Sonja Koranter Soška postrv

BES

SO·KA POSTRV

Sonja Koranter

So‰ka postrv

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

SO·KA POSTRV

BES

Sonja Koranter
SO·KA POSTRV

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-230-0

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

SO·KA POSTRV

osila si vsak dan nista mogla privo‰ãiti, zato sta
dvojãka Pegam in Lambergar tokrat mirno sedela

pri mizi in ãakala na pojedino. Pogled jima je zastiralo
visoko pogorje Julijcev, z Mangartom na ãelu. Vasi pod
to mogoãno goro so namreã Ïe zdavnaj izgubile svoj
sijaj, ‰e toliko bolj, ker jih je nemarnost ljudi in pobes-
nela narava skoraj zravnala z zemljo.

»Konãno na trdnih tleh,« je zavzdihnil Lambergar.
»Konãno,« je dejal Pegam in tudi on je zavzdihnil.
To pomeni, ãe bi se Lambergar popraskal za u‰esi, bi

zagotovo to storil tudi Pegam. Njun ‰ef na policiji je
imel res teÏko delo, teÏko, da ju je loãil vsaj za kak‰no
uro, kaj ‰ele za ves dan. Vedno je imel obãutek, da raz-
laga enemu ãloveku, vse dvakrat. ·e nasmehnila sta se
enako. Imel je kriminalista na kvadrat, se je rad pohva-
lil. Le tako se je sam pred seboj re‰eval pred veãno za-
gato, kdo je Pegam in kdo Lambergar. Tako sta tudi tok-
rat teÏavo re‰evala skupaj. Mislim, sta jo Ïe re‰ila.

»Konãno na trdnih tleh,« je pozdravil natakarja Lam-

bergar, Pegam je samo prikimal.

BES

SO·KA POSTRV

»Sta le pri‰la domov,« je bil vesel natakar, ki je bil tudi

lastnik manj‰e gostilne, kjer so pripravili najbolj okusno
so‰ko postrv na svetu. »Moja vrata so vama odprta, zdaj
‰e toliko bolj, ker sta tako popularna, ha, ha . . . « se je
mo‰ki obrnil proti vratom, kjer so priãeli prihajati do-
maãini. Pegam in Lambergar sta namreã znala svoje po-
dvige tudi lepo opisovati, da poslu‰alcev nikdar ni
manjkalo. V rokah pa je ‰e vedno drÏal dve svetleãi
kroglici, kitajska masaÏa je rad rekel, ki sproÏa pozitiv-
no energijo.

»Konãno na trdnih tleh,« je spet rekel Lambergar, in

ko je hotel ‰e nekaj dodati, ga je sosed, ki je pravkar pri-
sedel, opomnil, rekoã: »Kaj za boga ponavlja‰ Ïe ves ãas,
trdna tla . . . trdna tla . . . Povej!«

»A, a to te zanima . . . no . . . takole je bilo: —«
»Lambergar,« je prhnil Pegam, »nehaj no, to pa res

nikogar ne zanima.«

»A da ne,« se zaãudil slednji. »·e kako jih zanima, saj

sva konãno le pripeljala zadevo do konca, ali ne? ·e ãa-
sopisi so pisali o tem . . . «

»âasopisi, to pa to, ãasopisi so pisali o tem samo to-

liko, kolikor jim politika dovoli. Zagotovo niso napisali
vsega. Le kdo bi v dana‰njem ãasu tvegal pisanje o res-
nici in pravici?«

BES

SO·KA POSTRV

Natakar Ciril je stal pred dvojãkoma, s polnim plad-

njem sira in kruha, ko je vendarle odprl usta in vpra‰al:
»Na kak‰ni ladji sta bila?«

»Na ladji,« se je zaãudil Lambergar, »ladji?«
Lambergar in Pegam sta naãrtovala kriÏarjenje z lad-

jo, ogled treh deÏel, od Cipra do Izraela in Egipta, Ïe vse
Ïivljenje, zato je bila ta pomlad konãno kot naroãena za
izpolnitev naãrta. Dolga leta sta hranila denar, zbirala
podatke o starih mestih in ‰e bolj starih in nejasnih do-
godkih. Oba sta bila nagnjena k natanãnosti in njuna
zbirateljska Ïilica ju je gnala daleã v svet. Prvega po
znamke, drugega po kovance. âim starej‰e, ãim bolj ne-
navadne. Na kriminalistiki je bila beseda »dopust« bo-
gokletna, zato sta bila ‰e toliko bolj vesela, da jima je
konãno uspelo. ·efa sta prepriãala samo z dejanji, torej
sta opravila nalogo za katero sta porabila ves svoj delov-
ni in prosti ãas. Tokrat bosta konãno zadihala kot nor-
malna ãloveka, ne kriminalista. Lambergarjeve besede,
da bosta na ladji lovila samo bogate Ïenske, ki so pri-
pravljene na avanture, so odmevale v Pegamovih u‰esih
kot razgla‰en ljubljanski zvon.

»No,« je spet glasno zahteval odgovor natakar Ciril,

»no, kako je bilo na ladji?«

»A na ladji,« je z rahlim cinizmom vpra‰al Lamber-

gar, »No, na ladji je bilo takole.« Zakrilil je z rokami in
narahlo krcnil Pegama, govoreã: »Na ladji je krma . . .

BES

SO·KA POSTRV

na ladji je strojnica . . . na ladji so ljudje . . . na ladji je
kapitan . . . « Veã ni mogel govoriti, ker ga je posilil
smeh, ‰e veã, Lambergar je dodal: »Ladja je na morju
. . . morje je v vodi . . . voda je vir Ïivljenja . . . «

Smeh je spet zadonel po gostilni, ko so naenkrat vsi

onemeli. Vstopila sem tako iznenada, da so se vsi obrnili
proti meni. »Saj vem,« me je pre‰inilo, »to bo zaradi
barve.«

»Uf,« je bilo sli‰ati, »zlahka bi jo polizal kot sladoled.«

Torej sta postala Lambergar in Pegam popolnoma neza-
nimiva. Oãi domaãinov so vrtale vame, v moje porjavelo
telo, ogledovali so me kot bi bila na sejmu.

»Dober dan,« sem mirno rekla. »I‰ãem Pegama in

Lambergarja. ·ef pravi, da sta tu.«

»Ooooh,«se je zasli‰alo, »spet tadva!«
»Ilona, Ilona . . . « je zaklical Lambergar. »Tu sva, tu.«

BES

SO·KA POSTRV

an Ter je srepo strmel v kot ladijske kabine, njego-
ve rumenozelene oãi pa so kot mrtve poãivale na

oddaljeni piki. Najslab‰e kar se mu je zgodilo je bilo to,
da je moral priznati poraz in se vdati lastniku ladje.
Samo ena napaãna po‰iljka opija, pa je ‰lo vse narobe.
Izgubil je druÏino, lokal in domovinsko pravico. Nikdar
veã ne bo videl bambusovega polja, ne Ïene in otrok.
Ostali so mu samo kamniti bogovi, ki jih je skrbno ãu-
val pred vsiljivci. Pohlep je bil tisti, ki mu je zameglil
razum. Pohlep po ‰e in veã. Tako je pristal, da bo orga-
niziral tihotapljenje ljudi iz Kitajske in Ugande, misleã,
da bo to samo enkraten posel in potem . . . konec. Îe se
je videl bogatega in naãrtoval je raz‰iritev lokala in novo
hi‰o. âe bi ne bilo Jan Terja . . . ãe bi ne bilo zanke v
katero se je tako neumno ujel. Nevidna veriga okrog
vratu pa mu zdaj onemogoãa kak‰en koli popravni izpit.
Ostala je huda rana na srcu in moraste sanje, kjer so vsi
njegovi Ïivi, a prerezanih vratov. ObtoÏujejo ga . . . za
veãnost . . .

BES

SO·KA POSTRV

Sopotniki so ãakali, nemo ãakali, bali so se namreã

njegove jeze, izbruha, ko nihãe ne ve, ali bo njegova gla-
va ‰e na ramenih.

Tokrat pa je Vladimir le naredil korak in mo‰kega pri-

jel za ramo, rekoã: »Pan Ter, nismo krivi. Nismo!«

Pan Terjeve oãi pa so srepo strmele vanj, v delãku se-

kunde pa je njegova velika roka plosknila po Vladimir-
jevem licu, tako, da se je mladeniã skotalil v kot ladijske
kabine.

»Niste krivi, tepci . . . niste krivi? Kdo pa je potem

kriv? Jaz morda, a?«

Ladjo je zazibal val, vedno moãneje je bilo ãutiti sun-

ke vetra in ljudje so postajali zeleni v obraz. V tem ma-
lem prostoru, neprodu‰no zaprtem, med tovorom sadja
in veliki vreãami, so Ïe tako ali tako sestradani ljudje,
postajali samo velika gmota ãlove‰kega snetja. Preveã
drago so plaãali pot, preveã, za to, kar so dobili. Pokonci
jih je drÏala samo misel, da bo v Evropi vse lep‰e in bo-
lje.

Jan Ter, Pan Ter in Vladimir so morali v sluÏbo. Ura je

neusmiljeno potiskala ãas poãitka v niã in spet bo po-
trebno poskrbeti za sitne potnike, njihovo grdo razva-
do, da se na ladji obna‰ajo kot lordi. Vladimirjeve roke
so segle Ïe skoraj do tal. Vsakodnevna no‰nja teÏkih
kovãkov je njegovo mlado telo Ïe ãisto pretegnila.

BES

SO·KA POSTRV

»Oh, ko bi mama vedela, kaj pomenijo zeleni dolar-

ji,« je zavzdihnil in s Pan Terjem sta od‰la. Kup ãlove‰-
kega snetja sta zaklenila v ladijsko kabino. Jan Ter jima
je sledil kot senca. On je vedel, natanko je vedel, da be-
sede Pan Terju povzroãajo bes. Molk je bil vreden veã
kot zlato, toliko kot njegovo Ïivljenje.

»Vsaj vodo bi jim prinesel,« je skoraj milo dejal Vla-

dimir. »Kakor koli Ïe, ljudje so vendarle ljudje. ·e Ïival
dobi vodo,« je spet rekel. Tudi tokrat se je njegovo lice
obarvalo rdeãe, Pan Terjev glas pa je zvenel v u‰esih,
rekoã: »Niã vode, niã . . . kmalu se bo potrebno izkrcati
in je bolje, ãe so skoraj nezavestni. V tovornjaku je ‰e
manj zraka in prostora. âe Ïe hoãe‰ biti usmiljena ses-
tra, te bom paã vrgel v morje. Pa bo mir. Tam pa streÏi
ribam . . . ha . . . ha.« Njegov izraz na obrazu je bil veã
kot resniãen, zato je Vladimir obmolknil.

Ladja je imela veã nadstropij, pod palubo pa je bilo

vroãe in temno, ‰e veã, ljudje, ki so na teh kriÏarjenjih
delali na ladji, so bili samo noãne sence in utrujeni de-
lavci. Veãina je bila doma iz propadlih republik nekda-
nje Sovjetske zveze, Irana in Kitajske. Le redki so bili do-
maãini, torej Grki in Ciprãani. Zeleni dolarji so se tako
meãkali v potnih rokah ljudi, ki so bili prepriãani, da
bodo z enim poletjem zasluÏili toliko, da bi si lahko
doma ustvarili bolj‰e Ïivljenje.

BES

SO·KA POSTRV

»Pazi, butec . . . kje hodi‰?« se je zadrl Pan Ter, ko je

Vladimirju vzelo vid ob pogledu na sonãno svetlobo.
Pan Terjev obraz se je spremenil v delãku sekunde, ko je
zagledal gruão turistov, ki so mahali preko krova, si
ogledovali pristani‰ãe in se mu nasmihali. Kamere so
bili vperjene v njiju, smehljala sta se in ãlovek bi verjel,
da sta najbolj prijazna ãloveka na vsem svetu. PridruÏil
se jima je ‰e Jan Ter, ki je z nasmehom na ustnih razla-
gal v kitaj‰ãini, da bo Ïenska pod krovom vsak hip rodi-
la.

»Vrzi jo v morje,« se je ‰e bolj sladko smejal Pan Ter,

»saj bosta tako oba poginila,« je ‰e dodal.

BES

SO·KA POSTRV

krcali smo se zelo hitro. Ladja je bila zasidrana v

pristani‰ãu Limasol, hotel pa je bil oddaljen le ne-

kaj kilometrov. Pegam in Lambergar sta si rezervirala
sobo za vse dni, vkljuãno med kriÏarjenjem. Prepriãana
sta bila, da bo letalska karta najvarneje spravljena v ho-
telskem trezorju, med denarjem in nakitom drugih
gostov. Îenska pri hotelskih informacijah pa ju je vse-
eno neprijazno sprejela, kljub temu, da sta bila z napit-
ninami zelo radodarna. Rada se je ciniãno nasmihala ob
podatku, da sta iz Slovenije.

Kakor koli Ïe, vkrcanje je potekalo mirno in ‰e najbolj

so bili moteãi fotografi, ki so na vsak naãin hoteli pritis-
kati na sproÏilec. Black Jack se je sonãil v veãerni zarji in
potniki so bili vzhiãeni. Pegam in Lambergar pa ne. Le
zakaj, saj je samo ladja, plavajoãa stolpnica, ki sluÏi po-
tovanju, ne pa ãudenju in snobizmu.

Sprva sta bila samo del mnoÏice, ‰tevilka, peãat v pot-

nem listu in kljub potrpljenju in vednosti, da je potreb-
no vso to mnoÏico spraviti in pospraviti na ladji, sta iz-
gubljala potrpljenje pri iskanju kajute. Po stopnicah
navzdol, pa levo in spet gor, pa desno in levo . . . dok-

BES

SO·KA POSTRV

ler ni Pegam zaluãal potne torbe in zakriãal: »Ne grem
nikamor veã. Pokliãi informacije . . . hitro! Bruhal bom
. . . od jeze.«

Vrvenje med nadstropji je urejevala ladijska stevarde-

sa in tudi njiju je varno spravila v kabino. Konãno sta si
malo oddahnila. Prha je bila odliãna, kajuta primerna in
samo kratek ogled in Ïe sta se odpravila na raziskovanje
ladje.

