

GOLOBJI VODNJAK

ustni karneval je bil v na‰em mestu Ïe tradiciona-
len. Sodelovali smo skoraj vsi prebivalci, eni v mas-

kah in kostumih, drugi pri pripravah in tretji samo pri
karnevalskih norãijah. Voda je bila tista, ki je vsako leto
sproti navdihovala izdelovalce kostumov in reÏiserja
predstave. Sprevod se je obiãajno priãel pri Golobjem
vodnjaku in konãal pri, zdaj stadionu za polo, ne dolgo
tega pa pri vodnjaku Ognjene ptice. Na‰ karneval je
vedno privabil mnoÏico ljudi. Nismo sicer bili preveã
radodarni s stojnicami in klobasami, bili pa smo Ïe sto-
letja izvirni v pripravi in kostumih. Na ãelu sprevoda
smo imeli velikega goloba, ki je imel okrog vratu obe-
‰eno vedro z vodo. To naj bi prina‰alo simboliãno spo-
roãilo miru in Ïivljenju. âistosti in po‰tenju. Zadnja po-
staja pri Ognjeni ptici je bila krona sprevoda. Tu smo si
dali du‰ka in se okopali v ognjeni svetlobi, ki se je dvi-
govala iz tal. Poleg vodnjaka je bila namreã tu Ïe od ne-
kdaj velika razpoka, iz katere je obãasno ‰vigala ognjena
svetloba. Vendar vedno, tako tudi danes, pa takrat, ko je
bila pustna nedelja.

BES

GOLOBJI VODNJAK

Karnevala se spomnim ‰e od otro‰tva dalje, ãasov, ko

se nisem smela udeleÏevati sprevoda. Pri Golobjem vod-
njaku smo otroci dobili stare lonce in male metle, s ka-
terimi smo pometali tla, kjer je hodila karnevalska kra-
ljica. Bili smo bolj podobni smetem kot pravim ljudem.
Mali in gibãni pa smo sproÏali smeh in predvsem veselje
star‰em.

Tu sta se sreãali Idadora in Ifga. Obe sta pri‰li samo

zato, da bi si ogledali priprave na sprevod, obe sta si
Ïeleli postati kraljici karnevala. Idadora se Ifge ni spom-
nila. Preveã ãasa je preÏivela na tujem. Svetovljansko ji
je zameglilo spomin. Hote ali nehote je pozabila svoje
otro‰tvo, ‰e najbolj pa svoja neprijetna doÏivetja ob tem.
Ifga je zlobno opazovala znano tujko, deklico, ki je po-
stala Ïenska in se skrila za tanãico skrivnosti. Vendar je
ni pretentala. Izogibanje poznanstvu je le ‰e bolj potrdi-
lo njeno domnevo, da je to tista deklica, s katero sta se
skupaj igrali in preizku‰ali srobot. Kako se kadi in kako
deluje na Ïelodec. To tiho vojno je prekinil mo‰ki, ki se
je s hitrimi koraki pribliÏeval. Obe sta ãutili magiãno
privlaãnost.

»Madam . . . « je rekel Kashmir White, se obrnil k

drugi, rekoã: »Madam . . . obe lepo pozdravljeni.« Ob-
liznil si je ustnice in se sladko nasmehnil. »Sami znan-
ci. Kdo bi si mislil, da se sreãamo tu.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Mesto ni prav veliko. Lep dan pa dobesedno kliãe po

sprehodu in ogledovanju vodnjakov,« je rekla Ifga in se
tudi sladko nasmehnila.

»Da . . . da . . . « je bolj s stisnjenimi zobmi kot ne,

rekla Idadora. »Mogoãe sta ãas in vreme ‰e najbolj
primerna za polo. Ste opazili, da bomo imeli stadion za
igranje pola.«

»Sem,« se je odzval Kashmir White. »Sem.«
Îenski sta otrpnili, kot bi bili nekje drugje. Njuna je-

zika pa sta izgubila obiãajno hitrost in nenadoma je na-
stal neki neznani vakuum. Ti‰ina in spet ti‰ina. Kashmir
White je vedel, kaj to pomeni. Ne prva in ne druga se
nista hoteli izdati, da ga poznata, da sta ga sreãali v Ïe
bolj prijetnih okoli‰ãinah.

»Vabim vaju na banket. V prenovljeno gra‰ãino. Pri-

srãno vabljeni,« je ‰e rekel, ko je dodal: «Delo me kliãe.
Obveznosti in delo. Vabili bosta dobili na domaãi na-
slov,« je spet dodal in zapustil preseneãeni Ïenski.

»Zajulgate,« je prhnila Idadora, »kaj si misli, kaj si

vendar misli ta ãlovek. Da je edini mo‰ki v na‰em me-
stu?«

»Edini, primeren zame,« je rekla Ifga, se obrnila na

petah in se posvetila opazovanju priprav na karneval.

Idadorina jeza je bila tako dobro skrita, da niti Ifga, ki

se je namerno obregnila vanjo, ni opazila drgeta v du‰i
in besa v srcu.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Ma‰ãevanje bo sladko,« si je rekla Ifga in veselo Ïgo-

lela med mnoÏico ljudi. Nabirala si je toãke, ugled in s
svojo postavo na vsak naãin hotela dokazati, da je edi-
na v mestu primerna za kraljico karnevalskega sprevo-
da. Preveãkrat se je Ïe morala umakniti, tokrat se ne bo.
Idadora naj si svoje svetovljanstvo vtakne za klobuk.
·emast, velik klobuk. Slednjega je namreã vedno nosila.
Naj je bila zima ali pomlad.

»Lepa obleka,« je elegantno zaokroÏil po zraku Kash-

mir White in se nevarno pribliÏal Idadori. »Pristaja vam
prav toliko, kot jokerski klobuk. Priprave za turnir so v
polnem teku. Samo ‰e nekaj podrobnosti manjka. Mis-
lim . . . « Ni dokonãal stavka, ker ga je za rokav pocu-
kala Ifga in mu ‰epnila na uho: «Poznam vse vodnjake,
vas zanima?«

»Seveda,« je rekel in elegantno pozdravil Idadoro, ki

pa tokrat ni mogla skriti razoãaranja. Diamanti na man-
‰etnih gumbih so se namreã tako zapeljivo lesketali, da
bi bila zanje pripravljena pozabiti tudi na svojo filozo-
fijo: »Ne nasedaj bli‰ãu, botruje bedi.«

»Vsi vodnjaki v mestu so med seboj povezani,« je rek-

la Ifga.

»Pojdite z menoj, v gra‰ãino. Tam se pomeniva o

vsem,« je rekel Kashmir White in Ifgi je srce kar posko-
ãilo. Torej jo bo Idadora gotovo opazila, kako vstopa v
limuzino. Z lepotcem vred.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»So Ïe izbrali kraljico karnevala?« je hotel vedeti.

Obenem je priãel iz bifeja v limuzini natakati pijaão.
»Sake, ali ne?« je rekel in ji s

popolnoma mirno roko po-

dal skodelico.

»Hm . . . mja . . . da, prosim,« je rekla. »Le kako, za

boga, naj se uprem vsemu temu razko‰ju,« ji je ‰vigni-
lo skozi moÏgane.

Pripeljala sta se po sveÏem nasutem pesku. Ignacij ju

je Ïe ãakal. Prav tako mojster-kamnosek.

»V vodnjakih je goji‰ãe za Ïelve,« je rekel in si brisal

potno ãelo. »Ste to vedeli?«

Brez posebnega zanimanja se je zazrl v zaãudenega

mo‰kega, Ifga pa tudi ni mogla zapreti ust.

»Da . . . da . . . « je rekel spet mojster-kamnosek,

»speljani so posebni tuneli, v razliãnih nivojih, pred-
vsem pa nad in pod vodnjaki. Nekdo sluÏi mastne de-
narce s tem.«

»Ste vedeli?« se je Kashmir White zazrl v Ifgo. Ni ‰e

uspela zapreti ust.

»Nihãe ni vedel,« je rekel Ignacij. »Povedala je ekolo-

ginja.«

»Konj je na varnem,« je rekel Ignacij, »v hlevu. Si ga

boste ogledali. Pravkar so ga pripeljali.«

Kashmir White se je v trenutku zbral in mirno in raz-

sodno rekel: »Gremo na ãaj. Tam se vse in o vsem po-

BES

GOLOBJI VODNJAK

govorimo. Potem se bom odloãil, kako naprej. Ste sami?
Kje pa je gospa Rosa?«

»V mesto sem jo poslal po nekaj malenkosti,« je od-

vrnil Ignacij in osladno odprl vrata v gra‰ãino. »Denar
ni umazan, ãe si ga zasluÏi‰,« je ‰epnil kamnoseku, ki ga
je zaãudeno opazoval. ·e pred nekaj minutami sta se
namreã grdo sprla in Ignacij se je izkazal za ledeno hlad-
nega in grobega ãloveka.

»Vsi so jegulje . . . sipe . . . hobotnice . . . ,« je za-

mahnil z roko kamnosek in nadaljeval z delom na dvo-
ri‰ãu.

BES

GOLOBJI VODNJAK

o‰tvo sestavljajo ‰tirje opremljeni igralci, lahko
mo‰ki in Ïenske. Igri‰ãe mora biti dolgo 274 met-

rov in 137 metrov ‰iroko. Pokrito mora biti z ru‰o, prav-
zaprav trato, in zelo dobro vzdrÏevano. Le tako je moÏ-
na varna in hitra igra. PribliÏno 7 metrov od vsakega
konca igri‰ãa pa je postavljen gol. Konj je . . . «

»Aretirali so domnevnega morilca Ïenske, ki so jo

na‰li v kartonasti ‰katli v trgovini,« je rekla Olga, ki je
vstopila v ‰efovo pisarno. Îe pred vrati je sli‰ala glasno
govorjenje, zato je bila prepriãana, da ima ‰ef obisk. On
pa je bral iz knjige oziroma priroãnika navodila za polo.

