Sonja Votolen Pravica do sebe

BES

PRAVICA DO SEBE

Sonja Votolen

Pravica

do sebe

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

PRAVICA DO SEBE

BES

Sonja Votolen
PRAVICA DO SEBE

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

Roman je iz‰el v tiskani obliki leta
1996 pri zaloÏbi Educa v Novi Gorici
(ISBN 961-6039-24-5).

ISBN 91-7301-209-2

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

PRAVICA DO SEBE

Mnogo bolj pomembno je

biti pravi ãlovek, kot najti

pravega ãloveka.

(Ken Keyes: Moã brez pogojne ljubezni)

BES

PRAVICA DO SEBE

agrabili se bodo za glave. In jih majali in kimali. Ali
pa se bodo udarili po ustih. Za dlanjo pa bo ostal

zadu‰en krik neverjetnosti. In preseneãenje. Ker ne mo-
rejo verjeti, da to pi‰em jaz. Ker jih je sram, da me po-
znajo. Ali ker je bilo veã kot »le poznamo se«. Mogoãe
kak‰no vlakno kolegialnosti ali celo prijateljstvo. Odslej
bo najbrÏ leÏala ãrta ãez poznanstvo. Da je tak‰no tes-
lo, bodo modrovali, paã nismo vedeli. Da se takole raz-
galja po papirju! Pa ‰e v prvi osebi pi‰e. Ko bi se vsaj
skrila za kak‰no drugo osebo. Ali za nekim izmi‰ljenim
imenom. Kot da ne bi bilo druge snovi za pisarijo kakor
intimno Ïivljenje!

Potlej jih bo postalo blazno strah, da se bodo nekje v
nadaljevanju pojavili ‰e oni. In jih bo noro strah, ali bom
o njih pisala olep‰ano ali pa si bom privo‰ãila razgalje-
nost tudi njihovih du‰. Hja, angelãki, ki se boje cvreti v
lastnem videnju! Sprevidenju, do katerega jim bo mo-
goãe pomagalo moje pero. Tisti, ki mu gre, se bo prav
gotovo praÏil v mojih vrsticah. Ne briga me veã, kaj si
ljudje mislijo, kaj bodo rekli . . . Vse mi nekam visi. Ne

BES

PRAVICA DO SEBE

mislim veã siveti zaradi tujih trapastih buã. Moj svinã-
nik bo izgovarjal moje misli. To moram storiti. âim prej
se izkozlati. Sicer mi bo ‰e dolgo slabo. âeprav bom
kozlala v lastno skledo. Po sebi. Predvsem po sebi. A
ãemu ne bi, ãe je to zame edino vredno zdravilo? Ven-
dar niti nimam pravega naãrta. Kako zaãeti. Kje zaãeti.
Pri kom zaãeti. Jasno je le, da zaãeti moram, kajti slabost
me sili Ïe v norost. In napetost. PodkoÏno napetost, da
je koÏa Ïe pretesna in se lahko zdaj zdaj razpoãi. Raz-
predati moram, da. Svoje misli. Razmi‰ljanja. Spozna-
nja. Prepriãanja. Razpredati od sebe navzven, do drugih,
da lahko prilezem spet v svoje jedro. Do sebe. In se naj-
dem. In se sprijaznim s seboj. In se imam spet rada. In
se spet spo‰tujem. In sem ponosna nase. âeprav je vse
pred in za menoj ena ãudna skrivenãena tisoãvijuga. Da
niti pol koraka ne more biti ravnega. Da moram usloãiti
stopalo, ãe hoãem malo dlje.

Ko takole tulim nase, ne gre le zame. Kot da sem hudiãe-
vo odvisna od drugih ljudi in od stvari, ki me obdajajo.
Kot da so bila in so moja dejanja v vzroãni povezavi od
Ïivih in predmetnih okoli‰ãin. Kot da nisem imela moÏ-
nosti sama vplivati na svoja dejanja in nase. Niti se sama
odloãati. Pa vendarle sem nato nekako reagirala, delala,
odloãala. Vãasih prav butasto zakoliãena v svojo odloãi-
tev. Ko me niti buldoÏer ne bi izruval iz fiksne ideje. Ko

BES

PRAVICA DO SEBE

so mi, recimo, znanci in prijatelji kriãali okoli glave, naj
odneham. Pa nisem. Sem raje gledala v tla in javkala, da
tako veã ne morem, ker je doma prehladno, ker ne
znam veã plezati po stenah prepada, da je brv med obe-
ma bregovoma prekratka . . .

Vãasih sem se ‰la duhovnika s seboj. »Res ne more‰ ali
pa le trma‰ in hoãe‰ imeti hrbtenico?« sem se zasli‰e-
vala. In bila zbegana. Naenkrat se nisem veã poznala. Ko
mi je osamljenost ‰kripala v moÏganih, sem ãutila v svo-
jem dejanju greh. In izdajo. Zaradi otrok. In krajo. Ker
jima kradem mo‰ko vzgojo. Vãasih pome‰ano s ãudnimi
ultimati. Kot na primer: »âe mi da‰ poljubãek, dobi‰
BMX.« Ali: »âe reãe‰, da me ima‰ bolj rad kot mamico,
ti kupim lesija.«

Vãasih pa ni bilo sledu o slabi vesti. Ko je grmelo po hi‰i.
Ko so padale grde besede. Ko sem se valjala po svinja-
ku. Ko sem se imela za svinjo, ki Ïivi s svinjo. Ko je vse
smrdelo po naveliãanju in brezsmiselnosti. Ko sta mala
dva z zbeganimi pogledi kukala izza vrat. Ali ko sta roti-
la, naj se imamo radi. A ãlovek ne zmore iz ene skrajno-
sti v ãisto drugaãno skrajnost. Niti zavoljo otro‰kih Ïelja
ne.

BES

PRAVICA DO SEBE

Seveda je vesoljni svet pljuval okoli mene. In po meni.
·e zdaj sem spolzka od njihovih sluzastih priznanj. Bili
so ãudna nevihta. In dolga. Zdaj le ‰e rosi. Jaz pa Ïe na
pol stojim. Roke so sicer ‰e vedno pripravljene, da pre-
preãijo kolenom klecniti. Niã veã klecati. Hoditi je tre-
ba. âetudi poloviãno. Hoditi je treba. Naprej. In se po-
smehniti nazaj. Niã veã kot posmehniti. Le ta pozornost
in niã veã.

BES

PRAVICA DO SEBE

nogokrat sem tuhtala, zakaj je veãina mojih od-
loãitev obsojenih. OÏigosanih. Preden jih sploh

poskusijo razumeti, so Ïe zavrnjene. Nepravilne. Ne-
odrasle. Neumne. Teleãje. In kaj ugotovim? Tako je zato,
ker sem mati. Matere bi morale drugaãe misliti. S srcem.
Z du‰o. Vse potrpeti. Prestati vse pekle na zemlji. Se Ïrt-
vovati. Goreti na grmadi sodobnega materinstva. Ha,
niste vedeli, da je ‰e ãas grmad? Le ãarovnic ni veã. Za-
menjale so jih matere dvajsetega stoletja. Îgejo se, da
smrdi njihova dobrota v zraku. Potrpeti, potrpeti, goreti,
goreti, saj ste vendar matere. Naj ogleni koÏa, naj bolijo
rane, naj skeli prizadetost, toda ne si olaj‰ati boleãin.
Zaradi otrok. Preizkusi svojo materinsko moã na grma-
di. PreÏivi ogenj in ãakaj na vmesni ãas. Ko se bo mor-
da le ‰e malo kadilo. Ko ti bo mogoãe dim zameglil po-
gled in bo laÏje iti naprej. Ali ãakati na kak‰en ogenj. Vse
dotlej, da odrastejo ptiãki tvojega gnezda. Tedaj bo tudi
tvoja teleãja pamet zrelej‰a. Ne bo veã tak‰ne popkovi-
naste odvisnosti otrok od tebe. Tedaj prereÏi popkovino.
Za to bo Ïe ‰e moã. Toda korakov naprej ne more nihãe
obljubiti. Upa‰ paã, da bo le ‰e kaj moãi.

BES

PRAVICA DO SEBE

Moã! Moã! Mati z moãjo. Mati s pogumom. Mati z en-
ergijo kot jedrska elektrarna. Toda nikoli eksplodirati.
Kot da je moã lahko neÏna. Mati brez slabosti. Brez pra-
vic. Opro‰ãati in dajati, niã zahtevati. Ker si mati. Ker
mora‰ imeti nadãlove‰ke lastnosti. Kot v utopiãnih fil-
mih. Îivi‰ pa v resniãnem svetu. O utopiji ne duha ne
sluha.