Bila sta Ïe skoraj na dnu, ko ju je zaustavil Vladimir,

ãe‰, da je gibanje v spodnjih prostorih omejeno.

»Si ga videl,« je prhnil Pegam.
»Ne bova ostala tukaj,« je mirno rekel Lambergar.

»Greva, pojdiva pogledat, kaj se skriva prav na dnu.«

»Kaj pa Ïenske,« je spet rekel Pegam, »si videl lepoti-

ce na krovu, a . . . to bi bilo zabavno.Kaj nisva rekla, da
se bova predala zabavi?«

»Ja, saj je raziskovanje tudi zabava, kajne? Zato pa

greva po tem labirintu, prav na dno, da bova preverila,
kako se ladja pogreza in dviguje. Noã je dolga, meni
namreã ni do spanja.«

NiÏje sta ‰la, vse bolj je bilo temno. Nastala je ti‰ina,

sli‰ati je bilo samo brnenje ladijskega motorja. Nikjer
nikogar.

»Pojdiva, tu ni niãesar,« je naveliãano rekel Pegam.

»Greva na krov, tam je zabave kar je hoãe‰.«

BES

SO·KA POSTRV

»Ne, greva ‰e malo naokrog,« se tokrat ni dal Lam-

bergar. »Mogoãe odkrijeva kak‰nega duha . . . ha . . .
ha . . . «

»Sta za‰la,« sta zasli‰ala glas za seboj. »Tu spodaj ni

niãesar za goste.« To je bil glas, ki bi se ga prav lahko
ustra‰il. Pan Terjeve oãi so se svetlo zeleno svetile. Ne-
sramno in niã kaj prijazno.

Pokazal jima je pot navzgor, ubogljivo sta sledila ka-

zalcu.

»Sli‰im jok,« je ‰epnil Pegam
»Jaz tudi,« je odgovoril Lambergar. »Prideva kasneje.

Za zdaj je najbolje, da ubogava in greva na palubo.«

Za debelo steno je v stra‰nih boleãinah rojevala Ïen-

ska in njene muke je ‰e stopnjeval strah pred Jan Ter-
jem. Slednji ji je z rokami zakrival usta, z oãmi pa gro-
zil.

»Zahtevam popolno ti‰ino in mir. Kaj bi radi videli, da

bi vas odkrili?« Ljudje naokrog so apatiãno zrli v mo-
‰kega, ki jim je povzroãil toliko gorja. Po‰teno so plaãali
pot, po‰teno, a vendar brez raãuna. Tako pa so bili pre-
pu‰ãeni na milost in nemilost bratoma Ter. Obljubljena
deÏela se je vedno bolj odmikala, vse veã je bilo strahu,
da bodo prej pomrli, preden sploh pridejo na cilj.

Poãasi sta stopala po ne‰tetih stopnicah, mene nista

opazila. PriÏgala sem cigareto, ãeprav je bilo to na hod-
nikih strogo prepovedano. S seboj sem vedno nosila

BES

SO·KA POSTRV

drobno ‰katlico, z znakom Londona. ·e kako sem bila
hvaleÏna prijateljici, ki mi je ta spominek prinesla s svo-
jega potovanja. VÏigalnik je priãel rahlo vibrirati, torej
so nekje zelo blizu ljudje. âudno, Pan Ter je od‰el po
stopnicah, Pegam in Lambergar tudi. Torej bi tu morale
ostate samo vreãe in zabojniki. Morale? Od kje torej
senzor zaznava ljudi?

·e sem sli‰ala glasove, na stopnicah so poãasi uga‰ale

luã in moram priznati, da me je bilo kar malo strah. Ti-
pala sem v medli svetlobi, tipala, dokler nisem na‰la naj-
moãnej‰e vibracije — ljudi. Jeklen zid je loãeval ljudi
znotraj in mojo radovednost zunaj.

»No,« sem si rekla, »poãasi, saj ne gori voda.«
Pred menoj je stal kapitan Kristof. Vlekel se je za bra-

do in lase in se smehljal.

»Ste se izgubili?«
»Oh, ne . . . torej seveda . . . da . . . « sem jecljala.

»Radovedna Ïenska paã, saj veste,« sem se Ïe zbrala, ko
sva skupaj vrnila na krov.

Sprejemnica je bila vsa v zlatem lesku, kapitanova

brada in lasje tudi. Njegove oãi pa so bile mrtve . . .
mrtve.

BES

SO·KA POSTRV

ristani‰ãe v Port Saidu je bilo polno ladij, ãlove‰ko
mravlji‰ãe in govorice sveta so v ljudeh povzroãale

neverjeten obãutek enosti in neãesa novega. Lambergar
in Pegam sta samo strmela s krova in bila sta brez besed.
Megla, ki je bila pogrnila svojo odejo nad morjem, se je
poãasi dvigala in pristani‰ãe je zasijalo v zlatem soncu.
Obãutek je bil neponovljiv, predvsem zaradi ãasa in kra-
ja dogajanja. Po zvoãniku so objavljali ‰tevilke potnikov,
ki naj bi se prvi izkrcali, zato je bil ladijski krov poln lju-
di, ki so ãemeli pod zvoãniki in si sku‰ali zapomniti ‰te-
vila. Medtem sta Pan Ter in Jan Ter stregla kavo in sadje
in pobirala napitnino. Pegam in Lambergar sta se odpo-
vedala tem dobrotam, prepriãana sta namreã bila, da bi
jima poln Ïelodec povzroãal veã teÏav kot lakota.

Pan Ter in Lambergar sta se spogledala in slednji je ob

pogledu na kitajãeve oãi zaznal neko ãudno grozo, so-
vra‰tvo, neprijaznost. Po hrbtu je zaãutil srh in dejal Pe-
gamu: »Ta ãlovek ni pravi natakar. Nekaj ne bo v redu
. . . « V istem hipu ga je mnoÏica Ïe vsrkala vase in Vla-
dimir je stal ob njem in ponujal svoje utrujene roke.

BES

SO·KA POSTRV

Lambergar je imel v rokah samo klobuk, kamero in

fotoaparat je Ïe drÏal Vladimir in Pegam je prav tako
spustil prtljago na tla, rekoã: »Pa naj nese vse, ãe Ïe
hoãe.«

»Uf, ‰e ta lunch paket . . . le kaj je tega treba,« je prh-

nil Pegam. »Dvomim, da bomo sploh kaj lahko jedli.« V
nasprotju z Lambergarjem, ki je hrano hlastal, in zanj ni
pomenila niã drugega kot biolo‰ko potrebo po preÏi-
vetju, pa je Lambergar ob hrani potreboval veliko ãasa
in ‰e veã miru. Za slednjega je bil obrok hrane ritual, niti
sluãajno pa ni mogel jesti kar nekje med potjo, v avto-
busu. Lambergar je to vedel, zato je pograbil oba lunch
paketa in ju strpal v nahrbtnik.

Ljudje v avtobusu so bili navdu‰eni nad hitro organi-

zacijo in sli‰ati je bilo vzklike pritrjevanja. Ladijski ste-
vard je pomagal starej‰im in Vladimir je potrpeÏljivo
prena‰al velike deÏnike. Stare gospe in gospodje so
namreã iskali senco. Jutranje sonce je bilo v Port Saidu
Ïe tako vroãe, da si moral nekaj storiti, ãe nisi hotel ime-
ti takoj oÏganega obraza. Velik zid, na katerem so kot
lastovke pred selitvijo stali pristani‰ki delavci, je spo-
minjal na stare ãase egipãanske veliãine. Vse to si videl
v delãku sekunde in pogled je Ïe pritegnila nova slika.

·e poslednji potnik in vrata avtobusa so se Ïe skoraj

zaprla, ko je pristani‰ki policist zahteval, da se odpre
prostor za prtljago. ·e preden je kdo imel ãas kaj vpra-

BES

SO·KA POSTRV

‰ati, Ïe je velika vreãa pristala v trupu avtobusa. ·ofer se
je prestra‰eno izmikal pogledu in kimal.

Dogodki, ki so sledili temu nepomembnemu pripet-

ljaju, pa so temeljito spremenili potek potovanju Pega-
mu in Lambergarju . . . Slednji je namreã Ïe tako ali
tako sumniãavo pregledoval ljudi in veliko ladjo, ãeprav
je Pegam vse to oznaãil kot poklicno deformacijo. Îi-
vahno pristani‰ãe je pritegnilo potnike, ‰e isti hip je bil
dogodek pozabljen. Ljudje so vzklikali in se ãudili po-
vsem novi kulturi, krajem in ljudem. Beraã, ki je stegoval
roko, medtem ko smo ustavili pred semaforjem, je bil
preveã urejene zunanjosti, da bi ga Pegam spregledal.
·ofer mu je vrgel svoj lunch paket in beraãeve oãi so se
zasvetile. Dobesedno pobegnil je s kraja dogodka, ‰e
preden smo imeli ãas odpeljati . . .

»Ne more biti res,« je rekel Pegam in dregnil Lamber-

gerja, ki je neprizadeto ogledoval ‰katlo s hrano. Pega-
mu je vzelo sapo, ko je v notranjosti ‰katle zagledal pa-
pir, na katerem je bila narisana neka neznana destina-
cija, ob vsem tem pa je bilo polno nerazumljivih znakov,
in vreãka — mamilo? Oba sta na konici jezika obãutila
znani okus in njune oãi so pritrjevale — res je mamilo.

»Zapri, zapri . . . « je ‰epnil Pegam in dregnil brata

med rebra, da je kar poskoãil. »Zdaj pa sva tam!«

»Adijo dopust,« je zakrilil z rokama Pegam.
»Adijo,« je siknil skozi zobe Lambergar.

BES

SO·KA POSTRV

Po avtobusu se je leno premikal vodiã in razlagal, da

lahko naroãimo egiptovske kovance, znamke ali stare
papirje (originale, seveda). Vse to prihaja iz trgovine s
tisoãletno tradicijo in samo za nas, samo za nas so iz-
brskali te dragotine.

»Trgovci pa taki,« je rekel Pegam, »kaj mislijo, da smo

Evropejci res tako naivni?«

»Bom raje opazoval pokrajino . . . glej . . . glej . . . «

je dregnil sopotnika, »ladje po Sue‰kem kanalu plujejo
po suhem . . . «

»Rekel bi, da je logiãno, saj je kanal niÏje od povr‰ine

zemlje in to je res slika.«

»Kaj nisi niã posumil?« Pegam je zrl v Lambergarja in

se smehljal. »Ljudje na avtobusu so sami Nizozem-
ci . . . , nobenega Slovenca, razen naju seveda.«

»In, no in kaj potem?«
»Kaj pa lunch paket, a? Je zamenjan? Mislim, da bi ga

moral dobiti beraã na vogalu, ne pa midva.«

»Zato pa je konec dopusta. Imava nalogo, ne veva

zakaj in ãemu sva sploh padla v to godljo?«

Spet sva zasli‰ala vodiãa, ki je ponujal robo in me‰e-

taril za sme‰no nizko ceno. Kljub temu, da so to bili
sami »originali«, in tako rekoã neprecenljive vrednosti.
Le kaj bi si ãlovek Ïelel lep‰ega?

Tega, da ju je opazoval vodiã, no tega tudi nista spre-

gledala. »Obãutek imam, da sva pri‰la v to deÏelo po-

BES

SO·KA POSTRV

vsem nezaÏelena.« Lambergar je dregnil Pegama in nju-
ne oãi so se sreãale ravno takrat, ko je vodiã priãel po-
novno pregledovati svojo prtljago. Bil je razburjen, stva-
ri so letele iz torbe kot iz rakete in vedno bolj je iskal in
brskal.

»Mogoãe imava midva njegov lunch paket,« je spet

rekel Lambergar.

»Mogoãe?«
»Ja, vem, poãakati bova morala do piramid. Tam se

bo Ïe kaj izcimilo. Saj imamo ãas za malico, ali ne?«
Lambergar je skoraj ‰epetal, obenem pa neprizadeto
gledal skozi okno in se ãudil mestu, ki je bilo zgrajeno
samo na pol. V Egiptu namreã ne plaãujejo davkov za
zemlji‰ãa in hi‰e, dokler stavba ni povsem konãana.
Posebnost, ki pravzaprav kazi deÏelo.

Pogled iz avtobusa je bil prijeten, vendar ko si izsto-

pil te je zajela peklenska vroãina, skoraj 40 stopinj Cel-
zija. Samo malo je manjkalo, pa bi oba omedlela.

»Vode,« je hripavo rekel Lambergar.
»Nimava,« je ‰e bolj hripavo odgovoril Pegam. »Na

vodo sva pozabila. Kupila jo bova pri kiosku. Saj ga vo-
diã, blizu sfinge je postavljen.«

»Imata lunch paket,« je vpra‰al vodiã. »Seveda ga

imata, vem, mojega. Vse sem pregledal. Mi ga lahko
vrneta?«

»Kako, va‰ega?«

BES

SO·KA POSTRV

»Nimam ãasa in ne Ïivcev. Zahtevam lunch paket, v

nasprotnem primeru vaju bom pozabil tukaj . . . potem
se i‰ãita, kot se vesta in znata.«

»In zakaj vse to,« se je sprenevedal Pegam. »Kaj niso

vsi paketi enaki?«

»Resniãno nimam ãasa, nimam Ïivcev,« je zakriãal

vodiã in okrog njega se je zbrala gruãa prodajalcev spo-
minkov in kamnov s piramide. Nikamor se nista mog-
la premakniti. Vzeli so jima nahrbtnike, denarnici in po-
krivala. Tudi premakniti se nista mogla. Skozi vsa ta ãlo-
ve‰ka telesa pa sta v daljavi zagledala vodiãa, ki je zbi-
ral ljudi in jih hitro strpal v avtobus. V dobrih petih mi-
nutah je bilo vsega konec.

Na plo‰ãadi pred piramido sta ostala sama, obkroÏe-

na z ljudmi, ki so se prijazno smehljali in zavijali z oãmi.