»Naj to uredita Mica in Franãek,« je rekel in zamah-

nil proti njej, ãe‰, pojdi Ïe!

»Ampak . . . « je hotela reãi Olga, »ampak, brez vas

ne bo ‰lo.«

·ef pa je spet zamahnil z roko in jo skoraj potisnil iz

pisarne, rekoã: «Kaj ne vidi‰, Ïenska, da imam delo.«
Pokazal je na kup knjig na pisalni mizi.

»âudna so pota ‰efov in direktorjev, vodij in ‰e koga,«

je rekla Olga, ko nama je prinesla kratko sporoãilo o
najdeni mrtvi Ïenski. »Ne vem, kaj se je zgodilo, vendar

BES

GOLOBJI VODNJAK

‰ef je ukazal, da to zadevo uredita vidva. Sicer pa,« je ‰e
rekla Olga, »ãe ne bi nehal kaditi in piti kave, potem bi
bil ‰e znosen. Tako pa . . . konãno, kaj pa me briga?«

»A, kar tako,« je rekel Franãek, »zdaj Ïe vam naroãa,

kaj morava storiti. Ali nima ãasa, da bi se pogovorili in
skupaj odloãili za postopek?«

»Ne,« je rekla Olga. Nekaj, globoko v njej ji je reklo,

da nima smisla razpravljati o ‰efovih odloãitvah. Nika-
kor ne. Vsaka beseda jo lahko stane sluÏbo.

»Storila sem samo to, kar mi je bilo naroãeno,« je rek-

la in mi poloÏila papir na mizo. »Dosti drugega dela
imam. Svojega dela imam zadosti,« je ‰e rekla in od‰la.

âeprav je kazalo, da se bomo vsi trije po‰teno razbu-

rili, je Franãek mirno rekel: »Nima smisla. PokaÏi mi
papir. Delo naju ãaka.«

Priãel je brati: »V kartonasti ‰katli, v trgovini, ki jo je

v sklopu objekta kupil za zdaj ‰e neznani kupec, je gos-
pod Kashmir White na‰el Ïensko truplo. Imela je po-
lomljene kosti in zmaliãen obraz. Njeno identiteto bo-
mo ugotavljali naknadno, s pomoãjo DNK. Truplo smo
odpeljali v mrtva‰nico. Kartonasto ‰katlo in odtise pa v
laboratorij kriminalistike. Objekt je zapeãaten, domnev-
ne priãe ali samo sluãajni obiskovalci tega dela mesta pa
bodo poklicani na zasli‰anje . . . . Ali so to kak‰ni po-
datki? Kdo je napisal poroãilo?«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Franãek,« sem hotela biti prijazna, »seveda so to po-

datki, kaj pa drugega. Ko bova izvedela kaj veã, potem
bova nadaljevala. Nekje pa je vseeno potrebno priãeti.
Poglej, ãisto na dnu poroãila je ‰e pripis: Ïenska ima pod
popkom tetovirano hobotnico, ne sipo.«

»Le kako vedo, da je to sipa. Kak‰na je razlika med

hobotnico in sipo? Tako prva kot druga sta samo dve
sluzasti Ïivali.«

»Hobotnica je na morskem dnu Ïiveãa Ïival z osmimi

lovkami, sipa pa je prav tako na morskem dnu Ïiveãa
Ïival z desetimi lovkami. Slednja ima ‰e ãrnilno Ïlezo.
To je njena obramba pred napadalci. Torej je sipa po-
vsem nekaj drugega, ali ne?«

»Zelo pomemben podatek,« je ugotovil Franãek, kot

bi vse to Ïe vedel. »Ali bova torej iskala osem ali deset
osumljencev? Potencialnih morilcev?«

»Tu se skriva nekaj veã,« sem rekla bolj sama sebi kot

Franãku. »Grem do ‰efa. Potrebujeva namreã nalog za
preiskavo zgradbe in nalog za zasli‰anje priã.«

»Hm . . . da . . . « je rekel Franãek, in ‰e naprej listal

po knjigi o morju in morskih globinah.

Olga ni niti dvignila oãi, ko sem ji priãela pojasnjevati

razlog ponovnega obiska pri ‰efu. Narahlo je samo dvig-
nila obrvi in za‰epetala: »Kakor Ïelite, vendar samo na
lastno odgovornost.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Polo ponija sem izbral zelo previdno. Upo‰teval sem

njegovo Ïilavost, odpornost, vzdrÏljivost, predvsem pa
vztrajnost. Vse to je zdruÏeno v njegovi uãni dobi oziro-
ma treningu. Konec koncev ni enostavno voditi Ïival po
ozkem pasu, ko se vendarle jezdec nagiba v vse mogoãe
kote in ravnine. Malo me skrbi udarec ob peti. Bojim se,
da ne bi po‰kodoval konja. Potem . . . adijo nagrada,«
je rekel ‰ef Idadori, ki ga je zavzeto poslu‰ala. Nihãe od
njiju namreã ni opazil, da sem vstopila.

»Mislim, da je udarec s strani, ob peti tvoj bolj‰i uda-

rec. Lahko bi rekla . . . « si je popravila lase Idadora in
takrat sta me opazila.

»Kaj dela‰ tu?« je skoraj zakriãal ‰ef. »Mar ne vidi‰, da

delam. Imam polne roke dela.«

»Vidim . . . vidim,« sem rekla in tako zlobno pogle-

dala Idadoro, da se je Ïenska odloãila za odhod.

»Priroãnik bom vzela s seboj,« je ‰e rekla in prese-

neãenemu ‰efu iztrgala iz rok zajetno knjigo o igri polo.
»Popoldan bom spet pri‰la,« je rekla in zaloputnila vra-
ta. Vendar jih je vseeno ‰e odprla, ko je rekla: «Res!«

Oddahnila sem si, skoraj sem si Ïe oddahnila, ko je

‰ef priãel kriãati: «S kak‰no pravico vdira‰ v mojo pisar-
no? âlovek res ne more imeti nekaj minut zase? Delam
Ïe vrsto let, neprekinjeno po 36 ur na dan . . . samo kri-
minal . . . samo umori in korupcija . . . pa spet sistema-

BES

GOLOBJI VODNJAK

tizacija . . . pa sestanki . . . pa politiãni pritiski . . . pa
. . . « Bil je dobesedno penast.

»Ampak . . . « sem hotela protestirati, ko je spet za-

jel sapo in priãel kriãati: «Niã, ampak! Dovolj imam vse-
ga. Letos si bom privo‰ãil dalj‰i dopust. Prviã v dolgolet-
ni karieri, razume‰! Prinesi mi kavo,« je ‰e ukazal in
sploh nisem imela ãasa protestirati. »Za seboj zapri vra-
ta,« je ‰e rekel, ko sem jih pustila priprta. »Ko vstopi‰
spet s skodelico kave v roki, potrkaj!«

»Sem opozorila,« je sladko rekla Olga in nadaljevala

s tipkanjem.

Kavo sem prinesla samo do Olge. Ona bo Ïe vedela,

kako naj pomiri ‰efa. Kuhala sem namreã sveto jezo, ãe
Ïe ne bes, ker je bilo ‰efovo vedenje, milo reãeno, zelo
neprimerno. Oãitno so bili konji in polo njegova prva
skrb. Po novem.

Îe sem hotela zapustiti Olgo, ko je vstopil Oto, rekoã:

«Îeno sem ubil. Spravil in skril sem jo v kartonasto
‰katlo, v zapu‰ãeni trgovini. Baba mi ni dala miru. Ne-
prestano je blebetala: poi‰ãi si sluÏbo . . . poi‰ãi si sluÏ-
bo.«

Olga je obstala s skodelico kave v roki, jaz pa sem

sedla na njen stol. Takrat je odprl vrata ‰e ‰ef, in zakri-
ãal: «Kaj te nisem odpustil? Kaj dela‰ tu? Kje je kava?«
Preseneãeni Olgi je dobesedno strgal skodelico s tekoãi-
no iz rok in spet za seboj zaloputnil vrata.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Noro . . . norija . . . noro. Pojdi z menoj,« sem rekla

Otu, »se bomo pogovorili.«

»Pogre‰am sodelavko Roso,« je ves vznemirjen rekel

Ignacij. Sreãali smo se med vrati, ko sem hotela Ota od-
peljati na zasli‰anje.

»Bom jaz nadaljeval,« je rekel Franãek. »Saj vem, spet

babe. Pojdite z menoj,« je namignil Ignaciju, ki je ne-
moãno vil roke in se umikal Otu.

»Tega ãloveka sem Ïe nekje videl,« je rekel Franãku,

ki je tudi stopil stran od Ota.

»Seveda . . . gotovo ste ga videli. Je namreã Rosin

moÏ.«

»Ne, to pa ne. Rosin moÏ je povsem drugaãen. Mis-

lim, da je ‰e celo mlaj‰i od nje. Veãkrat je bil pri njej v
gra‰ãini in zelo prijetno ju je bilo opazovati.«

»Kako to mislite,« je zaãudeno vpra‰al Franãek.
»Saj veste, kako. Nekateri ljudje so poroãeni celo veã-

nost, pa ima‰ obãutek, kot bi bili vse skozi na medenem
mesecu. Tako prijetno ju je bilo opazovati Ïe zato, ker
sta se veliko smejala in veliko pogovarjala. Ponavadi je
takrat, ko je njen moÏ od‰el, Rosa delala s podvojeno
moãjo. Tako je s tem,« je loveã sapo zakljuãil svoj mono-
log Ignacij.