To niso izgovori. Grozno res je. Prav poniÏujoãe res.
Glejte, ãe pride dedec v hi‰o pravice in reãe, ãujte, ho-
ãem kirur‰ki rez, ga bodo ãisto spodobno in dostojan-
stveno sprejeli. In razumeli. Ampak ko se Ïenska pri-
kaÏe, je v zraku takoj tisoã dvomov, namigov, posme-
hov. Ker je Ïenska. Ker ima jo‰ke, ki jih je verjetno nekdo
nesojeni potrepljal. Pa ji je bilo v‰eã. In zdaj madam
hoãe operacijo od soproga. Ali ker se je v svoji drugi pu-
berteti zacapala. Neodraslo. Neodgovorno. Noro. Ker je
Ïenska. In potem na vrat na nos odkriÏat se one uboge
druge polovice. Kurje ravnanje. Brez pameti. Brez pre-
misleka. Na juri‰. Ker je paã Ïenska. Kdo, za vraga, bi le
pomislil, da se ljudi operira tudi zaradi ãesa drugega kot
so jo‰ki ali zacapanost ali druge gate!

Zvi‰ka po njej. Pa ne le mo‰ki. Da ne bo nesporazuma.
Tudi Ïenske po Ïenski. »Poslu‰aj, Ïenska,« pravi Ïenska

BES

PRAVICA DO SEBE

Ïenski; »pamet, pamet v roke, saj si vendar Ïenska! Ka-
ko more‰ beÏati iz gnezda! Potrpi, saj si vendar . . .«
Bla, bla, bla . . . Îenska, Ïenska, Ïenska . . . Ja, tako
potlej zaãne‰ misliti, da je tudi v drugih hi‰ah kriÏ. Da
vse babnice ne popenijo in ne naredijo prepiha. Ker so
bolj‰e Ïenske. Bolj‰e? Ali ker znajo podloÏneje Ïiveãka-
ti? Imajo veã tlaãanskega v sebi. Ker jih ne boli zapoved:
»Pomivaj, kuhaj, ãisti, saj si Ïenska.«

Moje razmi‰ljanje bo najbrÏ dregnilo marsikoga. Tudi
Ïenske. Tulile bodo in nabijale s pestmi. In se zgraÏale,
da sem prismoda. Da nekaj norega ãvekam. Toda jaz jim
povem, da se poznam. Brez sprenevedenja. In si pri-
znam. One pa se ‰e ne poznajo. Ker se sprenevedajo.
Vse, kar so one. In so tudi poniÏane in razÏaljene. Kot
sem jaz. Le da jaz Ïe znam goltati te pilule. In znam biti
velika in moãna, ãeprav sem majhna. Îenska.

Ne priãakujem aplavza. Ne odobravanja. Saj ne pi‰em
za slavo. Za svojo du‰evno ti‰ino se razlivam. Sem Ïe
dejala, da mi je za ljudsko mnenje kot za lanski sneg.
Oziram se le ‰e na osebno mnenje. Ko me piãi ali pogla-
di v moÏganih.

BES

PRAVICA DO SEBE

udi moja mama je Ïalostna, ker gledam na svet kot
na sneg od lani. Pravi, da celo Ïivljenje skrbi zame.

In se sekira. Da Ïre apaurin, ker govorijo, da jaz hodim
v tisto stavbo. Da ru‰im mir vsej Ïlahti.

»Pa daj, mama,« sem bila skoraj neÏna, »ne Ïri tablet.

Mene ne ganejo, pa tudi tvojih jeter noãem imeti na ve-
sti.«

Pa reãe, da se ji vnuka smilita. In ju hoãe poÏreti, tako

ju objema in masira. Vnuka pa sta prestra‰ena, ne poto-
laÏena. Zaradi preobilne doze babiãine ljubezni.

Oãka pa pravi: »Drugega deda ima‰. Zato nori‰. Gre‰
preko vsega. Preko trupel. Naravnost do sodi‰ãa. Ali ni
blazno hoditi preko trupel? Svojih otrok. Tistega tvoje-
ga dedca. Preko mojega trupla. Ma, jebemti, si poÏrla
vso norost sveta?!«

Mene pa ne gane. Le na tisto golo oãkovo glavo bi rada
pritisnila ustnici. Nekaj na njej mi je potipalo do srca. Pa
me oãka hudo grobo odrine, ko mu grem naproti. »Ne

BES

PRAVICA DO SEBE

morem verjeti,« vzplamti, »da sem ti jaz naredil tako
ãrvive moÏgane!«

Sme‰no! Pred leti, ko se je vse zaãelo drobiti, pa je! Prav-
zaprav sta oba mislila drugaãe. Rekla sta: »âuj, hãerka,
ãe ne gre, pa pojdi. Saj ve‰, kam. Svojo pamet ima‰. Svo-
je Ïivljenje. Samo eno. Svoje pravice.« Zdaj pa, kot da sta
zacoprana. Vidita le ‰e tistih nekaj let Ïivljenja pred se-
boj. In hoãeta jih preÏiveti v miru. Jaz pa jima le-tega
bojda ne privo‰ãim. Nekaj let Ïivljenja v miru jima ne
privo‰ãim. Sta prepriãana.

Presneto. Vsepovsod mi sodijo. Vsepovsod obsojajo.
Dosti mi je! Da bodo vse naprtili meni! Da komu kraj-
‰am Ïivljenje?! Figo. Le izhod iz svojega labirintskega
obstajanja i‰ãem. In zrak. Dihati moram. Da bom lahko
spet kdaj zatulila. Tudi od sreãe. Ne le od besa. Ali jeãa-
nja. Kako je Ïe rekel? Aha, da imam drugega dedca. Pre-
kleto resno sem zabrusila, da bi bilo super. Imeti neko-
ga. Zdaj. Ko me vsi napadajo. Obsojajo. Sumniãijo. Da bi
se rada na koga obesila. Ker sem neizÏeta cunja. Teãe od
mene, le su‰iti se ne gre. Doma ne gre. Drugje nimam
‰trika. Ja, saj bi se lahko tu in tam malo posu‰ila. Ampak
tisto sonce ni dovolj toplo. Ker na hladnem se ne oson-
ãi‰. S prehladno toploto. Potlej pa zveãer spet stisne‰
blazino na prsi. In blazina ãuti tvoje ãutenje. In zadu‰i

BES

PRAVICA DO SEBE

tvoj dvorezni meã. Ali pa se razleti na tleh. Ko jo zavr-
ne‰, ker nima koÏe. Samo zato. A se ãez ãas spet zakop-
lje‰ vanjo.

ride dan ali trenutek, ko ugotovim, da imam celo
ãeto nasprotnikov. ·e veã, cel bataljon. Sami sovraÏ-

niki. Med njimi tisti, ki so bili nekoã dobri do mene. S
katerimi sem pila vino iz istega kozarca. Zobala ãe‰nje
z iste veje. Sli‰ala njihove misli. Ki sem jim dala svoj ãas.
Svojo najglobljo ãlove‰kost. Za katere bi bila padla.

Precej drugaãe je tokrat. Jaz sem sicer ‰e v istih cunjah.
Le nekaj korakov iz najpogostej‰ih tirnic Ïivljenja sem
stopila. Iz kalupa sem pobegnila. Malo levo in desno. Ne
veã tako kot fijakarski konj. Naveliãal se je vleãi le na-
ravnost. Ker ni mogel videti okoli sebe. Ker so mu umet-
no zastirali obzorje. Nisem odvrgla teÏe zaradi teÏe.
Konjska pamet je zahrzala in me prebudila. Na samot-
ni planoti sem se zna‰la. In na‰la le sebe. Nikjer veã no-
benega. Nobenega tistih, za katere bi bila gorela.
Stra‰no stra‰no daleã nekje so bile neke ãrne pike. Le
pike so. Tako zelo so se razbeÏali. Kakor da sem okuÏe-

BES

PRAVICA DO SEBE

na. In se bojijo okuÏiti. Moji koraki so jih zdruÏili v eno
veliko homogeno druÏino. Glave so staknili v krog in
za‰epetali obsojajoãe molitve. Mahajoãe roke niso rotile
boga za pomoã. Bile so odraz groze in zaniãevanja.