»In . . . « je rekel Pegam.
»In . . . « je odgovoril Lambergar. »Poãakajva ‰e kak-

‰en avtobus, ali pokliãiva policijo.«

BES

SO·KA POSTRV

ristofove sanje so se uresniãile takrat, ko mu je bilo
podeljeno kapitanstvo nad veliko ladjo Black Jack

Cruise lines, ugandske druÏbe. Tudi to, da je ladja regist-
rirana pri neverjetnem lastniku, ga ni moglo odvrniti, da
ne bi naloge sprejel. V domaãem kraju, na severu Kana-
de so imeli prednost namreã starej‰i in izku‰eni morje-
plovci. Ni imel ãasa ãakati, ni imel ãasa . . . in zakaj je
vedel samo on. Zato je moral od doma, zato, da bi ga
Ïena in mati vsakodnevno ne ogledovali, je konãno
zdrav, smo premagali bolezen? Teh pogledov ni mogel
prena‰ati, sanje pa je moral tudi uresniãiti, ‰e pre-
den . . . ? Ljubezen do morja in veãni izzivi, ko se mo-
‰ki sku‰a in preizku‰a na vodnem elementu, prepu‰ãen
sam sebi, ga je gnala skozi vso mladost.

Zbral je posadko, ni se preveã oziral na lastnika lad-

je, ker je hotel posadko po svojem okusu. Trg delovne
sile je deloval izredno dobro, kar je dejansko pomenilo,
ãlove‰kega snetja je bilo na pretek, poceni in ‰e ubog-
ljivega. Vsaj prepriãan je bil tako. K ladji sta namreã spa-
dala Pan Ter in Jan Ter. Brata po oãetovi strani, vendar
sovraÏnika do obisti. Plovba po ‰irnem morju je iz nji-

BES

SO·KA POSTRV

ju napravila ãloveka, ki bi ju zlahta prodal za zlato . . .
vendar samo do takrat, ko z njima nisi imel opravka.
Skrbela sta za lastnikov dobiãek, brez Kristofove ved-
nosti.

Kljub vsemu sta se ga brata in posadka po‰teno bala.

O njem so kroÏile pripovedi, ki so se normalnemu ãlo-
veku zdele popolnoma nemogoãe. Ob njem si se nam-
reã poãutil popolnoma odvisen od njegovega znanja in
dobre volje. Torej, ni kazalo niã drugega, kot delaj in
ubogaj. ·irna morja so polna morskih psov in kosti ne-
ubogljivih mornarjev. Ob neposlu‰nostih, neubogljivo-
stih in samovolji je Kristofova rdeãa brada potemnela.
Nisi vedel, je brada na glavi ali glava na bradi. Tako kot
je na glavi nosil rdeão grivo, spleteno v kite, je bilo na
bradi. ·e dolÏina las je bila ista. Kristof je bil kapitan
Ehab tretjega tisoãletja. Celotna pojava je bila grmada
mi‰ic in kosti, moãne liãnice so izdajale moÏa dejanj; ‰e
veã, njegova postava je bila postava velikana. Namesto
prstanov in okrasja, je razkazoval posrebren kazalec. Z
njim je grozil in hvalil.

Bila sem zelo poãa‰ãena, pri veãerji sem sedela poleg

kapitana. Prepriãana sem bila, da sem neopazna, kaj
‰ele, da bi bila kot navadna potnica vredna njegove po-
zornosti. Samo mimogrede sva se sreãala na stopnicah,
ko sem s papirjem v roki iskala svojo kabino, se jezila na

BES

SO·KA POSTRV

to veliko in zapleteno leÏeão stolpnico in poti podobne
labirintu.

»Ste spet za‰li,« je rekel, ko se je kot duh pojavil pred

menoj.

»Oh ne,« sem bila pametna, »kje pa. Samo ladjo ra-

ziskujem.«

»DrÏite se leve strani, modre barve in natanãno pred

jedilnico boste pri‰li,« se je nasmehnil.

Saj se mi je konãno dovoljeno izgubiti, sem premleva-

la, potujem s to ladjo velikanko in prviã doÏivljam tes-
nobo plavajoãih tal in ujetosti med vodo in nebom. Ne
vem, zakaj sem sploh pristala, da bom vaba.

Veãerjali smo v miru, natakarji in streÏniki so nas

izvrstno stregli in vsa ta mnoÏica ljudi razliãnih narod-
nosti je polep‰ala veãer. Pegam in Lambergar sta sede-
la v drugem kotu salona, nista me videla in tako sem ju
lahko opazovala. âe bi vedela, da sem njuna senca, tret-
ja kriminalistka, bi zagotovo na kriÏarjenje ne ‰la. Ni mi
bilo jasno, zakaj sta privolila v rezervacijo ladje, ki ju je
priporoãil (in vse potrebno uredil) njun oziroma na‰ ‰ef.
âudno, sem ‰e premlevala, ko pa sta vendarle tako pre-
vidna in samostojna. Gotovo sta res predolgo ãakala na
dopust.

»Je bila veãerja dobra?« sem sli‰ala kapitana. Dvignil

je kozarec z vinom in vsi smo nazdravili. Njegove oãi so

BES

SO·KA POSTRV

‰vignile po salonu, brada je rahlo zatrepetala in samo za
hip je v njegovih oãeh blisknila neznana tesnoba.

»âaka nas nemirna noã,« je rekel, »vremenoslovci na-

povedujejo nemirno morje, z moãno burjo in visokimi
valovi. Predlagam, da se pravoãasno odpravite na palu-
bo. Tam so valovi ‰e najmanj moteãi. Glasba igra v Zma-
jevem salonu, film pa je na sporedu v Astrolo‰ki dvora-
ni.« To je bilo vse. Elegantno je vstal s stola, nas po-
zdravil in strumno odkorakal iz jedilnice. Nisem imela
ãasa, da bi sploh kaj rekla, ko me je Ïe dregnil v roko
natakar (ups, kak‰ne steklene zeleno rumene oãi) in re-
kel: »Madam, na palubi igra glasba. Boste od‰li ali vam
‰e kaj postreÏem?«

Pri igralnici je bila tudi prodajalna z razglednicami in

znamkami. Egipãanski bogovi in piramide s sfingo so
me opazovale na vseh koncih. Komu naj pravzaprav
pi‰em? ·efu? Samo on ve, da sem tu. Mama je mislila,
da sem ‰la na seminar na Portugalsko. Saj ve‰, sem ji
razlagala, Evropska skupnost je pred vrati. Oni pa so Ïe
za taistimi vrati. Pomagali nam bodo. Bla, bla, bla . . . je
ob takih razlagah imela navado odgovarjati.

Natakar, ki je stregel v jedilnici, je bil prodajalec tudi

tu. Kupila sem razglednico in znamko. Za sliko faraona
sem Ïelela egiptovsko znamko. Ni je imel, zato sem ku-
pila izraelsko, kljub temu, da sem poznala »tesno prija-
teljstvo« med narodoma. Znamka je bila velika, ãudno

BES

SO·KA POSTRV

groba in brez lepila. Ne vem kaj mi je bilo, vendar nisem
protestirala. Hitro sem jo pospravila in se sku‰ala za-
plesti v pogovor s prodajalcem. Zanimalo me je, kako
nekdo iz Kitajske razmi‰lja o ljubezni med narodi.

»âe bi mednarodna skupnost pustila brate in sestre,

bratrance in sestriãne pri miru, bi tudi BliÏnji vzhod Ïi-
vel v miru. To so samo spori med sorodniki. Mednarod-
no razseÏnost jim daje vtikanje v njihove zadeve,« je ko-
mentiral in rekel, da bo prodajalno zaprl. Spet so se po-
svetile rumeno zelene oãi in me jezno o‰vrknile.

Spet sem skoraj odplavala do svoje kabine.
Vesela sem bila, da imam konãno mir. Napi‰em raz-

glednico, potem pa spet na ogled in raziskovanje po lad-
ji. Nisem bila prepriãana, da bo po‰ta na egiptovski raz-
lednici upo‰tevala izraelsko znamko. Pa vendar, nalepila
jo bom in pika. Ni ‰lo tako gladko. Znamka je bila pre-
veã groba, ‰e veã, niti kanãka lepila ni bilo. Ko sem jo
poslinila z jezikom, me je po‰teno zaskelelo. Ups, kako
boli, sem vzkliknila sama sebi. Pod poveãevalnim stek-
lom pa sem opazila drobno sled in ‰ele z razkuÏilom
sem odlepila . . . mikrofilm. Îe sem hotela nadaljevati
z raziskovanjem, ko je nekdo potrkal na vrata.

»Madam, madam . . . « se je trudil Vladimir. »Smem

vstopiti?«

»Kaj je,« sem bila nejevoljna.

BES

SO·KA POSTRV

»Po‰ilja me prodajalec znamk in razglednic. Pravi, da

vam je nevedoma prodal znamko, ki je del numizmatiã-
ne zbirke. Jo lahko vrnete? Prinesel sem drugo.«

»Meni ni prodal znamke, nobene znamke.«
»Kaj res?«
»Res,« sem bila odloãna. »Kak‰na numizmatiãna

zbirka, mislite filatelistiãne?«

Vladimir se je zmedel. Tokrat ga je resniãno polomil.

Pan Ter mu je zabiãal, da o kovancih, o numizmatiãni
zbirki niti besede. ·e v sanjah ne. Zdaj pa tole. Groza.
Zahvalil se mi je in sklonjene glave od‰el. Jaz pa, uf, s
kak‰nim veseljem sem se hotela lotiti nadaljenga razis-
kovanja, ko je spet potrkalo na vrata. Tokrat bolj odloã-
no.

»âaj pred spanjem,« je sladko zaklical Pan Ter. »Po-

‰ilja ga kapitan. Noã bo huda.«

»Ne pijem ãaja,« sem rekla in hitro pospravila znam-

ko in poveãevalo.

»Pomirjevalni ãaj je to, gotovo vam bo teknil,« se ni

dal odgnati.

»Naj bo,« sem rekla in odprla vrata. ·e isti hip se mi

je zameglilo pred oãmi in niãesar veã se ne spomnim.
Pan Terja pa sploh ne.

BES

SO·KA POSTRV

otniki so bili prestra‰eni. Ladjo je premetavalo kot
bi bila iz papirja. Po hodnikih so stali ljudje in se

hiteli pogovarjati, smejati in objemati. Îe so se namreã
videli na dnu morja. Le tako so premagovali grozo. Ka-
pitan jih je miril in njegov glas je bil po zvoãniku hre‰ãeã
in nerazumljiv. Tako smo se vsi pogovarjali v univerzal-
nem jeziku, jeziku novodobnih turistov.

»Poãutim sem kot bi bil na Titaniku,« je zelen v obraz

rekel Pegam.

»Ne nori, saj so samo valovi. Tudi to bo minilo,« je

prav tako zelen v obraz bodril brata. »Noã bo minila,
kot bi mignil . . . bo‰ videl.«

»Gospoda,« sta sli‰ala glas za seboj, »kapitan vaju

kliãe k sebi.«

Ozirala sta se naokrog, ãe‰, gotovo nisva prava.
»Pojdimo . . . hitro . . . prosim,« je rotil Vladimir.
»Aha,« je zadovoljno vzkliknil Pegam, »on nama bo

pojasnil, kaj in zakaj se je zgodilo pred piramidami.
Upam, da vsaj pozna vodiãa.«

Preseneãenja pa so se kar vrstila. Ni bilo dovolj, da sta

s teÏavo prispela pravoãasno na ladjo; ne, ni bilo dovolj,

BES

SO·KA POSTRV

da sta ostala brez dokumentov in prtljage, tokrat si mo-
rata ogledovati ‰e mrtvo Slovenko, s po‰evnimi oãmi in
rumeno koÏo. Stala sta pri postelji v ladijski ambulanti
in ogledovala Ïensko telo, ki je pripadalo turistki iz Slo-
venije.

Kapitanovo lice je bilo sivo in njegov srebrn kazalec je

glasno bobnal po mizi.

»Jo poznata?« je brez ovinkarjenja in takoj hotel

vedeti.

»Jaz ne,« je rekel Lambergar.
»Tudi jaz ne,« je dodal Pegam. »Ste prepriãani, da je

iz Slovenije?«

»Da, ima slovenski potni list.«
»Ampak . . . ampak ona je . . . « je rekel Lambergar,

»ona je . . . mislim, pri nas ni Kitajska? Ali paã?« se je
obrnil k Pegamu.

»Ima slovenski potni list. Torej je Slovenka in pika,«

je bil zadirãen kapitan.

»Koliko ãasa je Ïe mrtva,« je povpra‰al Pegam.
Ladijski zdravnik je odgovoril kot iz topa, nekaj ur.
»Îenska je pred nekaj urami rodila,« je dodal. Glas

mu je zamrl, kapitanovi prsti so priãeli vedno hitreje biti
po mizi.

»Rodila?«

BES

SO·KA POSTRV

»Le katera Slovenka bi bila tako nespametna in tik

pred porodom od‰la na potovanje?« je hotel vedeti
Lambergar.

»Neumna . . . ali v stiski . . . ali pa je bila primorana

. . . Nekaj od tega je bilo,« je odvrnil Pegam. »Kaj pa
najina zadeva, ste kaj raziskali, ste morda . . . « ni kon-
ãal stavka.

»Pokliãite ladijskega varnostnika,« je zaukazal Kristof.

»Vi pa vzemite prstne odtise in kri,« je ‰e rekel zdravni-
ku in brez pojasnila zapustil prostor.

»Ne vem,« je momljal zdravnik, »ob tem truplu me

spreletava srh. Îenska je po‰teno izãrpana, pa ‰e po po-
rodu je, na ladji pa nismo imeli prijavljene nobene no-
seãnice. Kako je to mogoãe?« Svetlo je pogledal Pega-
ma in Lambergarja, hotel ‰e nekaj reãi, ko je Ïe vstopil
varnostnik s ãrno vreão.

»Ste opravili svoje?« je mrko vpra‰al zdravnika. »Pe-

ljal jo bom v hladilnico. Potnikom o tem pripetljaju niti
besede. Ste razumeli? Sta vidva razumela?«

»Ali . . . ?« je hotel nekaj reãi Pegam, ko ga je var-

nostnik Ïe ustavil. »Niã vpra‰anj, niã odgovorov. Vse bo
jasno, ko priplujemo na celino.«

»Kaj ni to ãlovek, ki prodaja razglednice in znamke,

pa streÏe pri veãerjah in zajtrkih . . . tako znan se mi
zdi.« Pegam se je nagnil k bratu, ko ga slednji le pogle-
da in potihem reãe: »Tudi jaz tako mislim!«

BES

SO·KA POSTRV

Jan Ter je neusmiljeno vrgel truplo na voziãek, ga po-

tisnil skozi vrata in samo za hipec si v njegovih oãeh
videl olaj‰anje.