»Ne . . . ne . . . ne bo drÏalo,« je rekel Franãek. »Oto

je Rosin moÏ in pika.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Micaaaaa . . . « sem ga sli‰ala klicati, ko sem na

hodniku mirila Ota. Pritekla sem, kot bi mi gorelo pod
nogami. »Kaj je?« sem osorno vpra‰ala, »Kaj ne vidi‰, da
imam delo.«

»Ali pozna‰ Rosinega moÏa?« me je vpra‰al.
»Seveda . . . kaj pa . . . seveda ga poznam . . . zakaj

spra‰uje‰?«

»In kdo je Rosin moÏ?« Franãek je ãakal, kaj bom od-

govorila.

»Oto, vendar . . . Oto je njen moÏ.« sem rekla.
»Hvala . . . hvala lepa,« se je nasmehnil Franãek

Ignaciju, ki ‰e vedno ni mogel zapreti ust.

»In kdo je potem tisti mlaj‰i mo‰ki? Kdo?« je hotel

vedeti Ignacij.

»To bomo ugotovili. Gotovo bomo ugotovili,« je rekel

Franãek.

»Pokliãi gospoda z diamantnimi man‰etnimi gumbi.

Takoj naj pride na kriminalistiko,« je rekel Franãek in
Olga je Ïe priãela vrteti ‰tevilko na telefonu. »Pozna‰
‰tevilko, jo ve‰ na pamet,« se je ãudil Franãek in Olga je
rahlo zardela.

»Saj sem vedel. Vihar v mestu . . . pri babah . . . ‰e

vedno traja,« je skomignil z rameni in dobesedno potis-
nil Ignacija v najino pisarno, rekoã: «Tu poãakajte!«

BES

GOLOBJI VODNJAK

Odpeketal je po stopnicah navzdol, v arhiv in na vsak

naãin je hotel poiskati mapo, kjer so bili shranjeni za-
upni zapisi o Otu in Ignaciju.

V arhivu pa je bilo vode do pasu. In tekla je ‰e kar na-

prej . . . naprej . . . po hodniku in ‰e dalj na cesto, kjer
je stala gruãa zaãudenih ljudi in opazovala curek, ki ne
jenja. Na ãelu skupinice pa sta stala Kashmir White in
‰ef in si ogledovala slike konj.

Tokrat se je Franãek u‰ãipnil v roko, hotel se je pre-

priãati, da ne sanja.

»No . . . kaj je?« je osorno zaklical ‰ef, ko ga je opa-

zil. »âakamo gasilce . . . vodovodarje in re‰evalce . . .
no . . . kaj zija‰,« je nadaljeval s svojo osornostjo. »·e
nisi nikdar videl poplave?«

Poslu‰ala sem Franãkovo razlago dogodka in tudi jaz

sem bila moãno zaãudena.

»No, vidi‰,« sem sku‰ala reãi mirno, »niso samo babe

tiste, ki povzroãajo nev‰eãnosti, ali ne?« Hotela sem se
nasmehniti, ko me je Franãek tako grdo pogledal, da se
verjetno danes ne bom smejala veã.

BES

GOLOBJI VODNJAK

eseno kladivce ali bat, pravzaprav palica je izdela-
na iz trsta oziroma bambusovih palic, s smolo zlep-

ljena v mnogokratnik, tako omogoãa proÏnost. DolÏina
je odvisna od vi‰ine konja. Îogico mora‰ zadeti od stra-
ni bata, ne s koncem. Îogica pa je izdelana iz bambusa,
vrbja ali usnja, kar je primerno predvsem v zaprtem
prostoru — areni, kjer igrajo polo. Igralec mora nositi
za‰ãitno ãelado s ‰ãitnikom, v zadnjem ãasu pa ‰e za-
‰ãito za obraz. Kolena pa ima za‰ãitena z usnjenim ‰ãit-
nikom. Prav tako je za‰ãiten tudi konj z za‰ãitnimi ob-
vezami na vseh ‰tirih nogah, rep pa je trdo zvezan da
zmanj‰a motnje za dosego ‰tevilnih zadetkov,« je konã-
no zajel sapo Kashmir White in zapeljivo pogledal Ida-
doro.

»Zujulgate,« je odvrnila, ko je opazovala nastajajoãe

igri‰ãe za polo. »Veliko denarja je v igri, ali ne?«

Zavoljo vseh teh novih dogodkov in doÏivljajev je bila

rahlo zmedena. Spet se je spomnila karnevalskih norãij
in zato, da bi se ognila kakr‰nemu koli besediãenju, iz-
ustila svojo besedo: zujalgate! Magiãna beseda, skovan-
ka jo je obiãajno re‰ila pred neprimernimi izjavami. Na

BES

GOLOBJI VODNJAK

vsak naãin je hotela postati in ostati dama. Skovanko je
izdelala za treniranje ustnic po operaciji. Obãutek je
imela, da si tako krepi vsako ustno mi‰ico posebej. Nih-
ãe namreã ni vedel, koliko je morala pretrpeti, da je lah-
ko prenesla vse boleãine, povezane z operacijo. Zanjo je
namreã veljalo, da je prava dama le tista, ki zna pravil-
no na‰obiti ustnice. Poãutila se je tako zapeljivo, poÏe-
ljivo in iskano. Prepriãana je bila, da ji bodo nesramno
na‰obljene ustnice same odpirale vrata. Ljudje so ji bili
nevo‰ãljivi, to je vedela in nekdo izmed tistih, ki so ve-
deli za njeno operacijo, ji je zabrusil: »Zgoraj so ti po-
veãali, so ti spodaj zmanj‰ali?«

»Na‰e mesto bo postalo znano daleã naokoli,« je rek-

la Idadora in si popravila klobuk. »Toliko novega od
dne, ko sem prviã od‰la v svet. Kdo bi si mislil.«

»Ste veliko potovali?« Kashmir White je vse to Ïe ve-

del, hotel je samo pridobiti ãas, da si v miru ogleda pri-
zori‰ãe. »Ste Ïe kupili karnevalsko obleko? »

»Ne,« si je spet popravljala klobuk Idadora.
»Vabim vas v gra‰ãino. Tam je oblek kar jih hoãete,

kakr‰no koli hoãete. Baroãno, klasiãno, antiãno ali klov-
novsko. Sicer ste dama,« jo je spet premeril od glave do
pete, »gotovo boste izbrali nekaj lepega. Dve ali tri sem
prinesel celo iz Benetk.«

»Zelo ste prijazni, hvala,« je rekla Idadora, »pridem in

si ogledam obleke. Popoldan, ali je prav?« Usloãila je

BES

GOLOBJI VODNJAK

hrbet, pomeÏiknila in priãela z nogo delati krog v pesku.
Kashmir White ni niã veã rekel, mislil pa si je svoje.

»Po konãanem karnevalu imamo tango bal. Plesno

prireditev, ko kraljica karnevala prebere sporoãilo lju-
dem in si nadene krono za eno leto. To je zelo stara ce-
remonija, tudi parada, kjer proslavljamo mladostno le-
poto in vedno je osnova dogajanja — posvetitev vodi.
Saj veste, voda je voda. Voda je Ïivljenje.«

Idadora si je spet popravila klobuk, ko je Kashmir

White samo pokimal. Zazdelo se ji je, da zre nekam da-
leã na igri‰ãe, kjer se je zbrala veãja gruãa ljudi.

»Ekologinja in ‰ef kriminalistike,« je rekla Idadora in

sledila Kashmir Whitu.

»Cap . . . cap . . . cap . . . vedno za petami,« je na-

mesto pozdrava vzkliknil moj ‰ef in odslovil Idadoro.

»Zemlja se pogreza, ‰ota se pogreza, ograja ni bela,

groza, grozaaa,« je prhnil ‰ef in nemoãno dvignil roke.

»Saj sem vam povedala,« je rekla ekologinja. Mala

Ïenska, z malimi svetlimi oãmi, ki so odsevale neãimr-
nost in pomembnost. Prepriãana je namreã bila, da re-
‰uje mesto, ãe Ïe ne kar ves planet. »Tu je zbirali‰ãe
podtalnice, ne daleã stran pa vodnjak. Ni ãudno, da je
zemlja mehka. Dovoljenje za graditev stadiona ste tako
ali tako dobili od ãloveka, ki kraja sploh ne pozna, ali
ne?«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Zujulgate,« si je ‰epnila Idadora, ki je sledila pogo-

voru. Nihãe namreã ‰e ni opazil, da ‰e vedno stoji na
svojem mestu.

»Golobji vodnjak je v nevarnosti.«
»Stare vraÏe govorijo o ãasu, ko bo izginil Golobji

vodnjak in bo zemlja strupena, pitna voda pa neuÏitna,«
je rekla ekologinja. »To je zelo nevarno. Gotovo je tudi
v starih vraÏah nekaj resnice.«

»Kaj bomo storili?« je rekel ‰ef.
»Kako bomo zadevo sanirali?« je dodal Kashmir

White, »toliko in preveã denarja je vloÏenega v ta pro-
jekt, ali naj se vse skupaj zvrne v brezno zemlje?«

»Oporni zidovi, sanacija tal, ko bo nemogoãa pro-

pustnost blata in kemikalij, zavarovanje okolice in ru-
‰enje objekta po konãanem turnirju v polu. To je edina
re‰itev.«

Gruãa ljudi je tako dobesedno samevala sredi polja,

na ozemlju, kjer naj bi se priãel razcvet mesta in okoli-
ce. Kashmir White se je poãutil zelo nelagodno. Kljub
temu, ni dovolil, ni si smel dovoliti nobene napake veã.
·e manj, ni smel verjeti nobeni obljubi veã, pa naj je bila
‰e tako zapeljiva in ‰e tako izvedljiva. Svoje podjetje bo
moral umakniti, pogoltniti bo moral tudi izgubo,
finanãno in moralno.