»Ja, bog ti pomagaj, nerazsodnica! Nisi pogumna: Niti
odloãna. Si le trmasti entuziast, brez smisla za druÏino.
Ti je figo mar za prijateljstvo. Na‰i nasveti, ha, bili so le
glas vpijoãega v pu‰ãavi. Niti poÏviÏgala se nisi nanje.
Zdaj nas pa le od daleã glej. Konec je z na‰o potrpeÏlji-
vostjo. Nase se nasloni. Ne poznamo se. Bye-bye.«

Priznam. Nekaj me Ïre v du‰i. Ne gre mi v mozeg, kako
razliãni smo bili, pa tega nisem vedela. Imela sem jih
rada. Toliko smeha smo imeli. Toliko solz smo imeli. Tu-
di solz. Toliko skupnih stez. Potem zavijem jaz po svo-
je in je tu the end. Sram jih je, ker so me poznali. Zata-
jili so me. Jaz pa sem se ‰e kar nekaj ãasa obraãala k
njim. ·e dolgo, preden sem spregledala. Kdaj bom znala
nehati misliti nanje? Kot na prijatelje. Kot na izdajalce.
Tako je torej, ko je ãlovek ãisto sam na svetu. Imam le
dva deãka, toda ta dva sta ‰e v meni. Zato se mi kjub
temu zdi, da sem najmanj‰i in najbolj oddaljeni otok na
svetu. In najbolj prazen. Najbolj pust. Niti Crusoe ni
mogel biti tako zapu‰ãen. Imel je morje. In nebo. Jaz pa
sem stra‰no daleã od neba. Le upanje se tu in tam

BES

PRAVICA DO SEBE

zable‰ãi na horizontu. Je to dovolj? âe je dovolj, ne vem,
je pa velika vrednost.

Ljudje, ki ste nekoã name nekaj dali . . . Ljudje, ljudje
. . . Brez vas naprej. Vãasih sem bila pred va‰imi kora-
ki. Vãasih sem ‰la po va‰ih stopinjah. Vãasih smo ‰li
v‰tric. Ni veã senc. Ni veã stopinj. Ni veã zvoka va‰ih
korakov. Tolãem se naprej. In vãasih zakliãem katero
va‰ih imen. Vãasih zakliãem — prijatelj! Brez odmeva
utone moj krik. PoniÏanje preplavi Ïile. In sem uvela od
poniÏanja. Ker prosim, pa niã ne dajo. Ker se meãem, pa
se niti ne ozrejo. Ker skozi solze vidim smeh in fige. Dala
bi, za ãlove‰ko razumevanje bi dala Philipsov TV. Dala
bi avto za eno iskreno razumevanje mojih korakov. Dala
bi to in ono. Tiste revne devize, teÏko pridobljene, teÏko
skrite. Za vsaj eno sorodno du‰o. Za du‰o, ki bi se spo-
znala na razklanost moje du‰e. Ki bi vedela, kaj je su‰a
v du‰i. Kaj je konec neke du‰e za drugo du‰o. Kaj je
spregledanje du‰e.

Sme‰no, kako kriãim v pomoã. Tiho kriãim. In sem brez
moãi. Neke trenutke sem povsem brez moãi. Fasada s
preperelimi zidovi sem. Navzven niã bolna. Zdrava lu-
pina. Pod lupino pa madeÏi. Gnilo ohi‰je. Za tako biva-
nje je potrebna dvojna moã. Da lahko dvojno moã zrca-
li‰ kot eno betonsko moã. Je to tisto, kar jih bega? Kar jih

BES

PRAVICA DO SEBE

dela sovraÏne? Ker delujem neranljiva. Nezlomljiva. Ker
ne znajo pod mojo lupino. Ker morda le slutijo, da je
pod povr‰ino nekaj krhkega, prepriãati se. pa jim ne
uspe. Jim para Ïivce pokonãnost? Jih bega odloãnost?
Enaãijo odloãnost s trmo? So zrele odloãitve vedno le
enosmerno gledane pozitivne odloãitve?

Rada bi pometla s temi svojimi dozdevnimi prijatelji.
âeprav sem malo prej jokala za njihovo odhajajoão pro-
cesijo. Ampak tudi za tako pometanje je potreben ãas.
Da v meni dozorijo vsa semena. In da ne vzkalijo veã.
Da semena teh prijateljstev ne rodijo veã. Ker mi je jas-
no, da je tudi prijateljstvo lahko pi‰kavo. âeprav mi je
jasno, da se bom, hotela ali ne, obe‰ala vsaj na pretekle
obãutke prijateljstva.

Ljubi Jezus, kako presneto sem razliãna od drugih! Mar-
sikatere Poncijeve in Pilatove poti ne bi bilo treba, ãe bi
znala spreminjati barve kot kameleon. Kako sem znala
drÏati ramo klecajoãi kolegici. Kako sem ji znala vliti
moã. Jo dramiti iz apatiãnosti. Ko je hotela pod zemljo.
Ko je hotela ubijati. Ko ni videla niti svojih otrok. Ko je
norela od besa in nesreãe. Ko je hotela v umobolnico. Ko
je bila pretepena. Prevarana. Neljubljena. ZavrÏena.
Opljuvana. Ko ni znala pokonãno po cesti. Ko se je zna-
‰la le v kopalnici. Ker plo‰ãice ne vidijo. Ker stene ne

BES

PRAVICA DO SEBE

sli‰ijo. Ko je potrebovala moje misli in komolce. Nauãila
se je preklinjati in sovraÏiti svojega ãloveka. Ki ji je ukra-
del iluzije. Posvinjal dom. PoÏrl zaupanje. Ki je znal pre-
tentati njen bruhajoãi gnev in ga spet spremeniti v ne-
kaj normalnemu bivanju podobnega. Da je vmes ‰e tu
in tam zavil, me ne briga. Brigala me je radost v njenih
oãeh. Saj je nehala preklinjati. Njene roke so postale
mehkej‰e. Glas toplej‰i. Smeh pogostej‰i. Jeza je posta-
la vdanost. Samotni veãeri vdanost. Ker je v njej ‰e biva-
la ljubezen. In to je dovolj. Za vse. Za poniÏanje. Za raz-
Ïaljenje. Za boleãine preteklosti. Za pike sedanjosti.

Seveda si ne oãitam, ãe sem kaj storila zanjo. In seveda
sem bila totalno prepriãana, da bi bila tudi ona moj ste-
ber v nesreãi. Moja priãakovanja so morala potoniti. Ne
takoj. Poãasi pa. Previdno, nevidno takorekoã. V pre-
obleki. Na fin naãin. Ko mi je razna‰alo telo od boleãin,
nisem upala k njej. Ker se je nekaj nabralo med nama.
Ker je nekaj bilo v zraku. Pozno sem ugotovila. Ker ãe bi
se bila meni preveã razdala, je ne bi bilo dovolj zanj. Ko
mi je bilo za crkniti, sem mislila na ta steber, a nisem
upala stopiti k njemu. Kdaj pa kdaj me je le pogladila. Tu
in tam poklicala. Tu in tam sem jaz klicala. Îelela sem
njen ãas zame. Za odprtje svoje du‰e. Za obliÏ. Za spo-
ved. Îelela sem fair nasvet. Pa: »Oprosti, nimam varst-
va za dete . . . oprosti, nimam avta . . . oprosti, otrok

BES

PRAVICA DO SEBE

je bolan . . . oprosti, drugiã mogoãe . . .« Jaz naj le
opro‰ãam. Vsem opro‰ãam. Vsem dajem. ·ele tedaj sem
razumela, kako lahko je vzeti in kako teÏko dati.

Zbogom prijateljska poÏrtvovalnost! Da bi ona meni
pomagala menjati okolje kot sem jaz njej?! Kje pa!
»Oprosti, nimam ãasa.« Da bi ona utegnila neprizade-
to gledati na moj primer in mi svetovati? »Oprosti, ne bi
rada vplivala nate.« »Svetuje‰ pa lahko,« sem rekla, »ne-
osebno svetuj, strokovno, pravno.« Pa se je ‰la vodo in
krop. Njen pa ji je med najinim telefonskim pogovorom
— za obiske z njene strani ni bilo veã ãasa — podtaknil
listiã z napisom ZP: zakonska posvetovalnica. Boleãina
je Ïe razÏarjala mi‰ice: a zaznala sem jo ‰ele, ko je Ïe bila
ob kosteh. Neverjetno, kolikokrat sem kljub nepresta-
nim oprosti, nimam avta, ãasa itd. ‰e iskala azil pri njej.
Ker nje ni bilo k meni, sem jaz capljala k njej. Nisem
opazila, da nima posluha. Zame. Le jaz sem se ‰e vedno
zana‰ala na svoj posluh do soãloveka. Vero v soãloveka.
Prepriãanje, da je prijateljstvo iskreno, sem gojila kot
edino sprejemljivo. Zame. Drugaãne moÏnosti niso ob-
stajale. A spregledala sem drugaãne okoli‰ãine. Kajti
kmalu se je vse spremenilo. Tisto, kar je prej doÏivljala
ona, se je prevesilo name. V variantni obliki. Ne sicer
povsem enaki njeni. Precej pa. Du‰evne stiske pa tako

BES

PRAVICA DO SEBE

ali tako ni mogoãe meriti. Ker je njena jakost za posa-
mezne du‰e zelo razliãno udarjajoãa.