V mrtva‰nici so ostali samo trije zaãudeni mo‰ki.

Zdravnik ni vedel, kako in kaj naj se vede; Pegam in
Lambergar pa sta tudi molãala. Bilo je strupeno muãno,
ko je zdravnik vendarle rekel: »Grem v svoje prostore.
âe bo kdo kaj potreboval, vesta kje sem!«

Pegam in Lambergar pa ‰e vedno niã!
Dogodki, ki so povzroãili vse to razdejanje in uniãili

potovanje, so bili vedno bolj zapleteni. Nihãe jima ni
znal, ni hotel pojasniti, kaj se je zgodilo in zakaj sta ona-
dva neprestano udeleÏena pri vsej tej zme‰njavi.

»Saj sva hotela samo potovati, zbirati znamke in ko-

vance, si ogledati svet . . . no . . . kaj je zdaj to?«

Vrnila sta se v kajuto. Iskala sta kljuã, ko sta odkrila,

da so vrata odprta in notri je sedela sobarica. Mlado de-
kle je bilo objokano, razmr‰enih las in pod oãmi je imela
grdo temno modro packo.

»Kaj pa vi?« sta se zaãudila. »Ste zamenjali kabino?«
»Pomagajte prosim. Pan Ter in Jan Ter me bosta ubila.

Îenski, ki je rodila sem dala kozarec vode, potem je pa
umrla. Zato me bosta ubila. Tako sta rekla. Komaj sem
u‰la.«

»âakajte, ãakajte . . . poãasi . . . « je rekel Pegam.

»Kdo vas bo ubil, zakaj vas bo ubil, kdo vas je pretepel?«

BES

SO·KA POSTRV

»In zakaj ste pri‰li v najino kabino? No, zakaj?«
»Zato, ker je moje ime . . . « spet je planila v jok,

»moje ime je Mojca in na tej ladji sluÏim denar za ‰tu-
dij. Za ‰tudij doma, v Ljubljani. Zato!«

»Mojca?«
»Mojca?«
»A Mojca,« je rekel Pegam. »Kaj takega. Zakaj pa ni-

ste prej povedali?«

»Na ladji je prepovedano govoriti v maternem jeziku.

Kapitan ne dovoli. Pravi, da se tako ustvarja nezaupanje
med posadko.Nisem upala govoriti slovensko, ker sem
s pogodbo podpisala tudi to.«

»In kaj zdaj?«
»Ne vem,« je rekla Mojca. »Mogoãe bi mi vidva po-

magala. Sicer je na ladji ‰e ena Slovenka, za katero pa je
rekel kapitan, da je mrtva.«

»·e to, Ïenska, ki je mrtva, je imela slovenski potni

list. Ni pa Slovenka. Ali paã?« se je obrnil k Lambergar-
ju. »Razen ãe smo Slovenci rumenokoÏci.«

»Ne . . . ne . . . « je rekla Mojca. »Prava Slovenka, saj

sem z njo govorila. Ona je bila tista (tako je rekel Pan
Ter), ki vaju je re‰ila izpred piramid. Tudi zanjo ima pri-
pravljeno zanko. Joj, strah me je . . . kako me je strah«

»Niã ne razumem,« je zavzdihnil Pegam. »Kaj Ïe ne

bo konec te zme‰njave?«

BES

SO·KA POSTRV

Mojca je spet priãela hlipati in med jokom je rekla:

»Pan Ter in Jan Ter tihotapita ljudi. Iz tujih deÏel jih s
pomoãjo te ladje spravljata preko zelene meje pri Novi
Gorici. Tam imata ãloveka, ki dela pri policiji in vedno,
kadar je na poti transport ljudi, se oglasi on.«

»Kdo on?« je siknil Pegam. »Kdo on?«
»Mislim, da je to So‰ka postrv. Tako mu pravijo.« De-

kle ni nehalo jokati. »Povedati moram vse . . . vse . . .
‰e preden me Kitajca ubijeta.«

»Niã ne bo iz tega,« je rekel Pegam in prijel dekle, da

bosta od‰la do kapitana. Tam naj bi se vsa ta norost po-
jasnila. âe Ïe so slepi potniki na ladji, je kapitanova
dolÏnost, da to razi‰ãe.

»Sta nora,« se je histeriãno priãelo smejati dekle, »kaj

ne vesta, da je vpleten tudi kapitan.«

»No, zdaj pa je dovolj. Vsedi se in pojasni vse ‰e en-

krat od zaãetka . . . Sicer pa . . . « se je Lambergar trk-
nil po ãelu, »od kje pa tebi vse to. Saj si samo sobarica?«

Dekle je gledalo v tla, ko je vendarle za‰epetalo: »Bila

sem ljubica vsem trem. Le tako so me drÏali v ‰ahu in
drug drugega tudi. Bila sem samo seksualni sel, torej
sem vse morala snemati in potem ‰e do potankosti vsa-
kemu posebej razloÏiti.« Mo‰ka sta imela obãutek, da je
dekle zlezlo do tal, nista videla ne obraza in ne rok. Sli-
‰ala sta samo ‰klepetanje z zobmi in tihi stok.

BES

SO·KA POSTRV

»In vse to naj ti verjameva? A? Vse to? Ali ni malo

preveã?«

»Vse to je res. Samo to vaju prosim, da me skrijeta.«
»Aha, midva naj te skrijeva. Ker sva Ïe lastnika ladje

in seveda natanko poznava vsak Ïebelj, ali ne? Kam pa
naj te skrijem? V hlaãe?« je prhnil Pegam. »Zadevo
bomo morali re‰iti drugaãe.«

»Kako?« je spet priãela ihteti.
»Pojdi po Slovenko in jo pripelji sem.«
»Prav,« se je strinjalo dekle, »saj je konãno res vseeno.

âas se mi tako ali tako izteka.«

BES

SO·KA POSTRV

o je Ïe peti Audi ta teden,« je besnel ‰ef kriminali-

stike. »Ste vsi nesposobni, ali kaj? Spet se bom mo-

ral zagovarjati pred javnostjo, pred vlado. Sem jaz sunil
teh pet avtomobilov, ali paã?«

»Smo jim Ïe na sledi, kmalu bomo imeli vse pod kon-

trolo,« je dejal policist. Obenem pa ni bil ãisto prepri-
ãan, da bo to vse res. Sicer so natanãno vedeli, kam gre-
do avtomobili — natanãno, vendar pa niso vedeli, kdo
jih odpelje.

Telefoni so brneli kot nori. Na enem izmed njih pa je

‰ef kriminalistike samo poslu‰al, kimal in spet poslu‰al,
ko je vendarle rekel: »Saj vem, tokrat je bil avto vreden
neprimerno veã kot ostali ‰tirje. Bil je v lasti tujega
drÏavljana, vendar znanega umetnika . . . svetovno
znanega umetnika. Slovenci resniãno uspevamo ‰e naj-
bolj, ãe imamo tuji potni list in Ïivimo nekje na drugem
kontinentu. Ko pridemo domov, bog pomagaj, takrat
smo pa vredni zlata in dragega kamenja. Tudi ãasopis-
nega ãlanka in intervjuja, se razume. Da . . . da . . . se-
veda bom ukrepal . . . ne tega pa ne . . . «se je mr‰il. »V
domaãi hi‰i imam vse urejeno . . . hm . . . seveda . . .

BES

SO·KA POSTRV

predhodnik je vse zavozil . . . vse je uredil samo na pol
. . . se razume . . . Prvi sem, ki bom sproÏil natanãno
preiskavo. Seveda . . . « je hotel ‰e nekaj reãi, ko je bila
zveza Ïe prekinjena.

»Mad . . . « je hotel reãi, ko ga je policist zaãudeno

pogledal, in rekel: »Oglasil se je Renato, saj veste iz No-
ve Gorice, pravi, da je na sledi neki ãudni dru‰ãini. Jaz se
odpeljem tja, bom preveril zadevo. Ali je prav?«

»Kaj pa je zdaj to,« je srepo pogledal ‰ef, »od kdaj pa

me spra‰uje‰ za dovoljenje? Opravi nalogo in pika!«

»Na oddelku boste ostali sami, samo tajnica in vi. Ilo-

no ste poslali na ladjo, Pegam in Lambergar sta na do-
pustu, ostaneva samo midva in tajnica. Kaj naj bi res ‰e
jaz od‰el?«

»Neposredne nevarnosti zdaj ni,« je zakljuãil ‰ef in

zamahnil z roko, ãe‰, odpravi se Ïe. V njegovem glasu je
pa je zvenela odloãnost in resnobnost.

Adam je priãel pospravljati po pisalni mizi in iskati

kljuãe avtomobila, ko je vstopila tajnica, rekoã: »V Novi
Gorici so se streljali. Mrtev je tuji drÏavljan, mislim, da
so rekli, Kitajec.«

»Grem,« je samo rekel Adam in ‰e dodal, »hm, Kita-

jec . . . spet Kitajec.«

»Kaj,« je zavpil z vpra‰anjem ‰ef. »Kaj je spet?« Vra-

ta pisarn so morala biti vedno odprta, ker je le tako lah-
ko poslu‰al pogovore in mu ni bilo potrebno vedno vse-

BES

SO·KA POSTRV

ga prebirati in spra‰evati. »Saj je Renato tam . . . kaj ni
on glavni, da uredi zadeve v Novi Gorici?«

»Grem, res grem,« je naveliãano rekel Adam in Ïe ga

ni bilo veã.

Mesto vrtnic se je kopalo v zlatem soncu, na cestah so

bili ljudje razposajeni in vedri. âas poãitnic in dopustov
je opravil svoje. Renato in Adam sta sedela na kavar-
ni‰ki terasi, poleg igralnice in za hip se jima je zazdelo,
da svet sploh nima nobenega problema.

»Bova so‰ko postrv na Ïaru,« je vpra‰al Renato, »saj

ve‰, ãe poje‰ ribo, ki ji pravijo tudi noãni lovec, postane‰
‰e sam lovec.«

»Aha, 130 cm dolg noãni lovec, kajne,« se je nasmeh-

nil Adam. »No, ribo bom. Danes sploh ‰e nisem imel
ãasa jesti. Potem pa . . . saj ve‰ . . . na delo.«

»O, deloholik . . . pozablja‰, da si v obmoãju primor-

skega zraka, kjer so stvari vse bolj . . . «

Ni konãal stavka, ko je izza vogala pritekla Ïenska, na

pol obleãena in vsa blatna. Njen glas je hripavo vpil »na
pomoã« in oba sta planila kot iz topa. Ujela sta Ïensko,
ki je vre‰ãala in hlipala, se upirala in, v njima nerazum-
ljivem jeziku, priãela nekaj dopovedovati.

»Greva . . . saj sem vedel . . . danes mi ni usojeno

jesti,« je rekel Adam, medtem, ko je trdno drÏal Ïensko.
Z Renatom sta se odpeljala na policijsko postajo. Tam
pa so se stvari spet obrnile na glavo.

BES

SO·KA POSTRV

»Îenska je ilegalno v Sloveniji,« je rekel Renato, »to-

rej bova morala odkriti ‰e koga, kajne?«

»Zato sem tu, saj si me vendar ti poklical!« Adam je

postajal zadirãen in besen. Predvsem nase, ker se je tako
neodgovorno dal speljati na led. Na kosilo namreã!

»Zbirni center za tujce je Ïe skoraj poln . . . peljati jo

bova morala v Ljubljano . . . kar takoj,« je odloãno re-
kel Renato.

»Ah, to pa ne . . . saj sem ‰ele pri‰el . . . naj poãaka

v eni izmed sob na policiji.«

»Ne, takoj greva,« je odloãno zavrnil Adamov pred-

log. »Takoj!«

»Carinik je pri telefonu,« je s slu‰alko v roki prihite-

la tajnica. »Pravi, da so na‰li skupino tujih drÏavljanov,
spet v tovornjaku . . . sicer pa . . . tu je telefon,« je rekla
Renatu.

»Ah, spet so jih na‰li. To je Ïe drugi tovornjak ta te-

den.«

»Nisem vedel,« je rekel Adam. »Greva pogle-

dat . . . ?«

»Prav, greva . . . ampak pripravi se na grozno sreãa-

nje. Jaz sem tega Ïe vajen, ti pa gotovo malo manj.«

»Tovornjak je pri‰el iz luke Koper. âuden ovinek, kaj-

ne,« je rekel carinik. »Prav zato sem ga ‰e bolj temelji-
to pregledal. Ob pogledu na vdelano dno, pod naloÏe-
no robo, me je spreletela groza. Ko smo se le prebili sko-

BES

SO·KA POSTRV

zi kovinsko steno . . . groza . . . tam je bilo devetnajst
ljudi. Tudi sardine niso tako tesno zloÏene v konzervi.
Veãina od njih je bila nezavestna, ena Ïenska je priãela
vre‰ãati in ‰e preden smo jo mogli ustaviti, Ïe je zbeÏa-
la.«

»Kje je ‰ofer tovornjaka?«
»Vdrl se je v tla, »je rekel carinik. Renato si je oddah-

nil.

BES

SO·KA POSTRV

a slovenskih cestah je poleti zelo Ïivahno. Zelo. V
primeru, da promet poteka gladko, pa se cestna

podjetja odloãijo za popravila na najbolj prometnih de-
lih avtoceste. Tovornjaki, ki neusmiljeno uniãujejo ceste,
pa ‰e dodajo svoje. Kako na tako slabih cestah zagoto-
viti pretoãnost prometa, ko pa ‰e izven sezone nastaja-
jo kolone.