»Ne razumem vas, vas Slovencev,« je rekel. »Ne razu-

mem va‰e birokratsko-ignorantske politike. Saj ste ven-

BES

GOLOBJI VODNJAK

dar razpisali nateãaj za projekte, ste ali niste?« Strupe-
no je pogledal ekologinjo, ki je nemoãno dvignila roke
in se zazrla v ‰efa kriminalistike. Slednji pa je zrl tja da-
leã nekam, v prazno.

»Obiskal vas bo moj odvetnik,« je ‰e rekel in ponudil

zaãudeni Idadori roki, da sta od‰la skupaj.

»Ste resno mislili,« je rekla zaãudena Idadora in se

svetlo nasmehnila ostalima dvema.

»Resno, kakopak, seveda resno.«
»Kaj pa karneval, kaj pa turnir v polu?«
»To bomo ‰e izpeljali, to bomo ‰e izpeljali,« je trdo

ponovil in niã veã se ni dal motiti.

Idadora pa je hodila ob njem, po mehki ‰oti, da so se

pete vdirale v travo in ãisto vseeno ji je bilo, kaj se do-
godi v mestu. Kraju, kjer je bila sicer doma, pa vendar
tujka.

»Opravke imam, v mesto grem,« je rekla in zapusti-

la Kashmir Whita. Tudi to je bilo zelo dobro. Zanj, seve-
da.

Idadora pa je od‰la k sodelavcu Miku. Potrebovala je

denar.

BES

GOLOBJI VODNJAK

10.

ashmir White se je udobno namestil v naslonjaã,

poleg starodavnega kamina. V mislih je pre‰teval

plo‰ãice, glasno pa brundal pesem in s ‰iroko razprtimi
oãmi zrl v kamnoseka.

»Torej,« je rekel, »kaj ste odkrili v vodnjaku?«
»Predor,« je odvrnil kamnosek in kihnil. »Oprostite,«

je dodal, »poln sem prahu in smradu iz podzemlja. Ni-
mam pojma, od kje se je vzel ta nesreãni rov. Je popol-
noma suh, tako, kot bi tekel po povr‰ini zemlje. Tla so
zbita iz grobega kamenja, na stenah pa so neznani znaki
in obe‰alniki za bakle. Vse skupaj mora biti zelo staro,
ãe Ïe ne prastaro.«

»Kam vodi pot?« Kashmir White je ‰e vedno brundal

neznano melodijo.

»To me prav niã ne zanima,« je rekel kamnosek. »Za-

me in za moje delavce se je pot konãala takrat, ko smo
odkrili ta predor. Na zgodovino in arheologijo se tako
ali tako niã ne spoznam. Me tudi ne zanima. Jaz sem
sreãen, da smo se vsi vrnili iz predora.«

»Sreãen, sreãen . . . seveda . . . seveda . . . « je pre-

kinil z brundanjem Kashmir White. »To je tako, kot pra-

BES

GOLOBJI VODNJAK

vi Nostradamus: konj zaradi neznanja slovnice ni ne-
sreãen, tako tudi ãlovek zaradi neumnosti ne. Neum-
nost se namreã ujema z njegovo naravo.«

»Tu nisem zato, da bi se izobraÏeval,« je prhnil kam-

nosek, »tudi neumen nisem. Delam po‰teno in nepre-
stano. âe vam kaj ni prav, potem grem!«

»Vseeno bomo morali raziskati, kam pelje predor, ali

ne?«

Kashmir White je uvidel, da nima smisla jeziti kam-

noseka. Njegova restavracija starih vodnjakov je bila veã
kot odliãna in samo zaradi njemu lastne skromnosti je
bil premalo znan.

»Na‰e podroãje je veã ali manj moãvirnata zemlja.

Daleã naokoli se je raztezalo Panonsko morje, usedline
in kamenine to dokazujejo. Kamnoseki smo si enotni, da
bi morali kopati pod plastjo ilovice, potem bi na‰li naj-
lep‰i in najtr‰i kamen. To bi bilo vredno slovesa staro-
davnih alkimistov, ki so iskali v navadni rudnini zlato.
Jaz . . . « ni uspel dokonãati stavka, ker ga je Kashmir
White prekinil z besedami: »Opraviãujem se vam za ne-
primerne besede. Ali je kak‰na moÏnost, da bi pri‰li do
kamna pod ilovico?«

»No,« je spet rekel kamnosek, »ãe nadaljujem prej

zaãeti stavek. Jaz sem to Ïe predlagal. Na na‰em zdru-
Ïenju smo o tem govorili. Seveda je vpra‰anje denar.
Tako, kot vedno, denar!«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Koliko?« Tokrat se je Kashmir White posvetil samo

odgovoru.

»Ne vem, ne vemo. Bom poizvedel. Îe stari alkimisti

so odkrili ‰tevilne kisline, baze, kovine, okside in pline.
Pomagali so si z organskimi spojinami, predvsem pa so
odkrili, da je za slednje potrebna sila. No, vidite, pa smo
tam. Sila, moã, energija. Te tri reãi bi gotovo pomagale
raziskati predor.«

»Ne verjamem, da ste samo kamnosek,« je rekel

Kashmir White.

»Ni treba,« je odvrnil kamnosek. »Vseeno je, kaj ver-

jamete in ãesa ne. Delo me ãaka. Lep pozdrav,« je osor-
no rekel in od‰el ter zapustil zaãudenega Kashmir Whi-
ta, da je sam premi‰ljeval o njegovem poklicu.

Kashmir White pa ni bil ãlovek, ki bi se pustil vzne-

mirjati zaradi neotesanih ljudi. Niti najmanj. Njegov cilj
je bil jasen, bolj jasen kot najãistej‰e nebo po nevihti. Z
mize je vzel droben srebrn zvonãek in narahlo pozvonil.

»Îelite,« je rekla natakarica, ki je skoraj isti hip vsto-

pila.

»·panska oprema se vam ‰e najbolj poda,« je ‰armi-

ral Kashmir White in dekle je rahlo zardelo, rekoã: «Kli-
cali ste me.«

»Da . . . da . . . ãaj iz zelenih listov in sake, prosim,«

je bil Ïe spet stari Kashmir White. Dekle je tako hitro,
kot je pri‰lo, tudi od‰lo. Vesela je bila namreã sluÏbe v

BES

GOLOBJI VODNJAK

gra‰ãini, bilo je veliko denarja in ‰e veã prijetnih oprav-
kov. Njena zadolÏitev ni bila teÏka. Stregla je gostom,
stregla delavcem na gra‰ãini, preostali ãas pa je imela
nalogo sedeti pred ekranom in opazovati okolico. Do
danes se ni zgodilo niã posebnega in moãno je upala, da
se tudi jutri ne bo. Ekologinja je paã tekala od enega
vodnega vira do drugega, kar pa je bilo po njenem mne-
nju vse v pristojnosti sluÏbe. Natakarica pa je ob vsakem
njenem obisku dobila nekaj denarja. To je bilo ‰e naj-
bolj‰e pri vsem. Tega gospodarju gra‰ãine seveda ni po-
vedala. Ne manjka ji veã dosti, pa si bo lahko kupila
obleko za karneval.

»Tako rada bi bila na ãelu sprevoda. Tako rada bi bila

kraljica sprevoda. Tako rada bi leÏala v gospodarjevi po-
stelji, tako rada bi bila bogata,« je premi‰ljevala in ni me
opazila, ko sem vstopila.

»Dober dan,« sem rekla in dekle je vse skupaj spustilo

na tla, vpijoã: «Kdo ste vi? Kdo ste vi?« Skoraj isti hip jo
je posilil jok in ni vedela, kaj naj stori s ãrepinjami.

»Sedem let sreãe,« sem rekla in ji pomagala pobirati

ãrepinje. »H gospodu Kashmirju Whitu moram. Je do-
ma?«

»Da,« je bila osorna. ·e isti trenutek pa se je spomni-

la, da je to njena sluÏba in zato se je Ïe prijazno, a nare-
jeno nasmehnila. »Prva vrata desno, izvolite,« je ‰e rekla
in od‰la.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»No, konãno,« je rekel Kashmir White, prepriãan, da

je pri‰el do ãaja.

»Dober dan,« sem rekla in takrat je le dvignil glavo in

se obrnil. »Oprostite,« je bil Ïe narejeno vljuden, stari
Kashmir White. Njegovi moÏgani so v tisoãinki sekun-
de zaznali neprijetnosti. Mora biti previden.

»Îelite, kaj lahko storim za vas.« S prsti je bobnal po

mizi in ãakal, kaj bom rekla, storila.

»Za Roso gre,« nisem ovinkarila ter mu kar takoj po-

kazala svojo kriminalistiãno izkaznico.

»Ja, kaj je z njo? Z gospo Roso. Kaj se je zgodilo? Igna-

cij jo je poslal v mesto. Po nekaj reãi, tako je rekel.«

»Gospa Rosa je mrtva.«
»Ah . . . ne . . . kako mrtva?« Zaãudeno je dvignil

roke in spet so se zasvetili diamantni gumbi.

»Z menoj pojdete,« sem rekla. »Nekaj reãi bo potreb-

no razãistiti.«

»Tako paã ne bo ‰lo,« je rekel popolnoma mirno, a

odloãno. »Poklical bom odvetnika.«

»Kakor Ïelite,« sem rekla in nemarno sedla na stol,

okra‰en z zlato-belim okrasjem. Ne vem zakaj, ampak
ta mo‰ki ni bil samo lep, bil je strupeno nevaren. To sem
Ïe vedela. Dolgoletne izku‰nje so mi izostrile ãute. Ni-
sem veã nasedla. A . . . a . . . ne veã.

»Ali bova nanj poãakala tu ali greva na kriminalisti-

ko?«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Poãakala bova tu,« je rekel Kashmir White in na svo-

jem mobiku zavrtel odvetnikovo ‰tevilko. »Tu bo ãez
nekaj minut. Stanuje v tej stavbi. Saj veste, posli zahte-
vajo celega ãloveka. Îelite mogoãe ãaj, sok,« je nadalje-
val tako, kot bi se niã posebnega ne zgodilo.