Peljala sem se k njej. Kot Ïe mnogokrat. Da bi se pomi-
rila. Ker sta me bolela telo in du‰a. Ker sem bila v stiski.
Ker sem naredila rez ãez preteklost, ãeprav sem vedela,
da bo bolelo. In je bolelo. Hudo je peklo. Meni pa poma-
ga pogovor, poseg v sredino psihe. Ko sem sama sebi
odre‰enik. Duhovnik ali satan. Ker se znam prekleti,
skriãati nase. Se obmetati. Da mi odleÏe. Vãasih pa se
moram igrati dialog s sabo. Previdno. NeÏno. Z lepimi
besedami. Z nizkim glasom. In si reãi: »Don’t worry, be
happy.«

Zdelo se mi je, da mi je neznanka odprla vrata. Hladna.
Umetni nasme‰ek. Poloviãni. ·e to ne. Pa je bila ona. V
resnici je bila ona. âeprav niti glas ni bil veã njen nek-
danji glas. Ni poãakala, da odloÏim cote. Zlezla je ne-
kam v en kot. Zazijala sem vanjo. âepeão svojemu v na-
roãju. Seveda nisem vedela, da sta se tako krasno pomi-
rila. To je bil ogromen korak. To je bil cel galop. Skoraj
kot le v filmu. Neponarejeno sreãna sem bila. Zaradi nje.
Bila sta dva ptiãka, ki sta popravila gnezdo. In zaprla
kljune. Ter ostrigla krempeljce.

BES

PRAVICA DO SEBE

Sedela sem kot budalo. Ob strani. Gledala od strani. Ne-
prijetnost me je du‰ila.

»Kaj bo pila?«
»Kvinto imamo.«
»Pa nalij.«
»A kvinto?« sta se pogovarjala o moji Ïeji. Piti ni ‰lo.

Zaradi hihitanja. Zaradi: »Joj joj, si sme‰en.« Zaradi: »Ti,
ti, vraÏiãka.« Zaradi divjega ognja v njima. Zaradi griz-
ljanja. Neuvidevnosti. Brigalo ju je zame. Bila sem paã
en kup nesreãe v njunem stanovanju. Bila je preslepa za
nesreão. Ali pa nisem dovolj smrdela, da bi se me bila
znebila. Da bi rekla: »Kaj, hudiãa, pa je, da si tak‰na?!«
Ali bi se vsaj zlagala, da nima ãasa. Saj ne bi bilo prviã.
In bi se me znebila. Jaz bi potem nekje med potjo usta-
vila avto in si priÏgala en ãik.

»Na strani‰ãe moram,« pravim. Ne opazi, da sem

snela bundo. Nihãe ni odgrnil zavese, ko sem odpelja-
la.

In res sem ustavila avto v nekem gozdu. Brez strahu. Pol
‰katle ronhilla je izginilo v zrak.

BES

PRAVICA DO SEBE

e hoãem Ïiveti, ne smem tega poãeti, mi grozi. âe
hoãem Ïiveti v tej bajti, ne smem tega poãeti. âe

hoãem ‰e naprej biti mati dveh otrok, ne smem tega po-
ãeti. âe . . . ãe . . . Sami ãeji. Sami pogoji. Samo groÏ-
nje. Pretnje. Pesti pred nosom. âeji v u‰esih. Ali-ali izbi-
ra. Njihova. Sploh ne moja. Nimam moÏnosti odloãan-
ja. Kot v Milo‰eviçevi politiki. Tako bo, sicer . . . No?
Kloni‰?

Pojdite vsi k vragu! Pocitram se na va‰e klobasavo iz-
siljevanje. Nisem predmet. Nobenega ãe ne sprejmem.
Svojo lajtngo imam. Kaj pa vi veste, kaj je v mojih mo-
Ïganih! Brigajte se zase. âe ne morete razumeti, nima-
te pravice postavljati pogojev. Briga me bajta. Briga me
. . . ves svet . . . I âutim pa, resniãno ãutim, da se mo-
ram boriti za svoj obstoj. Kajti oni je na trenutke blazen.
Kaj lahko bi mi zavil vrat. Ker se mu odkrito odmikam.
Odpovedujem. Jaz pa ne odhajam zato, da bi pobegni-
la, ampak da bi ãlove‰ko Ïivela. Ne morem se veã pre-
tvarjati. Ne morem mu veã igrati kurbe. Tako obstajanje
je bedasto. Norãevanje iz lastnega jaza. Ni dovolj, da se

BES

PRAVICA DO SEBE

drugi norãujejo iz mene? Se naj ‰e sama? To bi bilo Ïe
popolno zme‰anje. Ne, poginiti ne nameravam. Ker
tako ne crkne niti vrag. In oni moj misli, da me bo kar
tako odpihnil. Odpihni sebe! ·e do sebe nima‰ te pravi-
ce. Ker nisi sam sebe rodil. Najprej bi morala prikimati
tvoja mati. Kako da upa streãi po Ïivljenjih drugih? Pod-
la predrznost. Izsiljevanje moãi. Strahu, da mu izginem
pred nosom. Pa ‰e na otroka se obe‰a. Namesto da bi se
onadva obe‰ala nanj. Da bi pri njem na‰la moã, pa on
zvraãa svojo teÏo na njuna drobcena hrbta. Talca sta. In
fraãi za streljanje. Mene pa napne in ustreli vanju. Da bi
se zru‰ila otro‰ka pripadnost materi in moja samoza-
vest, da otrok niti v sanjah ne mislim izgubiti. Ko pa sem
se tako borila za njun prvi krik! Da bi jima sedaj dovo-
lila preprosto pomahati v slovo?! Narobe obrnjene ilu-
zije, okrancljane s strahom, obupom moje druge polo-
vice. Niã ãudnega. Ko pa mu moji najbliÏji pravijo: »Ne
daj ji otrok.«Ali mu svetujejo: »Nekam jo brcni. Da pr-
ide k sebi. Da se prebudi. Ker ji predobro gre. Kot gro-
fica Ïivi.« Jasno. âe pa ima moj nekoã ljubi tako krasen
dar govora. Bil bi izvrsten politik. Ali advokat. Toda tudi
v vsakdanjem Ïivljenju mu jezik dobro sluÏi. Vsi verja-
mejo, da on vse postori. Jaz sem res grofica. On pomi-
va posodo. Bri‰e tla. Hrani in pere otroka. Uãi se z otro-
koma. Kuha. Hodi v sluÏbo. Skrbi za avto. Plaãuje raãu-
ne. Pospravlja. Vse se sveti. Res. Toda vse se sveti zavoljo

BES

PRAVICA DO SEBE

najine najeÏenosti. Ker se ãudim, kdo je ‰el po otroka v
‰olo in vrtec. Kdo je pospravil sobe in skuhal. Kajti on
namreã pride s ‰ihta za mano. Ali ima roke na daljinsko
upravljanje ali pa ima nevidnega dvojnika v hi‰i. Ne
znam re‰iti problema. Pa saj ni vaÏno. VaÏno je, da svet
ve, da sem jaz grofica. Tako. In moj zasluÏek na Hava-
jih. Brez mene. Oãitno je vsaj to, da sem jaz ‰e vedno na
nehavajskem obmoãju.

Vãasih dvomim, ali ni nemara prebral premnogo litera-
ture. in od vsakega spretnega junaka posrkal vse upo-
rabne lastnosti. Od Tartuffa pa sigurno. Ali pa se je kot
Tartuffe Ïe rodil. Mogoãe malo drugaãen, dosti pa ne.
Bolj sodobno okle‰ãen, sodobno uporaben. Mi je paã
sojeno Ïivotarjenje grofiãine vloge. Ko bi le znala biti
zadovoljna s to usodo. Ja, nekateri paã ne vedo, kaj nam
Ïivljenje poklanja. Ho, ho, ho! Mene pa zebe. Vsej udob-
nosti navkljub me zebe. Pa ni zima. S kak‰no pravico me
ti mesarji delajo mrzlo? Sta na svetu dve vrsti ljudi —
tisti, ki glino gnetejo, in glineni ljudje? Spadam med
druge, brez dvoma. Pa saj se ne smilim sama sebi. âe-
prav je vãasih tako, da bi si iztrgala srce in si ga poljubi-
la. Da bi me ustnice imele rade. Ker ne vem, kaj je neÏ-
no in kako je, ko je neÏno ob telesu in v njem. Ima me,
da bi se ovila okoli prsi in si tolaÏeãe ‰epetala eh, ti ubo-
gi hudiã. Ti uboga glina. To bi bilo zdravilo, ãajãek za

BES

PRAVICA DO SEBE

bolehno glino. To ne bi bilo usmiljenje. Usmiljenje po-
navadi ãutim do drugih, ne do sebe. âe se mi Ïe zgodi,
da si se hoãem smiliti, me kmalu nekaj dregne v ãelu.
Kot da bi reklo — ne sebe poniÏevat. Dvigni ãelo. Ne
bodi ‰leva. Nekaj stori, ne cmeravo zreti na lasten kup
nesreãe. Seveda na zahvalo vseh svetih za‰ãitnikov —
nekaj jih najbrÏ imam — se pustim pregovoriti razumu.
In se fino prebiãam. Usmiljenje do sebe podleÏe. Last-
ne pesti pred nosom pa me krepko postavijo pokonci.