Adam in Renato sta ãakala v koloni, ko se je Renato

odloãil, da uporabi rdeão policijsko luã. Hitela sta mimo
vseh avtomobilov, ko je Adam zaklical: »Glej, glej . . .
kolona rdeãih avdijev . . . zanimivo. Ustaviva jih . . . «

»Nimava ãasa.« je bil odloãen Renato. »·e Ïensko

imava zadaj, ãimprej morava priti v Ljubljano.«

»Ustavi,« je rekel Adam. »Takoj ustavi.«
Kolesa so za‰kripala in avto se je ustavil.
»Kaj pa zdaj?«
»Obrni in pelji za njimi,« je rekel Adam. Tako sta vo-

zila za petimi rdeãimi avdiji. Vse do Lipice. Tam sta si
natanãno ogledala avtomobile. Poleg tega, da so imeli
diplomatske nalepke, se je Adam odloãil, da se pogovori
s ‰oferji. Zanimivo, je premleval sam pri sebi, koliko

BES

SO·KA POSTRV

tujih ljudi se prevaÏa po na‰ih cestah. Kljub dvomu pa
je bilo nesporno dejstvo, da je bilo z avtomobili in ‰oferji
vse v redu.

»Le kam se peljejo?« je ‰e hotel vedeti, medtem, ko je

Renato Ïe zapiral vrata avtomobila, da se bosta odpe-
ljala. »To je zelo obãutljiva zadeva, v diplomatsko imu-
niteto ni da bi posegal. Gremo!«

Renato si je spet oddahnil. Spet sem na zaãetku, je

premi‰ljeval. ·e za eno uro se vse podalj‰a. Upam, da
bom pravoãasno prispel nazaj, v ·kocjanske jame mo-
ram priti ‰e do veãera.

»Uf, sem laãen,« je pretrgal molk Adam. Îenska na

zadnjem sedeÏu pa je kazala jezik, ãe‰, Ïejna sem. »Mo-
rala se bova ustaviti,« je spet priãel Adam, »konãno smo
ljudje in moramo nekaj spiti in pojesti.«

»Niã se ne bomo ustavljali,« je bil odloãen Renato.

»Jaz se moram vrniti ãimprej v Novo Gorico.«

»Na prvem postajali‰ãu ustavi,« je zaukazal Adam.
»Ne bom . . . mir mi daj . . . le kaj ti je bilo treba ta-

koj priti v Novo Gorico.«

Adam se ni mogel naãuditi nenadni spremembi v Re-

natovem obna‰anju. »Ustavi, da se pogovoriva,« je zah-
teval.

Renato je sunkovito ustavil, potisnil Adama iz avto-

mobila in hitro obrnil proti Novi Gorici. Speljal je sun-

BES

SO·KA POSTRV

kovito in s tako brzino, da bi ‰e na avtomobilskih dirkah
zmagal.

Adam pa je brez sape stal na cesti in kar ni mogel ver-

jeti, da se mu je to zgodilo. Ostal je brez svoje torbe, te-
lefona in denarja. Le kdo mu bo verjel, da ga je na cedilu
pustil njegov poklicni kolega. Kdo? ·ef zagotovo ne!
Razmisliti moram, temeljito moram razmisliti, o ãem in
kaj sva se pogovarjala, kaj se je zgodilo in zakaj se je vse
tako neumno sploh zgodilo.

Îenska v Renatovem avtomobilu se je presedla na

sprednji sedeÏ, in rekla: »Zakaj sva tako dolgo ãakala.«

»Molãi baba . . . mudi se nama . . . avtomobili so Ïe

pri Lipici.«

»Kako bova dobila tiste s tovornjaka, a?«
»Nikakor, nikakor jih ne bova dobila. Odpi‰i jih!«
»Pan Ter me bo ubil, ubil me bo!«
»Sorry,« je neprizadeto rekel Renato. »Kaj ti nisem

natanãno povedal, kako spelji zadevo . . . kaj ti nisem
olaj‰al stvari . . . ti pa ‰e ljudi v navaden tovornjak ne
zna‰ skriti . . . baba neumna,« je besnel Renato. »Kaj
misli‰, da bo Adam pozabil na to, kar sva mu storila, a?«

»Ah, Adam, samo za njega te skrbi, kaj pa jaz? Sem Ïe

pokojna, da ve‰! Pan Ter mi je zabiãal, da bom napako
plaãala z Ïivljenjem. Ti pa, Adam in Adam in
Adam . . . «

BES

SO·KA POSTRV

»Îe vem: uprizorila bova tvojo smrt . . . ha . . . pa se

bo‰ izvlekla.«

»Norec vseh norcev . . . kak‰no smrt neki. Pan Terja

pozna‰, kajne. Torej, ãe res ne bom mrtva, me bo na‰el,
zagotovo me bo na‰el.«

»Dosti, dovolj, zdaj je najbolj pomembno to, da ljudi

spraviva iz ·kocjanskih jam. Skrivali‰ãe je sicer zelo do-
bro, vendar . . . napovedana je namreã delegacija Uni-
cefa, ker bo obmoãje progla‰eno za svetovno znameni-
tost.«

Zazvonil je mobitel in Renato je zelo hitro reagiral.

»Seveda, takoj bova tam . . . se razume . . . ja . . . ni-
sem vedel, da bo Adam hotel Ïensko peljati v Ljubljano
. . . ja . . . takoj . . . «

Kazino v Lipici je zaprt in ‰oferji se noãejo veã izpo-

stavljati. Zanimanja za konje pa Ïe od nekdaj niso kazali.

»Kaj se nismo zmenili, da bodo bolj previdni, kaj?« je

spet hotel vedeti. »Le kdo se je spomnil rdeãe pobarva-
nih avtomobilov?«

»A kdo?« je zaãudeno rekla Ïenska. »Kdo neki, Pan

Ter vendar. Saj ve‰, da je raãunal tudi na Ruse. Ti so
namreã skoraj preplavili slovensko obalo in Slovenci ne
veste, kako bi jim stvari olaj‰ali, da bi le iz njih izvlekli
ãim veã denarja, kajne?«

»âasi rdeãih zastav, rdeãih telefonov in ‰e ãesa rdeãe-

ga je vendar mimo.«

BES

SO·KA POSTRV

»Seveda, je zato belina tem bolj izpostavljena in ce-

njena.«

»Pusti politiko . . . no . . . saj sva Ïe skoraj v Lipici.«

Renato je priãel sunkovito zavirati in Ïe sta se ustavila
pred prvim rdeãim avdijem.

»Si nor,« je skoãil iz avtomobila Pan Terjev ‰ofer. »Vse

na‰e glave postavlja‰ na kocko. Zamujamo Ïe veã kot
eno uro. Hitro . . . presedi se . . . gremo!«

·kocjanske jame so se sonãile v zahajajoãem soncu in

vsem je zelo dobro dela sveÏina hrastovega gozda in
tiha gozdna pot. Avtomobili so ostali skriti med vejev-
jem in zbrana dru‰ãina se je napotila v jamo. Vhod je bil
ozek, neprepoznaven, poln listja in samo poznavalec je
vedel, kako se je najbolj varno spustiti navzdol. Kljub
temu, da je bilo temno in zelo nevarno, pa je Renato ne-
prestano priganjal ostale, ãe‰ . . . zelo se nam mudi . . .
Ïe tako ali tako imamo preveliko zamudo.

Konãno so prispeli na dno. Vsi so lovili sapo, prestra-

‰eni, nevedoã namreã, ali bodo ‰e kdaj ogledali sonãno
svetlobo. Nihãe ni vedel, kak‰na navodila ima Renato,
kaj se je domislil Pan Ter. Ob pogledu na skupino ljudi,
zvitih v klopãiã in prestradanih ter premraÏenih, se je
Ïenski zameglilo. To, prav to, je premi‰ljevala, se bo
zgodilo tudi z menoj. Pamet v roke, Ïivljenje je eno
samo. Renato je glasno pozdravil, vendar se klopãiã
sploh ni premaknil. ·ele ko je Ïenska priãela ljudi klicati

BES

SO·KA POSTRV

po imenu, ‰ele takrat se je nekdo dvignil in s suhimi usti
prosil za vodo . . . hrano.

»Ni ãasa,« je rekel Renato, »tisti, ki bo sposoben sple-

zati na povr‰je, tisti bo ‰el z menoj . . . ostali pa . . . ka-
kor jih je volja. Kra‰ke jame Ïe tako ali tako slovijo po
belih kosteh.«

»Ti nisi ãlovek, ti si utele‰eno zlo . . . s teboj ne grem

nikamor veã . . . « je hlipala Ïenska.

»Odliãno, veã kot odliãno . . . bom vsaj miren . . .

zadovoljen, da se te bom re‰il. Sploh ne vem, kaj naj re-
ãem Pan Terju. Saj ve‰, vodnik nas Ïe ãaka. Zelena meja
tudi. Stori kakor te je volja.«

Îenska je s pomirjajoãim glasom spravila ljudi v ko-

lono in ãisto poãasi so se priãeli vzpenjati navzgor. Kaj
jim je rekla, tega Renato ni razumel. Sploh ni bilo po-
membno, glavno, da se kolona premakne in da se re‰i te
ãlove‰ke bede. Naivne in neumne. Le kaj jim je bilo tre-
ba oditi iz lastne domovine, ko pa so vendarle morali
vedeti, da je pot nezakonita. S tem so si podpisali tudi
smrtno obsodbo. Je kar je, je premi‰ljeval, samo da se
pripeljemo do meje . . . potem pa to ni veã moja skrb.

»Jaz grem prvi, ostali mi sledite,« je rekel. Îenska je

samo pokimala, pokimali so tudi ostali v koloni.

»In jaz grem zadnja.«
Renato je hitel, pogledoval na uro in na kolono, ki se

je vila za njim. Bilo ga je kar malce strah, saj konec kon-

BES

SO·KA POSTRV

cev to res ni posel za policista. Kljub temu, da je videl Ïe
vse mogoãe, pa ga je ob pogledu na to ãlove‰ko gmoto
pretresla misel, da je svet ponorel. Ne ljudje, politika in
mafija. To, to je bil kljuã vseh teÏav.

Prispeli so na vrh in ‰ele ob dnevni svetlobi so se do-

bro pregledali. Umazani, laãni in Ïejni so se stapljali s
hrastovim gozdom. Do avtomobilov je bilo samo par
korakov, ko je Ïenska, zadnja v koloni nekaj zaklicala in
Renato je padel kot podrto drevo. Najmanj‰i v koloni
mu je pretipal Ïilo, niã . . . mrtev je, je rekel!

»Tako,« je rekla Ïenska, »zdaj smo prepu‰ãeni sami

sebi in ‰oferjem. Bodite previdni. Do meje nas naj pri-
peljejo, potem pa . . . saj veste kako je konãal Renato.
Bodite pametni in sledite mi.«

BES

SO·KA POSTRV

oja glava je bila podobna debelemu sodu. Okrog

vratu sem imela vrv, zapestja so Ïe skoraj po-

modrela, zbujena sem bila samo na pol.

»Vam je slabo,« me je sku‰al prijazno ogovoriti Vla-

dimir. »Ste Ïejni?«

»In kdo si ti,« sem nesramno vpra‰ala. »Re‰i me teh

vezi, potem se pogovoriva.«

»Ne morem, tu gre za va‰e in moje Ïivljenje.«
»Kaj boste storili?« Ah, bolela me je glava in ‰e vsa

sem bila pretresena, ko je Vladimir neprizadeto odgovo-
ril: »Kaj jaz lahko storim? âakam!«

·ele zdaj sem opazila okrog sebe gruão ljudi, ki so se

tako tesno stiskali drug k drugemu, da nisem mogla pre-
‰teti, koliko jih je. Izãrpani in laãni ter Ïejni so srepo str-
meli vame. Eden izmed njih je zagrabil neko cunjo in jo
poloÏil v moje naroãje.

»To bo va‰ otrok. Li-Ter je mrtva, vi boste Li-Ter. Vi

boste poskrbeli za otroka. Pan Ter je Ïe zahteval, da ga
vrÏejo v morje. Vsi smo na isti ladji, v istih teÏavah, kaj-
ne?«

BES

SO·KA POSTRV

Z odprtimi usti sem buljila v mo‰kega, se otepala cu-

nje v naroãju in v moÏganih sem imela vihar.

»Kdo ste?«
»Potujemo v Evropo, po‰teno smo plaãali pot. Le da

tega nismo vedeli, kako bomo potovali. Oddali smo
potne liste, dokumente in denar. V zameno pa nas drÏi-
jo tu v podpalubju. To je na‰a resnica. Doma ni kruha,
ni dela, ni svobode . . . « Mo‰kemu se je v grlu nabral
cmok in premagalo ga je glasno ihtenje. »Îeno so mi
ubili, Li-Ter je sestra Pan Terja. Tako je to. Otrok potre-
buje Ïensko roko. Prosim . . . «

»Jaz ne bom Li . . . kakor koli Ïe . . . moje ime je Ilo-

na in potujem v Izrael. Sploh ne vem, kaj delam tu spo-
daj. Imam lastno kabino in . . . in . . . dajte mi vendar
mir. Saj sanjam.«

Vladimir se je trudil umiriti glasno ihtenje mo‰kega,

moje vpitje in nestrpnost gruãe ljudi.

Takrat so se odprla vrata in na svetlobi je stal kapitan.

Kristof, kapitan . . .

»Zelo mi je Ïal, mlada dama,« je sarkastiãno rekel,

»vendar smo izgubili Ïensko, mimogrede, je Ïe v mor-
ju, Ïensko z va‰im imenom in potnim listom. Tako. Na
kopno boste pri‰li vsi . . . vsi. Tako kot sem obljubil.
Nihãe ne bo manjkal.«

»Ne bo vam uspelo,« sem rekla, »mene bodo iskali.

Zagotovo me bodo iskali.«

BES

SO·KA POSTRV

»Kje pa, mlada dama, kje vas bodo iskali. Na dnu

morja?«

»Kaj imate v naroãju?« je ‰e hotel vedeti, takrat pa je

vstopil Pan Ter in nekaj ‰epnil na kapitanovo uho.

»A tako, »je rekel, »torej imamo tri kriminaliste na

ladji. Pospravi ‰e ona dva . . . brÏ . . . ne bom veã ãakal.
To je Ïe od sile . . . « Pozabil je na gmoto v mojem na-
roãju in s Pan Terjem sta od‰la.