»Hostesa bo vsak hip tu,« je ‰e rekel in pozvonil z

zvonãkom.

»Sreãala sem jo na hodniku, ãe je to isto dekle,« sem

bila prijazna.

»Samo eno hosteso imam. Gotovo ste sreãali pravo.«
»Torej imava nekaj minut ãasa, da se pogovoriva o

gospe Rosi, ali ne?«

Kashmir White pa je strmel skozi okno in opazoval

drevesa, ki so se upogibala v rahlem vetru. Mislila sem
Ïe, da ne sledi toku dogajanja, da je nekje drugje in da
svoje misli zavestno odvraãa od teme pogovora, ko je
rekel: »Va‰e mesto je polno pasti. âlovek hoãe pomaga-
ti, vdihniti Ïivljenje in spremeniti to nelagodnost in ne-
zanimivost, pa se izkaÏe, da niste nagnjeni k spremem-
bam. ·e manj k napredku.«

»Ne . . . ne, tega gotovo ne mislite resno. Me‰ãani so

le previdni, kot bi bili ujeti v veãdesetletno mirovanje in
poslu‰nost, ãe Ïe ne ubogljivost. Slovenci smo zaljublje-
ni v svojo deÏelo. Ljubezen pa je, kot sami dobro veste,
tudi predanost in suÏenjstvo. Boste pri‰li na karneval?«
sem hotela malo spremeniti temo.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Ah, karneval,« je zamahnil z roko in spet so se po-

svetili diamanti na rokavu srajce. »Ne vem. Ravno v
ãasu karnevala je tudi polo turnir. Ne vem, kam naj bi
‰el. Ali prvo ali drugo? »

»Karneval je v na‰em mestu skoraj tako pomemben

kot voda v Sahari. To je dogodek, ko ‰e politiãna in kul-
turna srenja pozabita na medsebojne zamere in se pre-
data veselju in rajanju. Ste Ïe sli‰ali za na‰e znamenite
vodnjake?«

»Zelo rad bi vas zaposlil,« je rekel Kashmir White in

se ‰armantno nasmehnil. »Prav tak‰no Ïensko potrebu-
jem, kot ste vi.«

Nekdo je potrkal na vrata in nisem imela ãasa odgo-

voriti oziroma vpra‰ati, zakaj ravno mene.

Vstopil je odvetnik s hosteso in Ignacijem. V sobi je

zavladala strupena ti‰ina, ko sem mirno prevzela nad-
zor nad dogajanjem, rekoã: »Boste povedali vi,« sem po-
kazala na gospoda Kashmir Whita, »ali naj razloÏim
jaz?«

»Izvolite . . . kar . . . prosim,« je rekel in se posmeh-

ljivo obrnil k meni, »Vse lepo po predpisih.«

»Kdo je ubil gospo Roso in zakaj?« sem trdo rekla in

pogledala vsakega udeleÏenca posebej. »Sicer pa to Ïe
veste. Vi gotovo,« sem pokazala na Ignacija. »Najpa-
metneje bo, da se odpravimo v mojo pisarno in zadevo
uradno in po predpisih uredimo, ali ne?«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Seveda . . . seveda . . . « je zaprl svojo torbo tudi

odvetnik, ki je vse do sedaj molãal. »to sem mislil Ïe
tako ali tako predlagati. Mojega klienta boste morali pu-
stiti kar tu. Jaz pojdem z vami, to pa je dovolj.«

»Saj res,« sem se posmehnila, »pri‰la sem h gospodu

Kashmir Whitu, da bi nekaj stvari pojasnil, od‰la pa naj
bi z njegovim odvetnikom. Ta je bosa! Vsi pojdemo in
pika.«

»Tako je,« je rekel Franãek, ki je pravoãasno vstopil.

Brez vljudnih fraz in trkanja. »Marica ãaka. Zunaj, na
dovozu.«

»Ali moram tudi jaz?« je rekla hostesa, ki je pri‰la za

Franãkom.

»Ne!« je odloãil Franãek. »âe vas bomo potrebovali,

vas bomo poklicali.« Dekle si je vidno oddahnilo.

»Vidi‰,« mi je ‰epnil Franãek, ko sva zadnja odhajala

iz sobe, «vidi‰, kako je vse enostavno. Oto je sprva Ïe
priznal umor, zdaj pa molãi in nikakor noãe podpisati
izjave. Pobesnel je kot razjarjen bik, ko sem mu pripe-
ljal odvetnika, da bi skupaj uredili vse birokratske zah-
teve. Sinan ãaka, pohitiva,« je rekel, ko me je oslepilo
sonce, ki se je odbijalo od prelepega vodnjaka na dovo-
zu.

»Kako lep vodnjak,« sem rekla, »kako lepo restavri-

ran. Neverjetno. To je stalo veliko denarja,« sem se obr-
nila h Kashmir Whitu, ko je slednji osorno odvrnil: »Ne

BES

GOLOBJI VODNJAK

pogovarjam se o tem. To ni niã v zvezi z nastalimi do-
godki. Hitro opravimo, ãaka me ‰e veliko dela.«

Ob teh besedah sem se po‰teno zdrznila in Franãek je

to opazil, zato je rekel: «Pomiri se. Njega bo zasli‰al ‰ef
osebno.«

Po‰teno smo razrili na novo posuti pesek na dovozu

in kar ãutila sem, kak‰na sveta jeza se kuha v du‰i po-
slovneÏa Kashmir Whita.

BES

GOLOBJI VODNJAK

11.

ri Golobjem vodnjaku je bil direndaj. Zme‰njava in
direndaj. Stepli sta se dve Ïenski, gospe Ifga in Ida-

dora,« je rekla Olga, ki naju je priãakala Ïe na stopnicah.
»·ef je od‰el tja, osebno je hotel zadevo urediti.«

Takrat pa ni veã vzdrÏala. Planila je v jok, da se je tres-

la po vsem telesu in nikakor nisva mogla zaustaviti tega
hlipanja.

»No . . . kaj je to? Zakaj joãete?« je miril Olgo Fran-

ãek. »Pretep je danes tako vsakdanja zadeva, dogodek,
da ‰e omembe ni vredno.«

»Ampak . . . ampak . . . ‰ef je,« je hlipala Olga, »‰ef

je v bolnici. Ena izmed Ïensk ga je tako mahnila po gla-
vi, da je izgubil zavest. »

»Ponovite, prosim,« je rekel Kashmir White, ki je po-

leg ostalih vse to opazoval. Obãutek je imel, da se ne-
prestano giblje v krogih ljudi, ki ga sploh ne zanimajo.
·e veã, ljudi, ki so kakor ‰panski jezdec njegovim naãr-
tom.

»Stepli sta se zaradi karnevalske obleke in seveda za-

radi glasovanja o karnevalski kraljici.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»A res,« je potegnil Franãek, »kaj danes babe nimajo

drugega dela, kot tekmovati, katera bo prva in lep‰a?
Noro. Res, noro!«

»Obe je Sinan pripeljal na kriminalistiko, a je za Ifgo

nekdo poloÏil var‰ãino in je Ïe od‰la,« je rekla Olga in
nas zapustila. Sli‰ala sem samo njeno brundanje, da je
karneval vsako leto slab‰i in bolj zapleten.

»No, kaj pa zdaj?« sem sedla na enega izmed stolov,

ki so stali v vrsti na hodniku pred mojo in Franãkovo
pisarno.

»Predlagam,« je prisebno rekel odvetnik Kashmir

Whita, »predlagam, da greva midva domov, vidva pa v
bolnico. Ko bo vse urejeno, takrat se ponovno sreãamo.
Dela imate preveã in vse preveã je zamotano, da bi zdaj
‰e midva svetila tu. Konec koncev sva pri‰la popolnoma
prostovoljno, in kar je ‰e najbolj oãitno — moj klient je
nedolÏen, ãist.«

»PoloÏita garancijo,« sem se strinjala, kljub Franãku,

ki me je dregnil pod rebra.

Kashmir White si je vidno oddahnil. Spet je zamahnil

z roko, da so se njegovi gumbi zasvetili kot plamen. »To-
liko dela je ‰e potrebno opraviti do veãera,« je dodal in
z odvetnikom sta od‰la.

»Vso dokumentacijo bova potrebovala,« sem rekla

Olgi, ki je ‰e vedno stala na hodniku. »Dokumentacijo
o vseh vpletenih, tudi o Otu in Rosi. Pridi,« sem povlek-

BES

GOLOBJI VODNJAK

la Franãka, ki pa je molãal in nemo opazoval, kaj se do-
gaja.

»Îejen sem, laãen sem, naveliãan sem,« je rekel Fran-

ãek in se zavalil v svoj stol. »Najprej bova nekaj spila,
pojedla, potem bova nadaljevala. Moram si napolniti
Ïelodec, predvsem pa zbistriti glavo. Bo‰ ti skuhala ka-
vo?«

»Ja . . . ja . . . « sem globoko zavzdihnila. Obãutek

sem imela, da je tokrat Franãek dokazal, da je rojen za
‰efa.