Brez dvoma vase tudi ne gre. Ko mi svedra ta ãrv in
spra‰uje — si prepriãana, da dela‰ prav? Najprej sko-
mignem z rameni v zrak. Nisi prepriãana, me ãrviãi ãrv.
Nisem, se ustra‰ijo ramena. Odgovori si, nerga ãrv. Vz-
dihnem in povrtam vase. Naredim obraãun. âe ostane
tako, kot je bilo, dobim to, nimam tega. âe grem naprej
v zaãrtani smeri, dobim to in to. Izgubim to in to. Katera
smer je vrednej‰a? Tehtnica se nagiba. Levo, desno. Gle-
dam njen jeziãek. Kje sem jaz? Pri‰tejem otroka. Pri‰te-
jem mir, nemir. âuj, ãrv, ne rij veã. Prav poãnem. Tisto
prej je bilo eno veliko sranje. ·e zdaj je sranje. ·e bo
smrdelo, vem, a bolj smrdeti Ïivljenje paã ne more.
TeÏave ne di‰ijo. Sem paã Ïelela misliti nase. Postala sem
egoist. Kdo pa ni? Cel svet je egoistiãen. Zato pa ‰e ni
iztiril. Egoizem ga drÏi na orbiti. Egoizem egoistov. Veã-
jih od mene. Res je egoizem vãasih ru‰ilen. Zmotljiv.

BES

PRAVICA DO SEBE

Veãinoma komolci mislijo nase. Moji tudi. To pot. In se
moram, ti ãrv, si naglu‰en ali kaj, moram se skomolca-
ti. Skomolcati u‰ive poglede drugih. Naj zrejo v svoj pis-
ker. Niã lep‰i ni kot moj. Niã bolj‰i niso od mene. Kdo pa
sploh je bolj‰i? Ali dober. Kaj je dobro, bolj‰e? Vse in vsi
zaudarjamo po koncu. Vsi in vse ima nekje svoj konec.
Tudi moj naãin. Da lahko nato nekje nekaj spet zaãne‰.
Nadaljevanje ni predvidljivo. Ni ostro doloãeno. Lahko
je zaãrtano, orisano, ni pa nujno, da tak‰no tudi bo. V to
je treba verjeti. In spet ne preveã upati. Priãakovati. Ne
preveã.

Ko ga takole serjem, kot pravijo, vrÏem fasado na obraz.
Ker bojda Ïivim nazaj. âasa, ko je bila babnica sama z
deco, tako rekoã ni bilo. Jaz pa da bi bila rada Ïiv spo-
menik v dvajsetem stoletju. Je ja ãisto jasno, da sem od-
visna od mo‰kega. Îenska sem, se ve. Kam se bom na-
slonila? Kdo bo vihtel palãico za otroka? To ste zme‰ani!
Sem se morda doslej naslanjala na mo‰ke hlaãe? Je
morda mo‰ka beseda kovala otro‰ko hrbtenico? Sama
sem bila za to. Oni le za ponazorilo. Za vzorec. Za jalov
dokaz. âesto brez naslonjala. Da sem se podirala ‰e pod
njegovo teÏo. In se nisem smela razjokati. Ker bi se vse
sesulo. Kdo bi nas pobral? In sestavljal. Otrokom vlil sok
za smeh in porednost.

BES

PRAVICA DO SEBE

Pa pravijo: »Ne ve, kaj bi rada. Dela si nepotrebne poti.
Nepotrebne stro‰ke. Morala bi ga razumeti. Manj soli
ima v pameti kot ona. Toda to je vedela Ïe prej. Pa po
tolikih letih jarma resno zajamra, kako ne gre. Zaradi
njegove povsem druge relacije. Gledanja na svet.«

Pa ni samo to, jebemtiga. âe pa je oni ãlovek sposoben
gledati le v svoji smeri. âe ne zna po‰kiliti malo v njeno.
In si zamisliti, kako je tam. Ker je razvajen. Ker je le ona
gledala k njemu in se prilagajala. Ampak vsakega truda
enkrat zmanjka. Ko ãlovek ne zmore veã. Ker ni energi-
je. Ker se je tista energija izniãila, namesto obrestovala.
LaÏna upanja se upepelijo. Nekega dne je le ‰e spomin
na Ïerjavico. Marsikdaj moramo sprejeti spomine. Kot
dokaz za neko Ïarjenje nekoã. Kot dokaz za ognji‰ãe ne-
ãesa. Nekoga. Nekih.

»Ja, ta ne ve, kaj bi rada. Kot da ni pri pravi. Na nekem

drugem planetu Ïivi. Ali pa se dela, da je drugaãna.«

Pojdite v tazadnjo! Niã se ne delam. Ne veã. Sem se pa.
Ja. Doslej. Se smejala. Tudi brez zveze. Zaradi sebe. Za-
radi dvoma. Da je izgledalo krasno. Homogeno. Da so
bili vsi zavistni. Sama sreãa me je bila. Veliko okroglo
zadovoljstvo. Preveã za enega ãloveka, so rekli, drugi pa
premalo ali niã. En ãlovek, pa toliko! Ni pravice, so mo-
drovali. Bog ni praviãen. Zdaj, zaboga, pa spet ni prav.

BES

PRAVICA DO SEBE

Ko kaÏem, da nisem bila to, kar sem se delala, da sem.
Mi zamerijo prej‰nje pretvarjanje? Ne bi rekla. Prej bo
res, da so si kar oddahnili, ker sem bila le navidezen
celofan. Umetni kristal. Bru‰eno steklo, sinonim za kri-
stal. Ali fau‰ija, ker imam hrbtenico. âeprav ne po nji-
hovih nazorih.

Sploh se ne splaãa o tem razmi‰ljati. Saj bi rada mislila
le ozko, a brez koraka ãez svojo kroÏnico ne gre. Vtak-
niti buão v pesek in se delati, da niã ne vidim? Kako naj
hodim, ãe je glava v pesku?! Brez nje? Preveãkrat sem
bila noj. Ptiã, ki ne more letati. Zakaj imam krila? Mo-
ram jih uporabljati. Nekje pasti na tla. Samo ne veã v
pesek. Ne veã dihati v pesku. Ker je varljiv. Droben. To-
pel. Mehko siv. Zakrije oãi, moÏgani pa vseeno vidijo.
Vidijo, sli‰ijo tudi, ko ni niã glasnega. Ko je pritajeno.
·u‰ljavo. Samo v zraku. Ko sem sposobna ujeti tuje
misli. Telepatija. Ki se ãez dan potrdi. Instinkt, ki ga ni
mogoãe prevarati. Rada bi bila brez tak‰nih sposobno-
sti. PoÏviÏgala bi se na hec, saj ne ve‰, kaj hoãe‰ s tem
‰undom! Mislijo mojo pisarijo. âlanke. Zgodbice. Lite-
rarne oddaje po radiu. Predvsem pa pesmi. PoniÏana
sem. Ker dobesedno pohrakljajo vsako vrstico, ki je jaz.
Bolj jaz, kot sem jaz. Ker so spojene z menoj kot kri in
Ïile. To je huje kot norãevanje iz lastnih otrok. Prebada-
joãe. Posmehljivo. Noro, ker se bojda slaãim po papirju.

BES

PRAVICA DO SEBE

In se meãem gola med ljudi. âeprav ni niã pohvalnega.
Neumno posku‰anje. Obsojeno na poniÏanje. Zasme-
hovanje. Izguba dobrega imena. Pisunka, pa ‰e Ïenska!
Mo‰ki naj pi‰e, ker ima mozeg. Ne pa to sentimentalno
cmerjenje. âe pa Ïe mora‰, ﬂancaj o ‰tedilniku. V kuhi-
nji so ideje. Ali v pokakanih plenicah. To je resniãnost.
Tak‰no je Ïivljenje. Dvajseto stoletje, pa osebnoizpoved-
ne jokarije! Daj daj! Niã ãudnega, ãe zaãne ‰kripati v
hi‰i. âe vleãe v ognji‰ãe, ãe ne gori veã. Namesto cunj
vlaãi‰ svinãnik. Namesto kroÏnikov papir. Pa ‰e sluÏba.
Saj nisi genij. Punca, vse paã ne more klapati. Lahko bi
pa vedela, ãemu je treba dati prednost. Take pisarije Ïe
ne morejo imeti prihodnosti. ·e bolj‰i od tebe niso
preÏiveli. Zato brez iluzij nazaj k materinstvu, k vlogi
Ïene. Poglej one Ïenske, kako krasne puloverje pletejo.
·ivajo krila in hlaãe. Denar ostane doma, ne v trgovini.
Ti pa ga razmetava‰ za kuverte in znamke. Mar res ne
sprevidi‰? Treba bi ti bilo sprati moÏgane. Le kdaj si se
nalezla upanja v svoj pisunski prodor?! Ko so prviã obja-
vili tvoje ãeãkarije? Tisti urednik je paã moral biti pod
nivojem. Brez vednosti o literaturi. Ali brez sodelavcev.
Hudiã, da ni veã cenzure. Da lahko Ïe vsak bedak objav-
lja. Ker paã pozna abecedo. Kaj pa je to, zmetati nekaj
neuravnove‰enih misli na papir! Pristaviti klicaj ali piko
in reãi, to je pesem. Ti je treba pisati? Ne zasluÏi‰ dovolj
za kruh? Hoãe‰ jurja? Tudi veã. âas pa koristneje preÏivi.