»Ste videli, zdaj veste.«
»Kaj se dogaja?« sem hotela vedeti. »Zakaj prav jaz.

Le kaj sem storila?«

»Zato,« je rekel nekdo iz gruãe, »ker je bilo plaãano in

dogovorjeno za devetnajst ljudi, nas pa je bilo samo
osemnajst. To je zagotovo Pan Terjevo maslo.«

»In zakaj, pravzaprav, kaj imata skupnega s kapita-

nom. To je bil vendar tako prijazen ãlovek, kaj pa ljud-
je na ladji . . . kako . . . kaj . . . noro!«

V Vladimirjevih hlaãah je pozvonil mobitel. Mladeniã

se je obrnil k zidu, ãe‰, ne morejo me sli‰ati in vendar-
le je skoraj jokavo obljubljal, da bo vse v redu. Obrnil se
je k meni in s pritiskom na gumb vklopil internet in Ïe
se je pokazala slika Pegama in Lambergarja, na‰ega ‰efa
in moja. Jaz sem samo strmela, gledala v Vladimirja in
molãala.

»Draga dama,« je rekel, kot bi za hip postal veliki ‰ef,

»konãno smo na‰li va‰e dosjeje. Malo teÏje je bilo priti

BES

SO·KA POSTRV

v centralni raãunalnik v Sloveniji, vendar imamo tudi
tam dobre prijatelje. So‰ka postrv je dobro opravila
delo.«

Cunjasta kepa v mojem naroãju je priãela vre‰ãati, jaz

pa zvezanih rok nisem mogla storiti niãesar. Mo‰ki, ki je
sprva jokal in stokal, je prijel dojenãka in ga potisnil Vla-
dimirju v naroãje, rekoã: »Poskrbi, da bo otrok jedel.«

Mladeniã je stisnil zobe in siknil: »Si nor, kapitan me

bo ubil. Dojenãek bi moral biti mrtev. Tu ga ima‰ . . .
nahrani ga sam, skrij ga sam . . . jaz o tem ne vem niãe-
sar.«

Meni je prekipelo, ko sem priãela vre‰ãati: »Kaj ste vsi

ponoreli, kaj ste postali slab‰i od Ïivali . . . sicer pa, ‰e
Ïival lepo poskrbi za svojega mladiãa. Ste sami zloãinci,
ali kaj? OdveÏi me Ïe vendar, sicer . . . sicer . . . « Ve-
dela sem, da sem odvisna od mladeniãa, niti najmanj ni
bilo moÏnosti za karkoli drugega. Morala sem biti pre-
vidna. Morala sem razmisliti, kako naprej.

Vladimir se ni dal omehãati. Odpravil se je proti vra-

tom, medtem, ko mi je obrnil hrbet sem ga z nogami
(dobra ‰ola juda, hvala ti ‰ef) podrla na tla in se zavali-
la nanj. Nihãe mi ni pomagal, tudi nihãe se ni premak-
nil. Vladimir je leÏal na tleh, jaz sem leÏala na njem.
Vendar mi je nekdo prerezal vrv na rokah in spet sem
lahko vstala. Zvezala sem Vladimirja, mu vzela telefon
in kljuãe in se odpravila k vratom.

BES

SO·KA POSTRV

»Tako,« sem rekla, »mirujte kot bi se niãesar ne zgo-

dilo. Jaz vas bom sku‰ala re‰iti, samo prosim nobene
samovolje. Poskrbite, da bo otrok nahranjen. Vladimir
se ‰e nekaj ãasa ne bo zbudil.«

Zaklenila sem vrata in se odpravila do svoje kabine.

Vendar, ãe Ïe ima hudiã mlade, zagotovo nima samo
enega. Zaletela sem se v ladijsko stevardeso, Mojco, ki
je zakriãala kot bi jo klali.

»Prav vas i‰ãem,« je rekla. »Kak‰ni pa ste?«
»Koliko je ura? Smo Ïe v Izraelu?«
»Zunaj je ‰e noã, ne vem, mislim, da nismo veã daleã.

Pegam in Lambergar bi rada govorila z vami.«

»Od kje pa pozna‰ tadva?«
»Ah,« je rekla nejevoljno, »saj nisem nora. Nehajmo

se sprenevedati. Vi trije ste tako ali tako stari znanci. Saj
delate skupaj, ali ne?«

Konspiracija pa taka, sem premlevala sama pri sebi,

kaj ãlovek res ne more veã opravljati svojih nalog, ne da
bi mu Ïe na ãelu pisalo, kdo je in od kje je.

»Greva,« sem rekla in potegnila dekle za seboj.
Pegam pa je vedno bolj stiskal svetleãi kroglici, ju

akrobatsko mlel med prsti in dlanjo. Ostalo mu je za-
enkrat samo ‰e to.

BES

SO·KA POSTRV

10.

lika pristani‰ãa se je spet ponovila. Tokrat sta bila
Pegam in Lambergar previdnej‰a, ‰e previdnej‰a.

Stopiti na sveto zemljo je torej veã, kot sta priãakovala.
Potovanje ni bilo veã turistiãno potovanje, preseglo je
meje in priãakovanja. Bila sta skoraj brez prtljage, denar
je bil za‰it v nogavice, imela sta obute visoke tenis copa-
te. Sandale sta posodila Iloni, da jih je zamenjala za ju-
dovske cunje. Stala je poleg njiju na pomolu, nihãe ni
opazil niã nenavadnega. Ilona je pre‰tevala jagode na
moleku, kakor bi bila v transu. Kapitan Kristof je ogle-
doval pristani‰ãe in vrvenje ljudi. Haifa je bilo prista-
ni‰ãe, kjer so se kriÏale poti turistov, trgovcev, tatov in
politikov.

»Jaz sem Yoram,« je rekel ‰ofer, »danes vas bo peljal

do Jeruzalema. Vse ostalo Ïe veste. Vodiã nas ãaka tam,
zato si svobodno ogledujte sveto deÏelo.«

»Saj se samo vozimo, mimo krajev, mimo pristani‰ã

. . . samo vozimo« je rekel Pegam. »To ni potovanje o
katerem sva sanjala. Vse je na kupu, ‰e to, da sva vple-
tena v nelagodne situacije in kriminalno zdruÏbo.«

BES

SO·KA POSTRV

»Ogleduj si pokrajino, jaz bom spal ali bral. Noã je

bila naporna.«je rekel Lambergar, in dodal: »Je Ilona
varno prispela, kaj reãe‰?«

»Imava sreão, da zna judovski jezik, mislim, da je v

njej kar nekaj judovske krvi. Kaj pravi‰?«

Lambergar je z na pol priprtimi oãmi ogledoval po-

krajino, skoraj bi rekla, da je pozabil, kje je.

»Mislim, da smo se pametno zmenili,« je spet priãel

Pegam. »Ilona bo poklicala ‰efa, upam, da ne bo teÏav
za letalsko karto.«

»Molãi,« je rekel Lambergar, »kaj res ne more‰ malo

izpreãi?«

»Saj sem Pegam, Pegam, dragi moj Pegam. Le kako

naj izpreÏem? Ali ti lahko?«

»Tako sem si Ïelel kupiti kovance, znamke in ‰e kaj,

kar bi me spominjalo na dopust. Niã! Vse je tako noro.«

Oba sta neprizadeto zrla na beÏeão pokrajino in ‰ele

glasno odobravanje ostalih potnikov, ki so navdu‰eno
ogledovali mimo brzeãi svet, ju je nekoliko predramilo.

Ustavili smo se nekaj kilometrov pred Jeruzalemom.

V avtobus so vstopili policisti, pregledovali so doku-
mente in prav niã ni pomagalo protestirati. Yoram nam
je pojasnil, da je najbolje biti tiho in mirno, dokler kon-
trola ne mine. Tega, da je sam ‰e kako prestra‰en, no
tega nam ni povedal. Izraelska policija je veã kot spo-

BES

SO·KA POSTRV

sobna, torej se mi niti sanjalo ni, da bi resniãni iskali kaj
nevarnega na na‰em avtobusu.

»Vsi ven,« je zahteval Yoram, »do Jeruzalema bomo

‰li pe‰.«

Meni ni bilo teÏko, Pegamu in Lambergarju tudi, teÏ-

ko je bilo za stare ljudi, ki so romali v sveto mesto samo
zaradi izredno dobro organiziranega potovanja. Nobe-
na pritoÏba ni zalegla, kaj ‰ele upiranje. Pot pod noge in
gremo!

Avtobus so zapeãatili. Zakaj in ãemu?
Kolona turistov se je premikala po polÏevo, Yoram na

ãelu s policistom, mi trije zadnji, kot pozabljeni beraãi.

»Nekaj je narobe,« sem rekla Lambergarju. »So nas

odkrili? Mene, mislim?«

Helikopter je preglu‰el besede in odgovore. Vse je po-

stalo Ïe preveã neverjetno.

»Mislim, da bo pristal,« sem ‰e utegnila reãi, ko me je

Ïe potegnil policist k sebi in vsi trije smo se zna‰li na
helikopterju.

Nihãe ni niãesar rekel, razloÏil ali pojasnil. Vendar so

pozabili na to moÏnost, da bi nekdo izmed nas govoril
judovski jezik. Tako sta se policistki menili, da so preko
satelita odkrili kovanec, ki je bil ukraden v egiptovskem
muzeju. Baje naj bi bil skrit v Pegamovem fotoaparatu
ali mobitelu. Meni so oãi kar Ïarele, vedno bolj mi je po-
stajalo vroãe, izdati se ‰e nisem hotela. Îenski sta ‰e kar

BES

SO·KA POSTRV

naprej blebetali o milijonski vrednosti kovanca, o ne-
precenljivi vrednosti za Egipt in svet. Ob vsem tem pa
v njunem govorjenju nisem zaznala niti trohico sovra‰-
tva do svojih arabskih bratrancev.

Pogovarjati se nismo smeli, zato smo se samo z oãmi

spra‰evali in bali. Le kako bi ãlovek vedel, zakaj in ãemu
pade v tako nesreãno situacijo, nekje v tuji deÏeli in med
tujimi ljudmi. Po glavi se mi je motala misel, da se poãa-
si, zelo poãasi svetlika izhod iz labirinta. Utrnila se mi je
misel, da je bilo vse podtaknjeno, ko me je vendarle po
slovensko ogovorila policistka: »Varneje je, ãe ste tu.«

»A . . . buf . . . ali . . . « je u‰lo iz mojega grla.
»Pristali bomo v Haifi.«

BES

SO·KA POSTRV

11.

okrat sta na ladjo pri‰la pravoãasno, torej ni bilo
nepotrebnih zapletov. Razen tega, da sta se dve

Ïenski zgubili v Jeruzalemu. Yoram, njihov ‰ofer se
sploh ni razburjal, vedoã, da izraelska policija najde tudi
iglo v senu. Tako smo bili vsi na ladji. âakala nas je samo
‰e dolga noã. Kaj se bo zgodilo, tega nismo mogli vedeti.

Jaz sem uspela poklicati ‰efa. Kratko in jedrnato sem

mu razloÏila situacijo, ni mi verjel. Hvala bogu, da smo
v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko upo-
rablja‰ internet in elektronsko po‰to. Torej, vse sem na-
pisala, razloÏila, karte za letalo pa vseeno ne bomo do-
bili. Tako kot smo se vkrcali na ladjo v Limasolu, tako se
bomo tudi izkrcali.

Spet smo se pre‰tevali, spet je ob stopnicah stal Vla-

dimir in ponujal svoje roke. Ni me prepoznal, Pegam in
Lambergar pa sta se mu nasmihala in kazala prazne
roke.

»Tristo zelenih maãkov,« je vzkliknil Lambergar, »na

avtobusu sem pozabil fotoaparat.«

Pegam ga je krcnil po ãelu, rekoã: »Ali glavo ima‰.«

BES

SO·KA POSTRV

Poiskala sva vodiãko, ki je takoj sku‰ala urediti, da bi

fotoaparat dobila nazaj. Neuspe‰no. V Izraelu namreã
samo pridigajo po‰tenost, drÏijo se je pa ne! Fotoaparat
je ostal na avtobusu in ‰ofer Yoram je ‰e trdil, da ga ni!
Vsa prizadevanja in dokazovanja so se razblinila v stilu
njihovega pregovora: »Psi lajajo, karavana gre dalje.«

»Dva nora turista, ki se ne znata obna‰ati,« je rekel

Pegam in zamahnil z roko. »Komaj ãakam, da bova do-
ma. Ima‰ mobitel ‰e v kajuti?«

Vse sta pregledala, ‰e pod posteljo, v kopalnici, pod

blazino in ‰e kje — mobitela ni bilo. Nista vedela, da ga
je Ïe prvi veãer odnesla Mojca in ga izroãila Pan Terju.

Mojca je odliãno odigrala vlogo. Pan Ter je uspel pri-

klicati Novo Gorico, vendar Renata ni bilo. Njegov ko-
lega je rekel, da je odpeljal neko Ïensko v Ljubljano. Jan
Ter je poslu‰al in gledal v Pan Terja, ko je slednji zaluãal
mobitel in po‰teno brcnil dekle, ki je priãakovalo nagra-
do in pohvalo. »Tudi tokrat nisi mogla urediti vsega,
kajne. Oãitno te bom prodal kak‰nemu arabskemu ‰ej-
ku, za v kuhinjo bo‰ dobra.«

Mojca se je spet sesedla in priãela jokati. »Niã ne bo,

niã ne bo‰ dosegla z jokom. Pri meni ne. Spravi se Ïe do
Pegama in Lambergarja in ju spet sku‰aj prepriãati, da
je vse skupaj padlo v vodo. Saj zna‰ . . . kajne, lagati
zna‰ dobro, sprenevedati pa se zna‰ ‰e bolj.«

BES

SO·KA POSTRV

Jan Ter in Pan Ter sta zapustila dekle, pogledati je bilo

‰e treba v podpalubje. Na prenosnem raãunalniku sta
imela na zvezi Yorama, ki je zatrdil, da je fotoaparat na
varnem, njegova vsebina pa tudi. Torej je naãrt in mapa
krajev, kjer naj bi se sreãali v Sloveniji tokrat resniãno v
pravih rokah.