»Kako si dovolijo,« sem priãela, medtem, ko sem srka-
la kavo, »le kako si dovolijo osumljenko izpustiti proti
var‰ãini, ‰e preden smo jo zasli‰ali?« sem se spomnila
na Ifgo. »To bo nekdo plaãal. Kaj pa Idadora? Saj nas
lahko toÏi.«

»Mislim, da bodo stvari kmalu jasne,« je rekel Fran-

ãek. »Ifga je vendar tu doma, ne bo pobegnila. Idadora
pa je tudi tu rojena, tudi ona ne bo pobegnila. Naj se Ïe
konãno opravijo te pustne norãije, karnevalski sprevod.
Îenski sta tako hudi nasprotnici, da bosta samo na kar-
nevalu dokazali svojo nedolÏnost ali krivdo.«

»Kaj pa ‰ef?«
»Aha, saj res,« je vzkliknil Franãek, »‰ef pa je sploh na

varnem. Upam samo, da bo do polo turnirja Ïe pri sebi.
Gotovo bo pri sebi,« je ponovil. »Saj si videla, da ima

BES

GOLOBJI VODNJAK

polno pisarno polo opreme, navodil in skic o igri. Z Ida-
doro sta skupaj v mo‰tvu. Torej sta oba na varnem. Ida-
dora je preveã Ïeljna slave, da bi to predstavo izpustila.«

»OK,« sem rekla. Veã nisem mogla, ker je Ïe nekdo

potrkal na vrata in ‰e isti hip vstopil, rekoã: »Sem vi‰ji
in‰pektor za okolje, Wasser je moje ime. Smem vstopi-
ti.«

»Izvolite,« sem rekla, »sedite.« Ponudila sem mu stol,

molãati pa nisem mogla veã.

»Saj vi ste kamnosek, ali niste vi kamnosek? Kaj niste

urejevali in restavrirali vodnjakov v na‰em mestu?«

»Kaj niste delali pri gospodu Kashmir Whitu?« je ‰e

dodal Franãek. Oba sva bila zelo preseneãena.

»Da, res je,« je mirno nadaljeval in‰pektor. »Vse to je

res. Res pa je tudi, da sem moral to storiti, ãe sem hotel
odkriti, kaj se dogaja z vodo in vodnjaki.«

»Kako, kaj pa se dogaja,« sem hotela vedeti. »Kashmir

White je kupil to podroãje, plaãal restavracijo vodnja-
kov in vodovodnega omreÏja, prinesel Ïivljenje v mesto,
no? No, kaj je tu narobe?«

»Mogoãe niã, pa vseeno vse! Ste vedeli, da je pod vod-

njaki predor, ki pelje globoko pod zemljo?«

»Ne, kako pa naj bi to vedela? Mislim, da nihãe ni ko-

pal pod vodnjaki? Ali paã?«

»Poãasi . . . poãasi . . . ,« je rekel Franãek. »Kaj prav-

zaprav pripovedujete?«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Gospod Kashmir White je natanãno vedel, kaj kupu-

je. Ne razumem, da nikomur ni bilo sumljivo to veliko
in razko‰no restavriranje vodnjakov, graditev stadiona
za polo, pa plaãilo gra‰ãine in karnevalskih norãij. Îe
govorjenja je veliko, kaj ‰ele denarja. Ali ne? Kako to, da
nihãe ni vpra‰al, od kje ãloveku denar? Mesto in ljudje
so samo jemali, vkljuãno z vajinim ‰efom.«

»Poãasi . . . poãasi,« je spet ponovil Franãek. »Ali ho-

ãete reãi, da bi se kriminalisti morali zanimati za finanã-
ne transakcije podjetij in posameznikov, pa celo ‰efa
kriminalistike?«

»Jasno, seveda, kajpak, gotovo,« je na‰teval Wasser.

»Sicer pa ste iskali, no kaj ste iskali? Karnevalske oble-
ke in lepe ãevlje, a?«

»Ne vem,« sem vzkliknila, »res ne vem, zakaj ste tako

osorni, zakaj ste nama pri‰li solit pamet in se obna‰ate,
kot bi naju hoteli zapreti? Konec koncev vam je gotovo
znano, kako se moramo obna‰ati kriminalisti, ali ne?
Najmanj‰a podrobnost je pomembna, ‰e tako tanek las
ali izgubljen gumb. Vse to veva. Trudiva se po optimalni
poti razvozlati vso to zme‰njavo, ki nima ne repa ne gla-
ve. Sicer pa imamo mrtvo Ïensko, osumljenca, ki trdi
zdaj da to ni in ‰efa v bolnici. Lepo vas prosim za malo
miru in obzirnosti.« Hotela sem ‰e nekaj reãi, ko je Was-
ser vzkliknil: »Pod mreÏo vodnjakov je rudnik diaman-
tov!«

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Seveda, rudnik diamantov,« se je posmehnil Fran-

ãek in se hotel ‰e zakrohotati, ko je Wasser segel v Ïep
suknjiãa in vrgel na mizo pe‰ãico kamenãkov. Zasveti-
lo in zalesketalo se je, kot bi udarila strela.

»Tak‰nih in ‰e lep‰ih,« je rekel Wasser in dodal, «tu je

razlog nakupa propadlih tovarn, gra‰ãine in vseh osta-
lih, v navednicah, pomoãi.«

»In kako je to vedel Kashmir White, ko pa tega nismo

vedeli niti domaãini v mestu,« je rekel Franãek in ‰e
vedno strmel v svetleãe se kamenje.

»Vesta tudi Ifga in Idadora,« je rekel Wasser. »Idadora

je pripeljala Kashmir Whita v mesto, kakor tudi Mika.
Vendar Miko ni vedel in ‰e danes ne ve za rudnik. Sicer
pa bo to povedal Sinan. Upam,« je rekel in pogledal na
uro. »Upam, da bo vsak ãas tu.«

»Torej smo navadni umor, vso to zme‰njavo okoli

karnevala in polo turnirja dobili za trojanskega konja?«
Franãek ni mogel verjeti samemu sebi, da je raziskoval
nekaj, ãesar sploh ni. Besno je vrgel papirje ob tla in do-
dal: »Kje je torej Sinan? Kdo bo aretiral vse udeleÏen-
ce?«

Jaz pa sem molãala in strmela v svetleãe se kamenãke,

prepriãana, da se mi sanja. »Sinan je sledil tovornjaku,
do meje in se vrnil, je Ïe vedel, zakaj? Torej mu je gotovo
Miko ukradel osebne dokumente. Tudi on je vedel, za-
kaj? Idadora pa je omreÏila ‰efa, mu kupila polo opremo

BES

GOLOBJI VODNJAK

in ga nehote priklenila nase,« sem premi‰ljevala in ‰e
vedno strmela v kamenje na svoji pisalni mizi.

Vstopil je Sinan, takoj za njim pa ekologinja. Roke je

imela vklenjene v lisice in bila je bleda kot zid. Med obe-
ma pa je bila napeta drobna, skoraj nevidna Ïica in vsak
nepotreben gib je ekologinjo stresel.

»Tu,« je pokazal stol Sinan, »tu sedite.« Îensko je po-

tisnil na stol in si odvil drobno aparaturo ter jo pripel na
kovinski del stola. »Nikamor ne boste veã u‰li,« je ‰e
rekel in si natoãil kavo iz vrãa.

Mi trije smo vse skupaj samo opazovali.
»Si na‰el tovornjak?« je rekel Wasser. »So Ïelve ‰e

vedno tam?«

»To bo povedala ekologinja,« je rekel in jo rahlo tre-

snil po rami. »No,« je mrko ukazal.

»Seveda so tam,« je besno odvrnila, »kamenje tudi,

da ne boste veã spra‰evali in me nadlegovali,« je ‰e bolj
besno dodala.

»Tako je s tem,« je mirno rekel Sinan. »Ta Ïenska je

bila povezava med Idadoro in Kashmir Whitom, je tudi
morilka in tatica. Sicer pa sploh ni ekologinja. Propad-
la igralka ‰e bolj propadle televizijske hi‰e. Najel jo je
Kashmir White.«

»In kaj je s tovornjakom, povej Ïe,« je rekel Wasser.
»Zgledno sodelovanje med sosednjimi drÏavami je

obrodilo sadove. Tovornjak so na na‰o zahtevo vrnili v

BES

GOLOBJI VODNJAK

Slovenijo, potem pa se je klobãiã odvil zelo hitro. Sicer
pa sploh ni prevaÏal nafte niti vode, temveã Ïelve, ki so
pod oklepom imele skrite diamante iz rudnika pod vod-
njaki na‰ega mesta.« Sinan je zajel sapo, ko je nadalje-
val: «·ele ko sem opazil tetovaÏo, vsi udeleÏenci tega
kriminalnega dejanja imajo tetovirano sipo pod pop-
kom, se mi je posvetilo.»

»Si torej vse pregledal?« je konãno spregovoril Fran-

ãek.

»Ni bilo potrebno. To je zame opravila gospa Moda,

saj veste, goli popki in na pol gole zadnjice. Odpelji Ïen-
sko v pripor,« je ‰e rekel Sinan. »âaka nas ‰e karneval,
ali ne?«

»Seveda,« sva skoraj v en glas odgovorila z Wasser-

jem.

BES

GOLOBJI VODNJAK

12.

arovnice, dame, kraljice, pajki in Ïabe, pa klovni in

veliko tru‰ãa in smeha, to je bil na‰ karneval. To-

krat kraljica ni stopala na ãelu sprevoda, niti se ni kadilo
iz razpoke pri Golobjem vodnjaku. Karneval je bil po-
vsem nekaj drugega. Kraljico so napovedali za vrhunec
veãera.

Po mestu pa je vr‰alo. Polepljene stene obledelih hi‰

in gromozanski pano ob igri‰ãu za polo so napovedovali
veliko preseneãenje. Kraljica bo najlep‰a Ïenska ali de-
kle v mestu, izbrana s strani strokovne komisije in ljud-
stva. Glasovanje bo potekalo javno in nihãe ne bo mo-
gel reãi, da ne bo praviãno. Prijave pa so sprejemali do
veãera. Obrazi komisije, ki bo izbirala najlep‰o, pa so
strmeli z velikih transparentov, ki so jih nosili paÏi —
bodoãi sluÏabniki kraljice karnevala.