BES

PRAVICA DO SEBE

Beri otrokom pravljice. Krpaj hogavice. Pojdi v Avstrijo
po fritezo. Bodi realna. Pisanje ni Ïivljenje. Pi‰ejo bolni
in prevzetni.

BES

PRAVICA DO SEBE

ot napiti les sem. TeÏka. Prepolna, da bi se dvigni-
la. Da bi se razpoãila. âakam, da me nekaj osu‰i. Le

pravi hip mora priti. Dotlej pa tiho jokati. âutiti plazeãe
ãrte ob oãeh in ustih. Nerazumevanje na celi ãrti. Le tu
in tam kak‰na redka izjema. Kak‰na redka sorodna
du‰a. Milan na primer. Ali Vlado. JoÏe. Ivanka. Vida. In
‰e kdo z druge veje umetnosti. Mirko, ki podrsava na
spolzkih tleh glasbe. Kot jaz podrsavam na spolzkih tleh
knjige. Drugi normalni smrtniki me gledajo z nezaupa-
njem. âeprav, pravim, so redke izjemice. Marjana tudi.
Ne pi‰e. A rada razmi‰lja in bere. Tudi moje poskuse. In
je navdu‰ena. »Kdaj bo spet kaj po radiu?« jo zanima.
Ali vpra‰a, ko lista ãasopis: »Si spet kaj pametnega na-
pisala?« Vesela sem, ko to zatuli vprião vseh. Hvala, ko-
legica. Niã obrekljivosti. Niã nevo‰ãljivosti. Ve, da resno
mislim, kar napi‰em. Da ãutim, kar izlijem izpod pere-
sa. Verjamem tudi Mirku, ki trdi: »Lepo se ti odpira.
Zdaj ne sme‰ odnehati. Zdaj mora‰ nadaljevati.«

Potrebujem tak‰ne opore. Od ãasa do ãasa. Ko sem na
tleh. Skoraj pod zemljo. âeprav se v bistvu naslanjam na

BES

PRAVICA DO SEBE

svoj hrbet. Ko je za znoret. Ko odkrijem, da ni veã roko-
pisa. Da so cele strani teksta izginile. Da sem oropana
misli, ki sem jih z muko rojevala na liste. Cele strani
belih listov umrejo, ker so toÏile. Govorile. Jokale. Ker
sem sebe dala nanje. In raztisoãerila obãutke. Do sebe.
Do sveta. Predvsem do biv‰ega. Vzel mi jih je. In mi je
kot da mi je iztrgal srce. Kot da mi je iztrgal otroka iz
naroãja. Kot da sem Ïiva polovica. V vsaki besedi vidi
sebe. Tudi tam, kjer ga sploh ni. Vsak stavek personifi-
cira nase. In si, ljuba Ïalost, vse ãisto po svoje razlaga.
Hudiãa, vse paã ni namenjeno njemu! Le vzrok je. Izvor.
Tu in tam razmi‰ljanja. Mojega. Ki ga ne bi smela ime-
ti. Ki bi moralo biti ukrojeno le po njegovem scenariju.
Da bi ostal podobica. âista. BrezmadeÏna. Za oltar. Brez
resnice. Resniãne resnice. Ker jo je napisalo soÏitje z me-
noj. Ki ni veã soÏitje. In zdaj je vse en sam pekel. Îrtev
pa tudi moje pero. Krade mi pisarijo.

Mislila sem, da se mi bo zme‰alo. Ves trud je uniãil. Vse
je vzel. Kot tat. Vzel nekaj, kar je tako zelo moje. Nikoli
veã ne bom mogla napisati istih stavkov. Le sorodne.
NajbrÏ slab‰e. Ker sem prizadeta in razjarjena. In tako
stra‰no brez moãi. Sebe nimam kam skriti. Listov ni-
mam kam skriti. Njegovo vohunjenje ne pozna meja.
Brska med knjigami. Lista jih, ãe bo morda ‰e kaj na‰el.
Preobraãa predale. Odpira stara pisma. Premetava zvez-

BES

PRAVICA DO SEBE

ke in mape. I‰ãe pod zloÏenimi puloverji. Med plo‰ãami.
Med sluÏbenimi papirji.

Za crknit. Kot brez izhoda. Kam se naj skrijem? Rada bi
spet poskusila pisati. A kje? Kjuãi so izginili. Niti na stra-
ni‰ãu nisem sama. Za mano je, ko grem na potrebo. In
mi na veceju reãe, joj, kako te imam rad. Zaloputnem
mu vrata v nos. Pa pove, da brez mene ni sposoben Ïi-
veti. Grem v kurilnico. V Ïepu je listiã in pol svinãnika.
Mogoãe bom utegnila napisati kak verz. Kmalu upanje
izgori. Sli‰im njegove korake po stopnicah. Du‰i me.
Groza in obup. Nikjer svobode. Nikjer du‰evnega miru.
Napetost za menoj, pred menoj. Utesnjenost v prsih.
Drgetanje v prstih. Glava pa prepolna misli, ki hoãejo
oÏiveti.

Trenutki, ko se bojim, da se mi bo zme‰alo zaradi zas-
ledujoãih korakov, niso redki. To se ne da razloÏiti. Blaz-
no. Diham napetost. ZadrÏujem kriãanje. Zvezati si bom
morala roke, da mu ne bom nekaj zagnala v buão. De-
tektivsko ozraãje me onemogoãa. Ali se trudi spraviti
me v umobolnico? Ali pa se tako zelo boji mojega po-
gleda na najino stvar? DruÏini se bolj posveãaj, mi oãi-
ta, ko mi pade list iz Ïepa. Izvlekla sem namreã cigate-
ro in se izdala. Ni priloÏnosti za pisanje. Niti ãasa. Do-
poldne sluÏba. Vmes, pred veãerom, otroci in kuhanje.

BES

PRAVICA DO SEBE

Popoldne spet on na obzorju. In njegovo veãno zasledo-
vanje. Muãenje. Sumniãenje. Neverjetno osebno tolma-
ãenje. In absurdno zatrjevanje ljubezni z obrazloÏitvijo:
»Vse, kar ti storim, je iz ljubezni.«

BES

PRAVICA DO SEBE

veãer . . . Opazuje, kako umivam otroka. Kako
jima pripravljam veãerjo. Kako uãim malega raãu-

nati. Kako sedim pred televizorjem. Ker ne morem niãe-
sar drugega pametnej‰ega poãeti. Pa malokdaj vem, kaj
sploh gledam. In je vse sumljivo: kako hodim, kako go-
vorim, kako jem. Najbolj sumljivo je, ãe se smejem. Ker
smeh izraÏa sreão. Sreãa je sumljiva. Tudi ãe mi jo iz-
zove sinov dovtip.

BeÏim iz prostora v prostor. Detektiv pa za menoj. Ne
morem sprostiti telesa. Mi‰ice so napete. Ugriznem se v
jezik. Ne smem ponuditi besede. Ker je potem neurje.
Ko se zakre‰ejo moja pojmovanja z njegovimi. Ker po-
zna le svojo razlago. Roke bi rade nekaj poãele. Usta se
smejala. Brez nadzorovanja. Pa se le zaletavam v razv-
leãeni dolgãas. Kot ptiã v ‰ipo. Brez moãi. Ki ve, da bi
moral vstran, pa ni mogoãe. Boriti se brez haska. Do-
klej? Da ãofnem na tla. ·e bolj rdeãa kot sem?

Nekega dne se odloãim. Hiteti sem morala. Konãati,
preden se vrne z dela. Odvijem vijake kljuãavnice v ku-

BES

PRAVICA DO SEBE

hinji in otro‰ki sobi. Nespretna sem. Kljuãavnica noãe iz
vrat. Nasilna sem. Mora ven, to je vse, kar vem. Les je
naãet. Drobci bele barve padajo na tla. Po hrbtu mi teãe
pot. Ropotam. Tolãem. Vrtim. Otroka gledata Batmana.
Konãno. VrÏem kljuãavnici v vreãko. Nataknem bundo
in siloma zvleãem otroka v avto. Sama ne moreta biti
doma. Protestirata celo pot. Ni mi mar. Moram priti do
novih kljuãev.