»In zlatnik,« je hotel vedeti Jan Ter. »Upam, da bo to-

krat strup deloval. âudo sodobne znanosti nama bo
omogoãil ladjo uniãiti v pravem trenutku. Naj se pripra-
vi kapitan, ‰e bolj ugandski lastnik — morilec moje dru-
Ïine.«

»Molãi bedak, bi rad videl, da te kdo sli‰i. Najprej

morava dobiti zlatnik, nato denar od ilegalcev in ‰ele
nato sledi uniãenje. Zagotoviti si morava denar, da bova
imela lastno ladjo. Pojdi in preveri Ïe stanje v podpalub-
ju.«

Na Black Jack Cruise line je vrvelo. Utrujeni turisti so

se pome‰ali s posadko, policijo in carino in Kristof je
imel obãutek, da mu parajo glavo in moÏgane. Stal je na
svojem mestu, tako je lahko ogledoval vkrcanje in pre-
verjal pravilnost delovanja svojih podrejenih.

»Z vami bom plul tudi jaz . . . moja ekipa mi bo sle-

dila ãez trenutek,« je zasli‰al glas.

»Kdo pa ste vi?«

BES

SO·KA POSTRV

»Izraelska policija, gospod kapitan. Delali boste po

na‰ih navodilih in mojim ljudem temeljito razkazali lad-
jo, od vrha do tal.«

»In zakaj, ãemu, lastnik ladje mi o dodatnih potnikih

ni niãesar rekel.«

»Tudi vedel ni,« je rekel Aaron. »Kljub vsemu bomo

potovali skupaj. Vi ste aretirani.«

»O, oho,« je rekel, »v pomorskem kodeksu kaj take-

ga ni. Tako kot sem ladjo prevzel, jo bom moral varno
pripeljati v izhodi‰ãno luko, kajne!«

»Saj jo tudi boste, zaenkrat. V pristani‰ãu pa vas bo

prevzela pomorska policija.«

Potniki o tem nismo niãesar vedeli. Black Jack je iz-

plul, Haifa je ostajala za nami in veãer je potonil v noã.

Tokrat nihãe ni raziskoval ladje. Vsi skupaj smo sedeli

pri mizi na palubi, ko je Pegam rekel: »Lambergar, kaj
sva res tako zapravila dopust?«

Povabljeni smo bili v kapitanovo kabino. Na na‰e za-

ãudenje je bil tam tudi Jan Ter.

»Tako,« je priãel Aaron, »zadeva je tak‰na. V Lamber-

garjevem mobitelu je bil skrit zlatnik, ukraden v Kair-
skem muzeju in pod Ilonino znamko je bil film, prav-
zaprav naãrt pomorske in kopenske poti. Po tej poti so
vodili begunce iz Irana in Kitajske. Na tovornjake jih
niso hoteli veã trpati, ker so se cariniki Ïe preveã ogreli
za redne in temeljite preglede.«

BES

SO·KA POSTRV

»In kaj imamo mi trije tu zraven . . . « je hotel vede-

ti Pegam.

»Hej, poãasi, poãasi,« je strogo prekinil medklic Aa-

ron. »Kaj Ïe nisem povedal, da je bil v va‰em mobitelu
skrit zlatnik, kaj nisem?«

Pegam in Lambergar sta sedela v kotu, pripravljena,

da bosta slej ko prej pri‰la do besede. Ilona je poãasi sla-
ãila obleko v katero je bila maskirana in kapitan Kristof
je tudi molãal.

»Vsak naj opravi svoje delo, ostali se obna‰ajte kot

turisti. Sicer pa, le kaj naj govorim, saj ste tako ali tako
vsi zelo pametni,« je rekel Aaron.

Ladja se je zibala po noãnem morju, potniki so pose-

dali po kavarnicah in kazinoju, v podpalubju je primanj-
kovalo vode in hrane. Vladimirja ni pogre‰al nihãe. Tudi
Pan Ter ne. Luka Limasol je bila za eno noã daleã in do
izkrcanja smo si vsi morali nabrati moãi.

BES

SO·KA POSTRV

12.

deãe furije so podrle ograjo na carini in ‰e preden
je kdo imel sploh ãas zaustaviti kolono avtomobi-

lov, so Ïe bili na drugi strani. Tudi tam so cariniki in po-
licaji samo strmeli, kajti ãesa takega v resniãnem Ïivlje-
nju ‰e niso doÏiveli.

»To je film, snemajo film . . . « je prvi zaklical carinik

na slovenski strani.

Nastal je kratek premor, kratek in vendar predolg.

Nato je sledilo divje vpitje. Policaji na carini so za tak‰no
akcijo pripravljeni v delãku sekunde, zato je akcija zelo
hitro stekla.

Rdeãi avdiji so se podili po italijanski cesti, kot bi bile

dirke v Monte Carlu. Nihãe ni upo‰teval prometnih
predpisov, kaj ‰ele, da bi zmanj‰al hitrost.

»To ne bo dobro,« je rekla Ïenska v prvem avtomobi-

lu. »Tako se nismo zmenili. Kje se dobimo, so navodila
jasna ali bom morala spet iskati po zemljevidu?«

Na zadnjem sedeÏu pa se je svetlikala srebrna krog-

lica. Nihãe je ni opazil.

»Je Pan Ter poskrbel za varno skrivali‰ãe? Nas tam Ïe

ãakajo novi avtomobili?«

BES

SO·KA POSTRV

»Za vse je poskrbel Renato. ·koda, da si ga tako hitro

pospravila. On je vedel, on je poznal to pokrajino, vse
jame in kotanje . . . res ‰koda,« je zakljuãil ‰ofer.

»Ah,« je rekla, »ãe ne bi pospravila njega, bi on nas.

Kaj je potem bolje?«

Priãelo je rahlo deÏevati, megla je legla na pokrajino

in rdeãi avtomobili so bili vedno slab‰e vidni. Narava je
poskrbela, da bodo le pri‰li do kraja, kjer jih ãakajo novi
avtomobili.

»Ne bo jih pet,« je rekla, »v navodilih pi‰e . . . trije

avtomobili, japonske izdelave, razliãnih barv, z velikim
prtljaÏnikom.«

»In vse te ljudi bo‰ stlaãila v tri avtomobile?« ·ofer je

samo kimal z glavo.

»Sami so si krivi, zakaj beÏijo od doma. Pan Ter je

naãrt izdelal do potankosti . . . tudi vsa preseneãenja
. . . na meji, namreã. Tega nimam namena spreminja-
ti. Îe tako ali tako smo zamudili veã kot eno uro zaradi
potovanja v Ljubljano.«

Na kriÏi‰ãu so se raz‰li. Dva izmed avdijev sta priãe-

la izgubljati rdeão barvo. Spral jo je deÏ. Vedno bolj sta
postajala ãrna, dokler ‰oferja le nista ustavila. Na par-
kiri‰ãu je bilo veã avtomobilov in onadva sta zapeljala
med ploãevinasto kaão.

Nenadoma policija ni na‰la petih rdeãih avdijev.

BES

SO·KA POSTRV

Operater satelitske opreme je zaklical: »·ef naj takoj

pride sem! Imam odliãno novico.«

Na ekranu se je natanãno pokazala pot, po kateri so

se peljali begunci. Tudi to, da se je barva avtomobilov
spremenila in kolik‰na je hitrost posameznega vozila.
Koordinate so bile jasno zaãrtane, zato je bilo potrebno
samo dvigniti telefon in sporoãiti italijanskim kolegom,
kam naj gredo.

Tudi Sredozemsko morje je bilo vidno, kot ravna

ploskev, razsekana na drobne ãrte. Plovba posameznih
ladij je na ekran risala prelepe vzorce.

»Torej, bodo napadli z letali, ali bodo samo zastra‰ili

ugrabitelje?« je hotel vedeti operater.

»Mislim, da je neumno tvegati Ïivljenje talcev, zato

bomo sku‰ali ugrabitelje le bolj prestra‰iti.«

»Le kje sem pustil masaÏne kroglice,« je rekel ‰ef in

od‰el.

»Neprestano kaj i‰ãe . . . malo je v letih . . . « se je

posmehnil operater, ko ga je nekdo krcnil po ramenih,
»tudi tebi se bo ‰e kaj takega zgodilo, mladeniã!«

BES

SO·KA POSTRV

isem vedela, ali smo zadeli ob ãer ali pristani‰ki

dok. Nenadoma se je ladja zazibala kot papirna-

ta igraãa in sli‰ala sem krike in vpitje ljudi. Na vrata sta
trkala Pegam in Lambergar.

»Odpri . . . odpri . . . hitro,« sta vpila.
»Ladjo so napadli pirati,« sta nadaljevala.
Z ihto sem odprla vrata, ko je poleg nas Ïe stal maski-

ran ãlovek in zahteval, da gremo na krov. Tam je bila
zbrana Ïe mnoÏica ljudi, zaspanih in prestra‰enih.

ârno obleãeni mo‰ki, z maskami na obrazih in tem-

no rjavimi oãmi, ki so srepo strmele v vsakega potnika
posebej, so na silo zbirali ljudi. Nisem ‰e videla tak‰nega
oroÏja. Rekla bi, da je bila to igraãa, vendar ko je eden
izmed njih ustrelil v zrak, je nebo razparala rdeãa svet-
loba in gost dim je zameglil del morja.

Po zvoãniku se je razlegal rezek glas, ki je zahteval, da

se vsi zberemo na palubi, kjer bo nadaljna navodila po-
vedal kapitan.

»Le kje so izraelski policisti,« sem ‰epnila.

BES

SO·KA POSTRV

»Saj res,« je rekel Pegam, »kje so?« MasaÏni kroglici

med dlanjo in prsti sta bili Ïe popolnoma zlo‰ãeni in
Pegamovi prsti so brzeli po svetleãi kovini.

Na palubo so privlekli gruão ljudi, vklenjenih v veri-

ge in tesno skupaj so stopali kot bi bili slepi. Takoj za
njimi so pri‰li ugrabitelji. Za ceno na‰ih Ïivljenj so zah-
tevali pojasnila, kje se skrivajo policisti. Pegam in Lam-
bergar sta morala izstopiti iz gruãe, pojasniti bi morala,
zakaj in ãemu sta slovenska kriminalista na ladji.

»Midva potujeva kot turista,« sta rekla skoraj eno-

glasno.

»Aha,« se je sarkastiãn nasmehnil zamaskiranec, »kot

turista? Kot turista, povezana s policijo in kot kriminali-
sta . . . turista . . . « Pomignil je pajda‰u, ki je ‰e isti hip
Lamberga moãno udaril v predel prsnega ko‰a. Samo
sesedel se je in lovil sapo. Pegam je planil, vendar ga je
ustavil eden izmed ugrabiteljev. Kljub temu se je izvil in
ga moãno udaril, ubil bi ga, ãe ne bi posegla vmes. »Po-
ãasi . . . « sem ‰epnila, »‰e ne vemo, kaj se dogaja.«

Eden izmed piratov je zahteval, da se loãijo Ïenske in

mo‰ki.

Ladjo je zajela mrtva‰ka ti‰ina, sli‰ati je bilo samo

pljuskanje morja.

Nema od vznemirjenja sem stala poleg Pegama in

Lambergarja, ko je kapitan priãel: »Ljudje, ki so zavzeli
ladjo zahtevajo izrealske drÏavljane, vsi ostali boste pro-

BES

SO·KA POSTRV

sti. Pod pogojem seveda, da izroãite ves denar in drago-
cenosti. Ladjo imajo namen obrniti proti kitajskemu
morju, torej ne bomo pristali v Limasolu.«

Med ljudmi je zavr‰alo, nekdo je hotel protestirati. ·e

preden pa je konãal stavek, ga je zadela rdeãa svetloba
in ovil ga je gost dim.

»To se bo zgodilo vsakomur, kdor bo odprl usta,« je

zagrozil maskirani mo‰ki s pi‰tolo.

»Dvajset milijonov dolarjev naj zberejo va‰e vlade, v

roku dvanajstih ur. V nasprotnem primeru priãnemo
pobijati talce . . . najprej Ïenske!«

Pogoji, ki so bili tako obiãajni za ugrabitelje, so bili za

potnike povsem nesprejemljivi. Doloãili so nam prostor,
kjer bomo do konca potovanja bivali. To niso bile na‰e
kabine, temveã paluba. Hrano nam bodo delili enkrat
dnevno, vse ostalo bomo izvedeli med potovanjem.

Slepi potniki so bili loãeni. Za njih je veljal poseben

reÏim. Vedno bolj se mi je zdelo, da so ugrabitelji Kitajci,
torej bodo storili vse, da bodo svoje drÏavljane pripeljali
domov, jih kaznovali ali celo usmrtili. Pobegi, ki so po-
vzroãali toliko gorja, so se oãitno zakljuãili tu.

»Povedal bom zelo jasno in razloãno,« je priãel kapi-

tan, s pi‰tolo na sencah. »Ugrabitelji zahtevajo slepe
potnike in ladjo ter izraelske policiste. Usmiljenja ne bo.
Torej se moram predati in ubogati njihova navodila.
Izgubili smo Ïe eno Ïivljenje, ne smem si privo‰ãiti ‰e

BES

SO·KA POSTRV

nadaljnih usmrtitev. Pluli bomo proti Kitajski. Kabine
pregledujejo ugrabitelji . . . osebne dokumente tudi . . .
sem popolnoma brez moãi. Vsa vpra‰anja boste naslav-
ljali na gospoda Pan Terja, ki vam bo odgovarjal in po-
jasnjeval. Moja dolÏnost je, da ladjo in potnike varno
pripeljem v luko, pa najsibodi katero koli Ïe.«

Kristof ni priãakoval tak‰nega zapleta. Oãitno je bil

Pan Ter tisti, ki je organiziral ilegalne pobege iz drÏave,
obenem pa je vedel, kje se bo pot konãala.

»Vsi ãlani posadke naj se zberejo v navigacijski kabi-

ni. Takoj . . . « je ostro dejal kapitan. Njegov srebrn ka-
zalec je bobnal po steni, kot bi bil iz jekla.