Ifga se ni mogla odloãiti, kaj naj bi predstavljala na

karnevalu. Njena preobleka je bila Ïe tako vsakdanja, da
se sploh ni znala niti mogla odloãiti. Potovanja in selit-
ve so ji Ïe tako ali tako jemale moãi, predvsem pa Ïiv-
ljenje in drobne radosti. Znala pa je, ‰e kako dobro je
znala stisniti zobe in se predati. Niã ni tako vabljivo kot

BES

GOLOBJI VODNJAK

zajeten banãni raãun in vedenje, da jo na starost ãaka
mirno Ïivljenje in ugleden poloÏaj. Njen nasmeh je bil
tako prijazen, njeno srce pa ledena kocka. V glavi ni bilo
prostora za ãustva, milost. Vladala je le slepa preraãun-
ljivost in zaverovanost same vase. Nepovabljen gost nje-
ne du‰e bi bil po‰teno razoãaran. Nasedli pa so ji vsi.
Tudi jaz.

Oblekla bo obleko, ki ji jo podaril Kashmir White in

Idadora si lahko pregrizne vrat. Sedela je za debelo Ïa-
metno zaveso, tik pred vodnjakom in ãakala, kdaj bo
pri‰la na vrsto. âez svetleão obleko je imela ogrnjen
velik ‰al in krona na glavi se ji je rahlo zaÏrla v lase in
koÏo. Vendar je bila prepriãana, da je vse to vredno tru-
da. Konãno bo lahko stala na zmagovalnih stopniãkah,
konãno bo ona tista, za katero se bodo vsi obraãali in
hvalili njeno lepoto. Idadora si lahko pregrizne vrat, je
spet ‰epnila in se od samega veselja stresla. ·e dobro, je
pomislila, da sem uspela prepriãati Kashmir Whita, da
je tudi zame plaãal kavcijo.

Tako kot vedno pa ji je pogled na Idadoro vzel sapo.

Natanãno si jo je ogledala, ‰e bolj natanãno kot ponava-
di, da bi morda le odkrila kak‰no pomanjkljivost na nje-
ni postavi in opravi. Le kako naj bi se kosala z Ïensko, ki
ji je denar omogoãil postavo Barbike in zvitost obleko
njenih sanj. Ujela se je v zanko ljudi, ki so natanãno ve-
deli, kaj si Ïelijo in kdo naj bi jim pri tem pomagal.

BES

GOLOBJI VODNJAK

Tru‰ã in glasba ter smeh na ulici so jo zvabili iz nje-

nega skrivali‰ãa. Morala si je ogledati sprevod, vsaj od
daleã. Golobji vodnjak ji tako ali tako ne uide. Tam bo
stala na zmagovalnih stopniãkah.

»A, tukaj ste,« je rekel Franãek. Jaz sem mu sledila in

opazila sem, da je Ifga prebledela. Rekla pa sem vseeno:
«Lepo obleko imate. Po konãanem karnevalu se dobimo
spet na kriminalistiki, ali ne?«

»Saj to je Ïe skoraj tako kot bi se pogovarjali o dru-

Ïabnem sreãanju in ne o strahovladi kriminalistike,« je
mraãno odvrnila Ifga. »Seveda . . . seveda . . . zagoto-
vo. Tudi jaz bi rada vedela, kdo je morilec.«

»Najbolje bo, da se pridruÏiva karnevalski mnoÏici,«

je rekel Franãek. Z oãmi je iskal Idadoro, Kashmir Whita
in njegova sluÏabnika — odvetnika. Oba sta namreã ple-
sala okrog Idadore, obleãena v paÏa in kralja. Diamantni
gumbi na kraljevski srajci pa so se svetili kot sonce. Pre-
livajoãe barve so jemale vid vsakokrat, ko je Kashmir
White dvignil roke. Okrog njega se je namreã trlo de-
klet, ki so hotele biti v njegovi bliÏini. Lepotec pa se je
tega ‰e kako dobro zavedal.

»Veliko denarja je bilo porabljenega za karneval, ali

ne?« je rekel odvetnik. »Ste mogoãe preveã porabili? Ste
se zapletli v dogodke, ki jih niste predvideli?«

»Ne vem,« je rekel Kashmir White. »Oãitno je nekdo

pretrgal verigo. Ste Miku dovolj plaãali? Îenski sta zelo

BES

GOLOBJI VODNJAK

hudi nasprotnici in nisem vedel, da bosta izgubili Ïivce.
Predlagam, da izberemo nekoga tretjega za kraljico kar-
nevala. Najbolje bi bilo, ãe bi bil mo‰ki,« se je istoãasno
tresnil po glavi, ko je nadaljeval: «Toãno, mo‰ki naj bo.
Tako bo volk sit in koza cela. Îenski pa naj obraãunata
med seboj kje drugje in za denar koga drugega.«

»Pametno,« je rekel odvetnik in si popravil krono.

»Torej sem to lahko tudi jaz, ali ne?«

»Seveda,« se je nasmehnil Kashmir White, ko je ‰e

‰epnil: «Pospraviti bo potrebno po hi‰i. Jutri odpotujem,
to boste opravili sami.«

»Se razume,« je rekel odvetnik, zadovoljen nad pote-

kom dogodkov.

Medtem je karnevalska mnoÏica horonsko priãela

vpiti in zahtevati svojo kraljico. S Franãkom sva stala na
nekoliko vi‰jem podestu, da bi lahko opazovala doga-
janje, ko naju je za rokav pocukal ‰ef, z ovito glavo in
roko v mavcu.

»To je cirkus, ali ne?« Njegov glas je zvenel kot poãen

lonec, oãi pa so se megleno odzivale na dogodke. »·el
bom domov, utrujen sem in boli me glava,« je ‰e rekel.
»Opravita delo kot se spodobi.«

»Se razume,« je odvrnil Franãek in ãlovek se mu je

po‰teno zasmilil.

»Niã dobro ne kaÏe,« sem rekla, ko sem opazovala

njegovo hojo in skljuãeno postavo. »Res je Ïe star, nave-

BES

GOLOBJI VODNJAK

liãan in utrujen. Mislim, da bomo kmalu potrebovali
novega ‰efa.«

Ifga in Idadora sta svoji kroni drÏali v rokah, ãakali sta

izid glasovanja. Njuni pogledi so ‰vigali po ljudeh in obe
sta se ustavili pri Kashmir Whitu. Slednji pa je mirno
strmel nekam daleã in ni hotel povzroãati ‰e huj‰e na-
petosti.

»Letos sem jaz na vrsti,« je siknila Idadora.
»Letos sem jaz na vrsti,« je strupeno ponovila Ifga.
Med ljudmi pa je zavr‰alo. Iz Golobjega vodnjaka je

‰vignila rdeãa svetloba in tokrat prviã je bilo sli‰ati bob-
nenje in pljuskanje vode. Vse je postajalo nemirno, rah-
lo so se tresla tla in Golobji vodnjak se je priãel kru‰iti
. . . kru‰iti in lomiti. Sikanje zraka in rdeãa svetloba pa
sta jemala vid in sapo udeleÏencem karnevala.

Kashmir White je vedel, kaj sledi, Ignacij ne. Opravil

je samo nalogo, ko je limuzino pripeljal do kraja dogod-
ka in Kashmir White je sedel vanjo in se odpeljal. Od-
vetnik pa je s svojo krono stal na podestu za zmagoval-
ce, prepriãan, da bo karnevalska nagrada njegova.

»Oooohhh . . . wau . . . jah . . . o . . . « je bilo sli‰ati

ljudi, ki so strmeli v Wasserja, ko je ves moker in svet-
leã od diamantnega prahu izstopil iz Golobjega vodnja-
ka.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Kraljica karnevala je . . . « je tulilo iz zvoãnika. »Kra-

ljica karnevala je . . . letos je kralj karnevala . . . gospod
odvetnik v opravi kralja . . . on . . . «

Takrat je na zmagovalni oder stopil Franãek. Ne vem,

kako se je pririnil tako daleã. Zaãudena mnoÏica je ob-
molknila, ko je priãel kriãati v zvoãnik: »Kralj in kralji-
ca karnevala je . . . je . . . prvi novorojenãek dana‰njega
dne.«

Med ljudmi je zavladala ti‰ina, ko je le nekdo zavpil:

«Prvi novorojenãek . . . hura . . . tako je. On bo dobil
nagrado. On!«

MnoÏica se mu je pridruÏila v kriãanju in dobili smo

zmagovalca, ki bo kot znak okoli vratu nosil zlatega go-
loba miru z vrãkom Golobjega vodnjaka. Saj konec kon-
cev smo zato imeli karneval, da bi ãastili novo Ïivljenje
in resnico ter pravico. Umazanost in tekmovalnost lju-
di, udeleÏencev tekmovanja, je bila tako poteptana v
prah.

Vse je utihnilo. Glasba, ljudje, tru‰ã in vpitje. ·e otroci

so obmolknili. Ifga in Idadora pa sta, na splo‰no zaãu-
denje, mirno od‰li. Tako, kot bi nikdar niã ne bilo, nik-
dar se ne bi niã zgodilo in se tudi ne bo.

BES

GOLOBJI VODNJAK

13.

fgo smo na‰li v eni izmed plesnih dvoran. Med pust-
no zapu‰ãino, praznimi kozarci in konfeti. Obleãena

je bila v Katarino Veliko in njena pomeãkana obleka je
nemarno visela z njenega telesa. Dolgi rokavi in na pol
premrzle roke pa so ‰e bolj ãudno viseli stran od nje.

Potipala sem ji Ïilo na zapestju. Obrnila sem ji obraz

in videla njene mrtve oãi. ·iroko razprte in medle. Mod-
rina se je namreã skrila smrti v podzemlje senc in ti‰ine.

»Mrtva je,« sem rekla in besno brcnila v enega izmed

prevrnjenih stolov.