»Prosim kljuãe,« vznemirjena zahtevam od obrtnika.
»Tak‰nih kljuãev ne delam,« mirno pove.
»Kljuãe rabim, ãlovek! Ne morem zakleniti vrat,« raz-

loÏim.

»Îal mi je,« je neprizadet.
»Ja kak‰en mojster pa ste, ãe ne znate napraviti dveh

kljuãev!«

Besna sem. Zaman sem se torej trudila. Zdaj je luknja

v vratih, kljuãev pa ne bo. Tristo zelenih, vse mi gre na-
robe.

»Lahko vam dam novi kljuãavnici,« sli‰im onega.
»Ja krasno,«si oddahnem. On pa tudi, ker se babnica

ne petelini veã. Od‰tejem ãez dva tisoã tolarjev. Precej
denarja za tako figo. Ampak nekaj sem storila zase. Za
svoj namen. Varnost.

Potlej hitro ‰e nekaj sladkarij za otroka. Da tudi njiju

potolaÏim. Doma pa spet . . . Izzvijaã . . . vijaki . . . kle-
‰ãe . . . novi kljuãavnici . . . kljuãi . . . ‰krt . . . Hura!

BES

PRAVICA DO SEBE

Deluje. Kupila sem si mir. Upam. Za dni, ko bom potre-
bovala le sebe v kuhinji.

Ali ob otrocih v sobici.

Konãno nekaj zadovoljstva . . .

BES

PRAVICA DO SEBE

ekateri so mi zvesti. Nekaterim nekaj pomenim.
Tudi njej. Pride poredko. A zvesto. Nisva se za-

pustili. V dija‰kih letih sem se ji smejala. Tako sme‰no je
tolkla besede. V ustih Ïe en siv zob. Drugi pa vsi sneÏ-
ni. Morda je bila prav zato tako simpatiãno sme‰na. ·e
vedno je ista. Ko je padla v nedeljski nered. In me prisi-
lila pretvarjati se. KaÏe, da sem slaba igralka.

»Ti, pa je med vama vse bistro?« je bila nezaupljiva.
Nagnila se je k moji buãi in preÏala na odgovor.
»Saj ve‰, vsepovsod nekaj pride,« navrÏem mimogre-

de.

»Ja Ïe, ampak ali tudi izgine, ãe pride?« se ni dala.
»Nekako bo Ïe,« se izvleãem. Strmi vame.
»Nisi veã tisto veselo dekle,« pravi, »kdaj je umrla

pre‰ernost v tvojem pogledu?«

»Nehaj, no. Ne gre za pre‰ernost, ampak za zorenje.

Dozorevam in se resnim. Ne smejem se veã kar v tri
dni.«

»Saj sem ãutila, da nisi sreãna,« me pritisne ob zid,

»mi bo‰ Ïe povedala, ko bo‰ in ãe bo‰ Ïelela.«

BES

PRAVICA DO SEBE

Paã ne! Bolje, da ne pozna‰ mojih osebnih ãrepinj. Bo-
jim se, da bi bila razoãarana. Nad mano. Da bi se pridru-
Ïila tisti procesiji oddaljenih pik. Da bi se zgroÏeno pre-
kriÏala. âeprav vem, kak‰no srce te drÏi pokonci. Toda
situacije lahko menjajo znaãaje ljudi. Jih spremenijo v li-
cemerce. V neuke sodnike. V metle za tuje pragove. Ali
v bolne radovedneÏe. Kot moja okolica. Na tekoãem z
dogodki. Z mojimi stopinjami. Z mojim ãasom. Kot
kompjuter. Stisne‰ gumb in ve‰, kje si bil, s kom si bil,
koliko ãasa si bil. Mnogokrat bolan raãunalnik. Vse je na
kvadrat ali celo na kub. âas potrojen. Kraj dogajanja
fantazijski. Vzroki odhoda premnogih variant. In nato
Ïivi telefon: baba ãula, baba dodala. In si glavna atrak-
cija kraja. Nenadoma slaven. Opazovan. V sredi‰ãu po-
zornosti. ·e posebej, ãe neha‰ biti hinavsko prijazen. âe
neha‰ klanjajoãe se pozdravljati. âe gre‰ kot telegrafnica
mimo p‰‰‰‰‰‰‰ in regarega ljudi. âe nikoli veã ne pova-
bi‰ na kavico. âe zabrusi‰ — sami spijte svojo rjavo vo-
dico. In ãe upa‰ na dvori‰ãe, ko je blabla svet naslonjen
na ograje. Ali ko jih skoraj kap, ko sikne‰, da bo vojna
slehernega re‰ila teÏav. âeprav me je strah lastnih be-
sed. Ker upam, da ne bodo uresniãene. Ne smejo biti,
ker imam dva mala. Le zavezati sem hotela svetohlinsko
okoli‰ko dobrikanje, ko se prisvetim na svetlo. Da za hip
uÏivam ob njihovi porcelanasti koÏi. Kot oni ob mojih
teÏavah. Ki so, bojda, nami‰ljene. Ki bi jih morala nosi-

BES

PRAVICA DO SEBE

ti kot Kristus kriÏ. Ampak jaz nisem boÏja hãi. Kristusa
spo‰tujem, posnemati pa ga ne nameravam. Pa tudi
drugaãne kriÏe imava. Vsi da imajo svoje kriÏe, ‰u‰ljajo.
Preskromna tolaÏba za moj sloki hrbet. Noãem popoka-
nih reber. Dovolj je odrgnjena koÏa. Vãasih Ïelja po be-
gu. Na vrh Haloz. V najbolj skriti kot Pohorja. V majh-
no hi‰ico. Po moÏnosti s slamnato streho. Tak‰ne hi‰ke
so tako mirne. Tople. Z dvema oknoma. âez njiju gatri.
Je Ïelja Ïe podzavestna? Bo kdaj uresniãena? Je to le ina-
ãica miru, ki ga i‰ãem? Svobode, ki jo i‰ãem? Brezre‰et-
kasta hi‰a. Govorica narave. Spanje pod ãistim nebom.
Bivanje v nelicemerski naravi. Ko si sreãen zaradi mar-
jetice. Ali pajkove mreÏe. Ali rdeãega ‰ipka. Kjer nisi su-
Ïenj ãasa. Kjer sme‰ govoriti s seboj in nisi registriran za
umobolnico. Kjer sme‰ sesti pod drevo. Se nasloniti na
deblo. Pripreti oãi. âakati na sonce. Poslu‰ati ti‰ino. Sli-
‰ati harmonijo. In ti nihãe ne oãita, ãe‰, nima‰ kaj delati?
Kjer bi bil spoãit za otro‰ke zakaje. In bi bil potrpeÏljiv
z otro‰ko verigo vpra‰anj. In bi jih utegnil poboÏati po
glavici. In otro‰ka rebrca nasloniti nase. In ãutiti, kako
se otro‰ka sreãa preliva vate.

Ta vsakdanja napetost pa te utesnjuje. Zakaji te delajo
vzkipljivega. BeÏi‰ pred sabo. Zaletava‰ se v dolgoãasje.
Delo pa ãaka. Le v glavi se ves ãas nekaj dogaja. Raz-
mi‰lja‰. Kako bi sebe spremenil. Kako bi spremenil ri-

BES

PRAVICA DO SEBE

tem Ïivljenja. Îivljenjski prostor preoblikoval. Kaj bi na-
pravil, da bi lahko mirno razmi‰ljal. Da se ne bi ves ãas
nekdo zaletaval v tvoj miselni svet. In ga posku‰al nasil-
no spremeniti. Da bi bile tiste in tvoje misli sestrske. Da
se ne bi ubijale. Ko oÏivijo. Ko si prisiljen spregovoriti.
Ali zakriãati. Zatulit. Jebemtiti. Ko zaãne‰ penasto govo-
riti. Hlastati za zrakom, utrujen od govorjenja. Ki je pa-
sje govorjenje. In ko se izlaja‰, se poãasi seseda‰. Pada‰
vase kot predrt balon. Razvleãena koÏa. Poparjen vrat,
ki je klecnil. Tiho lajanje, podobno cviljenju. Zboji‰ se,
da bi lahko bil znorel. Ker si ãutil drgetanje liãnice. Ker
si hotel skoãiti v vodo, pa tisti hip nisi stal na mostu. Ker
je brisaãa mokra, kot da jo je o‰kropil hudournik. Ker si
kot parna lokomotiva, ki sika: so-vra-Ïim, so-vra-Ïim
. . . Tisoãkrat isti ritem. Iste besede. Ista resnica. Nato
pa nekega trenutka reãe‰: sssssssovraaaaÏiiim! Presune
te. Jecljanje te opozori. Spozna‰, da si se sli‰al Ïe nekaj-
krat zajecljati. Pa se ti ni zdelo vredno pozornosti. Tedaj
se spomni‰, da se je zapletlo s ãrko p. Jezik se ni in ni od-
vozlal. Kot da ga je p privezal na svojo nogo. Takrat si
frapiran. Raz‰irjenih oãi se zazre‰ predse. Zleze‰ vase.
I‰ãe‰ razlago. Prosi‰ pamet za pomoã. O jecljanju ne ve‰
dosti. Le to, da menda lahko zaãne ãlovek jecljati kadar-
koli. Da ni starostne meje. Da jecljanje povzroãa tudi
strah. Med drugim. Strah? Ja, strah. Strah me potiska v
jecljanje. Strah me je, ko se peljem proti domu. Strah me