»Kje je Vladimir, kje je Jan Ter?« Pan Ter je strupeno

zeleno gledal in na to vpra‰anje ni imel odgovora. V
delãku sekunde pa mu je postalo jasno, da nekaj ni v
redu. Planil je iz sobe, iskal med nadstropji, med ugra-
bitelji, . . . ni ju bilo. »Nekdo je napravil veliko napako,«
je bentil. »Naãrt bo ‰el po vodi. Zahtevam takoj‰en zbor
. . . vseh . . . ‰e enkrat!«

Kristof se ni strinjal. Ljudje so Ïe preveã prestra‰eni,

ne bomo jih mogli krotiti . . . pot je ‰e dolga.

»Imam odliãno re‰itev . . . vrzimo jih v morje . . .

mogoãe samo dva ali tri . . . bo Ïe mir!« je spet grozil
Pan Ter. »Vi . . . vi . . . « je besno renãal na Pegama, »vi
. . . vi . . . bi Ïe nehali mencati z rokami. Kroglici vam
bom vzel . . . razumete!«

BES

SO·KA POSTRV

Mi trije smo sedeli v kotu na palubi. ·e dobro, da smo

znali Morsejevo abecedo in smo se z bobnanjem prstov
lahko pogovarjali.

Naposled je Pegam priãel: »Si razloÏila ‰efu vse . . .

vse do potankosti?«

»Da!«
»Torej je Ïe na poti?«
»Kako? Na poti? O tem nisva govorila! Ne bodi na-

iven.«

»Ah,« je spet zavzdihnil Pegam in ‰e bolj silovito stis-

nil kroglici.

»Na‰ ‰ef ima ponavadi ‰e kak‰nega asa v rokavu,«

sem odbobnala. »Zagotovo!«

Nad ladjo so priãeli kroÏiti helikopterji in po zvonã-

niku so pozivali kapitana, naj pojasni, zakaj se je ladja
obrnila proti jugu. Namesto odgovora je sledilo strelja-
nje z ladje, torej je takoj postalo jasno, zakaj in ãemu se
je ladja obrnila. Obrnili so se tudi helikopterji. Nastala
je smrtna ti‰ina, predani smo bili usodi.

»Ne verjamem, da je to konec,« je ‰epnil Lambergar.
»Bomo videli,« je rekel Pegam. »Ilona naj bi ‰efu vse

pojasnila. Ne bo nas domov, mogoãe bodo takrat le
ukrepali.«

»In kaj smo sploh odkrili? Imamo ali nimamo naãrt

ilegalne poti, od Kitajske do Nemãije, preko slovenske
meje, ãez Italijo . . . «

BES

SO·KA POSTRV

»Bla . . . bla . . . bla . . . nehaj, Ilona, nehaj, prosim.«
»Imamo,« je odbobnal s prsti Pegam, »satelit je odkril

v mojem mobitelu zlatnik, ki je bil kljuã s katerim so se
odprla vrata za naãrt. Znamko ima‰ ti, kajne?«

»Imam, vendar v kabini. Torej ne vem, ali je ‰e tam.«
»Aaron mi je povedal, da se z ladjo prevaÏajo slepi

potniki Ïe dalj ãasa. V Limasolu je bila ladja pregledana,
vendar niso odkrili niã posebnega. Jan Ter je ‰ele raz-
loÏil, kako skrijejo ilegalce.«

»Jan Ter?« sem bila zaãudena, »saj je vendar krimina-

lec?«

»Ne, ni, ima izraelsko drÏavljanstvo, dela v izraelski

tajni sluÏbi. To mi je povedal Aaron. tudi Yoram je po-
licist. Oba sta odliãno igrala svoji vlogi. Fotoaparat je
ukradla vodiãka na avtobusu, ona je bila namreã tudi
zveza za begunce. V Limasolu ima namreã hi‰o, ki je
kupljena na kapitanovo ime.

»Na kapitanovo ime? Mislim, da je to malo neverjet-

no.«

Ilonina veriÏica iz ãistega srebra je Ïe potemnela, ko

je Pegam, na zaãudenje vseh, razpolovil kroglici in iz
notranjosti se je sli‰al rezek, visok pisk. VeriÏico je vsta-
vil v kroglico, jo poloÏil v gnezdo na dnu in kroglico spet
zaprl.

»·ef ve, kje smo! Torej dragi moji, brez skrbi.«

BES

SO·KA POSTRV

»O . . . « je rekla Ilona, »jaz sem pa mislila, da resniã-

no trenira‰ prste.«

»Jaz tudi,« je rekel Lambergar, »in kaj si nama ‰e za-

molãal?«

»Le kaj naj bi vama zamolãal. V kroglicah je zveza s

satelitom, ‰ef natanãno ve, kje se gibljem, posredno tudi
za vaju, obenem pa prislu‰kuje na‰im pogovorom. Saj
konec koncev Ïe z Lune lahko pogleda‰, kaj dela pred-
sednik ZDA zveãer v Ovalni sobi.«

BES

SO·KA POSTRV

14.

eni uri bomo v pristani‰ãu,« je rekel kapitan. Pe

gam je bil zadovoljen. Torej bo to potovanje le

konãano. Brata se nista mogla spomniti, zakaj in ãemu
sta se sploh pustila zvleãi v to dogodiv‰ãino.

»In ti, Ilona? Si zadovoljna?«
»Niã nisem porjavela. Le kdo mi bo verjel, da sem z

ladjo potovala po Sredozemlju.«

Na krovu je bilo Ïivahno. Ljudje so se spet sprehajali

po ladji, se smejali in videti je bilo, da se nihãe noãe
pogovarjati o ugrabiteljih.

Yoram in Aaron sta tudi nemo sedela pri kavi, meÏi-

kala v sonce in hvalila boga, da bosta konãno na kop-
nem.

»Tako,« je rekel kapitan, »vsak hip se bomo izkrcali.

Pripravite se.«

Spet smo stali v vrsti, spet smo bili samo ‰tevilke in

peãat v potnem listu. Ampak, najbolj‰e je bilo, da smo
konãno na obali.

Tokrat nismo ‰li mimo carine, carina je bila namreã z

nami. Yoram in Aaron sta dobesedno zdrvela na kopno,
mi trije pa smo sledili kot poslu‰ne ovce.

BES

SO·KA POSTRV

Med mnoÏico novinarjev in ljudi v pristani‰ãu, ki so

mahali in se sreãni smejali, nismo opazili ‰efa.

»Kje so ugrabitelji . . . kam ste jih zaprli . . . je ‰e kdo

ranjen . . . ste vsi na varnem . . . « so bila vpra‰anja, ki
so kar deÏevala.

Kristof je vrvenje opazoval s svojega najvi‰jega po-

loÏaja. Poleg njega je stal na‰ ‰ef, se smehljal in nazad-
nje sta si podala roki.

»Vrnem vam ‰e srebrn kazalec,« je rekel Kristof.

»Mogoãe ga boste ‰e kdaj uporabili.«

Pod njima na palubi sta vklenjena stala Pan Ter in

Vladimir.

»Hvala,« je rekel ‰ef.
»Hvala vam,« je rekel Kristof.
Pristani‰ãe se je poãasi praznilo. Mi trije pa smo se-

deli na pomolu in ãakali . . . kaj, nismo vedeli.

»A tako,« smo zasli‰ali znan glas, »jaz se trudim, vi

trije pa se sonãite.«

»To smo si zasluÏili,« je rekla Ilona in dodala,« hvala

bogu, smo Ïe na kopnem in prav lahko si malo oddah-
nemo.«

»Jezikava kot vedno,« je rekel ‰ef in vse tri spravil

pokonci. »Gremo. âakajo nas v Kristofovi hi‰i. Vodiãka,
Jan Ter in ‰e kdo!«

»O, oh . . . « je samo zavzdihnila Ilona, »Peter, ti tu-

kaj!« Srce ji je kar poskoãilo.

BES

SO·KA POSTRV

»Mama je rekla, da si na Porugalskem, pa sem pri‰el

na Ciper, da preverim. Drugiã se bolj natanãno nauãi
zemljepis.« Vsi so se zasmejali.

»Vidva gresta spet na ladjo. Tokrat res na dopust. S

Kristofom sem Ïe govoril. Ilona pa na Portugalsko. Ne
vem, kaj se dogaja, ampak tihotapci ljudi so na‰li novo
pot. Iz severne Afrike, skozi Gibraltar, preko Portugal-
ske, ·panije, Francije in tako naprej. Tak‰ne so novice.
Bomo preverili.«

V istem hipu se je pred njimi pojavila skupina novi-

narjev, bliskali so se fotoaparati in vpra‰anja so kar de-
Ïevala.

»Postala bosta slavna,« je rekel ‰ef. »Le pojasnita vse.

Brez vajinega »dopusta« jih zagotovo ne bi polovili.«

»Tiskovna konferenca bo ãez eno uro,« je rekel Pe-

gam in dregnil Lambergarja. »Pojdi, pojasniti nama
mora najprej ‰ef.«

»Kristofov srebrn kazalec je bil neke vrste zbiralnik

podatkov, vse to je beleÏila napravica v masaÏnih krog-
licah, na na‰em ekranu doma pa so se vedno izrisale ko-
ordinate gibanja posameznika. Torej, ãe enostavno po-
vem, satelitska povezava je delovala odliãno.«

»Kaj pa letala, so imela prave naboje?« je hotel vedeti

Lambergar. »Vsi bi bili lahko mrtvi, ladja pa na dnu.«

»Se razume,« je rekel ‰ef, »prave, kaj pa. Le, da nismo

imeli namena aktivirati oroÏja. Zato so bile svetleãe ra-

BES

SO·KA POSTRV

kete, zato se je paralo nebo, in vse kar je bilo izstrelje-
no, so bili slepi naboji.«

»Pa vendar,« je ‰e hotel vedeti Pegam, »ãe ne bi uspeli

ustaviti ugrabiteljev . . . no, kaj pa potem?«

»Kaj potem?«
»Ja, kaj potem?« je spet rekel Pegam.
»Potem se midva ne bi tu pogovarjala. Sem zadosti

jasen?«

BES

SO·KA POSTRV

15.

lona je sedla poleg njiju in rekla: »Sta zame tudi na-
roãila, kaj sta pravzaprav naroãila?«

»So‰ko postrv, bo‰ ti tudi? Ali bomo ‰e malo poãakali

na Adama? Vsak hip mora biti tu.«

Natakar je stal poleg njih, v rokah je mencal papir in

pisalo, ko je vendarle rekel: »Ali ne bi kar naroãili. Za
vse ‰tiri bom pripravil so‰ko postrv, kajne!« Veã ni imel
ãasa ãakati, iz njegove pisarne se je namreã sli‰alo zvo-
nenje telefona.

»Zagotovo ste laãni,« je rekel eden izmed obiskoval-

cev, drugi je pripomnil: »Po tako napornem potovanju
ste si vse to zasluÏili.«

Nekdo je ‰e rekel: »Le kako je Adam vedel, da ga bo

Renato pustil na cedilu?«

»Bo Ïe sam povedal,« je rekla Ilona, »jaz sem takooo

Ïejna.«

Natakar Ciril se je vrnil, rekoã, da je klic za Ilono.
»Zakaj nima‰ mobitela,« je hotel vedeti Pegam.
»Ja, saj res, zakaj nima‰ mobitela,« je ponovil Lam-

bergar.

BES

SO·KA POSTRV

Ciril se je samo smehljal, ko je vendarle rekel: »Kaj ne

vesta, preko mobitela se najlaÏe prislu‰kuje.«

»Ahhhh,« je bilo sli‰ati izza ostalega omizja. Ilona se

je vrnila.

»Kristof je mrtev,« je rekla. »Adam bo zamudil, ‰ef je

odpotoval na Ciper.«

Dvojãka nista komentirala dogodka, ko je Ilona ven-

darle rekla: »Ali vama je res tako vseeno, ali se samo
sprenevedata? Kristofu je odpovedalo srce. Nihãe sploh
ni vedel, da ima tako slabo srce. Verjetno ga nihãe tudi
ne bi vzel v sluÏbo.«

»Tukaj sem,« je zaklical Adam, da je zadonelo po celi

gostilni. »Laãen sem!«

»Smo Ïe naroãili,« je rekla Ilona.
»Kaj je novega,« so skoraj enoglasno vpra‰ali obisko-

valci gostilne.

Takrat je pri‰el Ciril, zaklical vsem v gostilni, naj mize

sestavijo, ker bo postregel vsem skupaj.

»Pijaão plaãam jaz,« je rekel Adam, »vesel sem, da je

so‰ka postrv lahko tudi na kroÏniku, ne samo v bese-
dah.«

Pegam in Lambergar pa niã. Ilona je le vpra‰ala: »Je to

pomembno?«

»So‰ka postrv, ta tudi do 130 cm dolg noãni lovec, je

bila ‰ifra oziroma geslo, da so ·kocjanske jame prazne.
Torej naj bi se spet lahko napolnile z novimi ilegalci.

BES

SO·KA POSTRV

Renato se je izdal takrat, ko me je povabil na so‰ko
postrv. Takrat sem vedel, da smo na pravi poti.«

»Koliko ste jih ujeli?« se je oglasil eden izmed obisko-

valcev.

»·estdeset, zaenkrat!«
»·estdeset reveÏev,« je rekla Ilona.
Pegam in Lambergar pa spet niã. Samo to sta ‰e rek-

la: »Res je dobra riba!«

BES

SO·KA POSTRV

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-230-0

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Sonja Koranter Sonata za Cezarja in diamante
Sonja Koranter Golobji vodnjak
Sonja Koranter Čebelji roj
Sonja Koranter Ognjena črta in paradižnik
Sonja Koranter Zemljekrog
Sonja Koranter Tri pike in muha
Sonja Koranter Divja raca in škrlatna vdova
Sonja Koranter Srečal me je Buda
Sonja Koranter Dovška baba
Sonja Koranter Pesniški venec
Sonja Koranter Trinajsti srebrnik
Nuestro Circulo 390 Sonja Graf
David C Smith & Richard L Tierney Red Sonja 5 Against the Prince of Hell
Nancy A Collins Sonja Blue 5 Darkest Heart
Sonja Fuchsreiter Wildes Herz
Sonja Votolen Malin
Sonja Votolen Pravica do sebe

więcej podobnych podstron