»Mrtva?« je rekel Franãek. »Kako mrtva? Ta Ïenska je

bila tako polna Ïivljenja . . . ne . . . ta Ïenska ni mrtva.«

»Mrtva je in pika,« sem resno rekla. Za menoj pa je

stalo dekle, tisto dekle, ki sem jo videla v gra‰ãini pri
streÏbi, in reklo: «Revica, storila je samomor.«

»Z Ifgo sva bila zmenjena, da se dobiva po konãanem

karnevalu. V kavarni Ptiã v kletki . . . pri vodnjaku. Ni-
sem opazil nobenih znakov, ki bi namigovali na samo-
mor. Ali vsaj na to, da je nekaj narobe.«

Sinan, ki je stal za nama je samo skomignil z rameni,

prav tako Wasser.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Najbolje bo, da se odpravimo na kriminalistiko,« je

ukazal Franãek. Sinana je zadolÏil, da opravi preiskavo
in pospravi plesno dvorano. Jaz sem mu sledila, kot po-
slu‰na ovca, prepriãana, da je to vse v redu in prav.

»Manjkata nam ‰e gospa Idadora in gospod Kashmir

White,« je rekel Wasser, ko smo sedli kar v »marico«,
parkirano na ploãniku.

»Kako ste na‰li rudnik diamantov? Ni mi jasno,« sem

rekla Wasserju.

»No, kako?« je dodal Franãek.
»Bilo je samo nakljuãje,« je odvrnil Wasser. »Na

ãrnem trgu se je namreã pojavila neznana koliãina dia-
mantov, bru‰enih in nebru‰enih. Strokovnjaki na na‰em
oddelku so bili zaãudeni. Diamanti se namreã tako sve-
tijo, kot bi udarila strela, poleg tega pa so ‰e nenavadnih
oblik. Nakljuãje pa je hotelo, da smo na‰li Ïelvo ob cesti,
kjer je bil zaãrtan tudi koridor za prevoz nafte.«

»In potem . . . kako ste pri‰li do nas?«
»Urad za pranje denarja je poslal sporoãilo, da nekdo

gradi stadion za polo, kupuje bankrotirane tovarne in
popravlja stare vodnjake. Niã ne bi bilo nenavadnega,
ãe ne bi ti vodnjaki bili za‰ãiteni kot kulturna dedi‰ãina.
Poskoãili so, kot bi jih piãila osa, ‰e kulturniki. Toliko
vpra‰anj je bilo izreãenih, da smo morali nekaj ukreni-
ti.«

»In . . . no, kaj je bilo potem?« sem rekla.

BES

GOLOBJI VODNJAK

»Îelva je imela na oklepu vÏgano sipo. To pa je pove-

dalo vse. Toãno sem vedel, kje naj i‰ãem. Kje naj zaã-
nem. Idadora je namreã posnela film s koãljivo vsebino
in pod njenim popkom sem videl vtetovirano sipo.«

»Torej imamo vse na kupu. Vse, ali ne?« Franãek se je

popraskal po glavi. »To bomo uredili na kriminalistiki,«
je ‰e dodal.

»Ti . . . « je s prstom pokazal name. »Ti pojdi po Ida-

doro in Kashmir Whita, vi . . . « je spet s prstom poka-
zala na Wasserja, »vi pa po Mika. Sinan pa z menoj.«

»Smem jaz domov?« je reklo dekle, na katero smo kar

pozabili.

»Ne,« je strupeno odvrnil Franãek, »najprej boste

podpisali izjavo, da ne boste nikamor odpotovali, potem
vas bomo ‰e zasli‰ali . . . potem bomo pa ‰e videli. Hos-
tese ponavadi vedo veã, kot njihovi gospodarji.«

Dekle je priãelo ihteti in ob hlipanju je rekla: «Saj ni-

sem niãesar storila. Bila sem samo hostesa.«

»Seveda . . . seveda . . . «je rekel Franãek. »Se razu-

me . . . gotovo, niã ne veste. Torej se nimate tudi niãe-
sar bati. Gremo!«

V moji glavi se je odvrtel film. V hipu sem se zaved-

la, da smo dobili novega ‰efa kriminalistike. Franãek je
pokazala vse, kar zna. Jasno in odloãno. Jaz pa sem bila
prepriãana, da ga uvajam in uãim, da mu pomagam in

BES

GOLOBJI VODNJAK

mu namenoma sledim kot poslu‰na kura. Teorija je eno,
praksa pa povsem nekaj drugega. Sama sem si kriva.

Vratar na kriminalistiki je ob pogledu na vse nas od-

loÏil telefon, stopil iz svoje kletke in me prijel za rokav:
»Ali je na‰a voda uÏitna? Pravijo, da je podtalnica po-
polnoma izginila v podzemlje. Ostali bomo brez vode,«
je zgroÏeno nadaljeval.

»Ne vem,« sem rekla. »To bo pokazala preiskava. Vse

bomo javno objavili. Po radiu, televiziji in ãasopisih.«

BES

GOLOBJI VODNJAK

14.

‰efom sva si ogledala polo stadion.

»Nevarno se pogreza, ali ne?« je zamahnil z roko.

»Nevarno, da,« sem odvrnila. »To podroãje tudi ni

primerno za kaj takega. Samo moãvirje in vodna zajet-
ja ter hudourniki spodkopljejo teren, odna‰ajo zemljo.
Voda na‰ega panonskega podroãja je Ïe sama po sebi
suho zlato, ali ne?«

»Olga ima podpisano izjavo, oziroma odloãbo o vr‰il-

cu dolÏnosti kriminalistike. To je . . . ,«

»Vem,« sem rekla. »To je Franãek.«
»Da,« je mrko pribil. »Sem vedel, da bo‰ razumela.«
»âakajo me . . . Ïelim vam ãim prej‰njega okrevanja

. . . potem bomo skupaj nadaljevali, ali ne?« Le kako naj
bi mu povedala resnico. Tokrat ne. Preveã lepega in pri-
jetnega smo doÏiveli skupaj, da bi si zdaj privo‰ãila ‰e to.
Sicer pa Ïivljenje ne pozna milosti. Danes ti . . . jutri jaz
. . . krog se vrti . . . prah si in v prah se povrne‰. »Do-
volj,« sem si rekla in zapustila ‰efa, da je zgroÏeno ‰e
naprej opazoval propadlo igri‰ãe za polo.

»V delu je re‰itev,« sem zaklicala od daleã in vesela

sem bila, da me ‰ef ne sli‰i veã. Niãesar pa ni hotel sli-

BES

GOLOBJI VODNJAK

‰ati, vedeti o dogodkih pri Golobjem vodnjaku, ‰e manj
o propadlem projektu polo turnirja. Njegove oãi so bile
na pol priprte, ko sem mu hotela razloÏiti podrobnosti.
Takoj sem vedela, toliko sem ga Ïe poznala, da je to pri-
krit odpor do pojasnjevanj in razlag. Trenutno je bil pre-
tresen, bolan in ni hotel pokazati, kako mu je pravza-
prav Ïal. Sodbo in razlago o vsem si je gotovo Ïe ustva-
ril sam.

Nisem imela veã dosti ãasa. Morala sem v mesto,

moje lepo mesto, ki pa so ga propadle trgovine in tovar-
ne spremenile v pokopali‰ãe zarjavelih konstrukcij in
cvetoãih fasad.

Kashmir White je z veseljem stopil v prostor, poln praz-
nega prostora. Trgovina ni bila veã trgovina. Bele stene
so bol‰ãale v vanj, kot bi hotele kriãati, a nimajo moãi.
V kotu, tik ob velikem izloÏbenem oknu pa je stala sta-
ra, Ïe na pol strgana kartonasta ‰katla. Nejevoljen, pred-
vsem pa zaãuden, da je to ostalo tu, je stopil do ‰katle in
brcnil vanjo. Misleã, da bo odletela v zrak, se je po‰teno
zmotil. Kartonasta ‰katla je trdo stala na mestu. Rahlo se
je upognil na papir in iz ‰katle je pokukala okrvavljena
roka.

»Zelo dobro,« je rekel in zamahnil z roko, da so se

diamanti zasvetili kot ogenj. »Tudi ti nisi poznala meje,
mere in si morala . . . kajne,« je rahlo dvignil okrvav-

BES

GOLOBJI VODNJAK

ljeno Idadorino glavo, »si hotela veã, kot ti je bilo uso-
jeno.«

»Potem sta Ïe dva,« sem mirno rekla in vklenila za-

ãudenega Kashmir Whita.

»Konãno svoboden . . . svoboden,« je ‰e zaklical

Miko in si od blizu ogledal Idadoro. »Preveã te je motila
Rosa, preveã, da bi ji dovolila Ïiveti,« je ‰e dodal in sre-
po pogledal Kashmir Whita..

»Dovolj . . . pojdimo,« sem mirno rekla. Natanãno

sem vedela, kaj moramo storiti. Raziskava se je ‰ele pri-
ãela.

BES

GOLOBJI VODNJAK

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-233-5

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Sonja Koranter Sonata za Cezarja in diamante
Sonja Koranter Čebelji roj
Sonja Koranter Ognjena črta in paradižnik
Sonja Koranter Zemljekrog
Sonja Koranter Soška postrv
Sonja Koranter Tri pike in muha
Sonja Koranter Divja raca in škrlatna vdova
Sonja Koranter Srečal me je Buda
Sonja Koranter Dovška baba
Sonja Koranter Pesniški venec
Sonja Koranter Trinajsti srebrnik
Nuestro Circulo 390 Sonja Graf
David C Smith & Richard L Tierney Red Sonja 5 Against the Prince of Hell
Nancy A Collins Sonja Blue 5 Darkest Heart
Sonja Fuchsreiter Wildes Herz
Vesna Berk Sonce nad vodnjakom
Sonja Votolen Malin

więcej podobnych podstron