BES

PRAVICA DO SEBE

je, ko se bliÏa ãas prihoda gospoda iz sluÏbe. Ker mi je
ãisto jasno, da bom priÏgala cigareto. Da bom nervoz-
na, raztre‰ãena, nepotrpeÏljiva, osorna. Da bodo roke
spet zavezane, misli nespro‰ãene, da bom ptiã v kletki.
Ker bo moje vedenje spet dvomljivo. Ker bom zasli‰ana.
Ker bodo cenzurirani moji Ïepi in torbica. Ker bom
sumljiva, ãe se pogledam v ogledalo. Itd. itd. itd. V stra-
hu plavajoãe misli zajecljajo, ko spregovorim. A sama ne
vem, da so misli prestra‰ene. Da sem prestra‰ena. Pod-
zavestno prestra‰ena. Prestra‰ena navidezna svoboda.
Udobnost. Dobro Ïivljenje. Grofica, ki je zaãela jecljati.
In gristi nohte. ·e en dokaz Ïivãnosti. Prestra‰ena ner-
voza sem. Morala se bom spoprijeti s seboj. Se stepsti in
premagati satana. ki me vleãe v gnojnico. Ne smem zno-
reti. Ne smem se pustiti psihiãno uniãiti. Ne smem
konãati za re‰etkami. âetudi se mi vãasih zdi, da bom
prav tam pristala. In ãetudi bi vãasih prostovoljno kar
‰la tja. Tam bi imela mir. Toda to bi pomenilo ‰e veãjo
izolacijo. ·e ogromnej‰o osamitev. NajbrÏ bi me vsi za-
pustili. Tudi otroka. Ne bi veã verovala vame. Sumljivo
bi me opazovala. Od daleã. In se me bala. Ali sramova-
la. Jaz pa bi zaman ãakala na nasmeh.

Ivanka pravi, da sem moãna. Mirko pravi: »Vem, moãan
karakter si.« ·udan je prepriãljiv: »Ti si ãlovek, ki ima
ogromno moãi.« Vlado meni: »Bodi trmasta do Ïivlje-

BES

PRAVICA DO SEBE

nja. Ne sme‰ kloniti. Spada‰ v vrh sodobne Ïenske po-
ezije. Ko ti je hudo, pi‰i.« Brane reãe: »Stepi se z Ïalostjo.
Pokonci. ·e veliko tvojih pesmi hoãem prebrati.«

Redki, ki verjamejo vame. Ki zaupajo. Ki upajo. Ki vidi-
jo moã, ki je sama ne vidim. Njim jaz govorim isto, ãe so
oni na kolenih. Moãni smo le skupaj. Vsak zase pa se
maje, ko je sam. âe je sam. A Ïivi in preÏivi od medse-
bojnih vzpodbud. Trme. Kljubovalnosti. Novega upanja.
Ker si vse to znamo pokloniti. In se re‰iti prezgodnjega
groba. In ceniti solze in gube in tresoãe se roke. Dobro
je pogovoriti se. Pravi balzam za telo in du‰o. Ker po-
govor balzamira. Ko odpre‰ vrata na steÏaj in sprejme‰
obisk z vsem srcem. Ker imata sorodno kri in sorodno
tiktakanje. Ker se ne pretvarja, kadar je kot zmlaãen
snop, ne kadar je pokonci postavljen snop.

BES

PRAVICA DO SEBE

ãasih sem vulgarna. Ker me nekaj v to prisili. Ker
vulgarnost liÏe rane. Ko se ti fuãka za moralno go-

vorjenje. Ko ti odleÏe, ãe zna‰ koga uÏaliti. Ko vrne‰ milo
za drago. Îivljenje te je nauãilo, da ni vselej pametno
biti olikan. Po‰ten. Kulturen. Ker Ïivi‰ med roparji. âe
hoãe‰ preÏiveti, ropaj. Ne se drÏati pregovora, da pa-
metni popusti, kot pijanec plota. Figo! Podre se lahko
vsak plot. Neodvisno od pijanca. Ali pametnjakoviãa.
Biblijsko vedenje je preÏivelo.

Nima‰ lica le za klofute. Tudi zato si, da napne‰ in ustre-
li‰. Da poãi‰, ko je pretesna koÏa. Da sikne‰ — izgini, ko
ti je dovolj. Da reãe‰ — hudiã prekleti, ko misli‰ iz dna
srca resno jezno. In da zgrozi‰ obraz v gnus, ko se ti ne-
kaj ali nekdo zagnusi. Da zatuli‰ — sovraÏim te, ko ne-
koga sovraÏi‰. In si kot navita sirena, ki se odvija. Ko se
zave‰, da je to tvoja pravica. Tuliti. SovraÏiti. Odrivati.
Praskati. Ker to mora‰ storiti, ãe se ima‰ rad. Ker se
mora‰ imeti rad. Morati biti v‰eã tvoj divji krik. Tvoj raz-
jarjeni obraz. SovraÏne pu‰ãice v oãeh. Sprostiti telo. Ne
biti veãno napeta tetiva. Veãna tarãa.

BES

PRAVICA DO SEBE

In ji reãem, odpisani prijateljici: »Pojdi k vragu! Oplela
si. Zaganjaj se v kogarkoli drugega. Ne bom veã zbirala
tvojih licemernosti. Ne bom veã poslu‰ala tvojih ogo-
varjanj.«

Izbulji oãi. PoÏrla bi me. Ubila s pogledom. Tako je

‰okirana, da ne utegne eksplodirati. Grozno hitro hiti
kimati z buão. Se zaganja od ene stene k drugi. Teãnari
z rokami. Njen molk znam brati. Zagrmi ‰ele ãez ãas.
Pravi vulkan. Sami vroãi izrazi. Peãem se kot peãenka.
Poslu‰alci so peãica. UÏivajo v vonju pekoãega se mesa.
In kuharice. Doslej nisem vedela, kako me ceni. Da je
bila moj detektiv. Da je zdaj radio. Polno poroãil je na-
brala. Hrustajoãa poroãila. âe sem tak‰na neuÏitnost,
bom frãala celo iz sluÏbe. Ali v zapor. Za osemindvajset
let. Kot Mandela. ZreÏiran proces. Ker se nekomu zaser-
je‰. Ker ne neham srati. Ker niti kot preÏgana peãenka
ne di‰im. ·e praÏena se obraãam. PokaÏem svoje nemo-
ralno znanje. V glavnem ponavljam za njo. Drugi pa se
kriÏajo. In pravijo, da ne vem, kaj lahko reãem. Jaz pa le
ponavljam. Dodajam samo spakovanje. Ki ni igranje.
Ampak ãutenje.

Ona reãe — hinavka, jaz reãem — hinavka. Ona reãe

— nepo‰tena koza, jaz reãem — nepo‰tena koza. Ona
zine — kurba na visokem stolu, jaz zinem isto.

BES

PRAVICA DO SEBE

Gnida, niã ne dela‰, pravi, jaz pravim, gnida, niã ne

dela‰.

Kaj se repenãi‰, piha, in jaz piham, kaj se repenãi‰?!

Zatrdi, da pred mano ne bo tiho in jaz zatrdim isto.

Smrklja, reãe, ti bo‰ tiho, jaz pa reãem, pred tabo, sta-

ra, ne bom tiho.

Nekdo na full navije radio. Re‰i situacijo. Obe utihne-

va. Konec debate. V mislih pa ne. Satan babji. âarovni-
ca. Goni se nekam! Poserjem se nate. Kaput je najin od-
nos. Pretrgane vse niti. Podrepna vohunka. Kar odleglo
mi je. Ko sem ugotovila, da sem se je re‰ila. Te more. Ki
je venomer teãnarila. Seveda ni nihãe po njenih nor-
mah. Razen nje same. Jasno. Samo napake je iskala. Se
zaletavala vanje kot v smrtne grehe. Ona pa — ljuba ne-
dolÏnost. Biser. Vzor. Poslu‰ala sem jo, ker sem jo ime-
la za bolno. Saj ne more biti pri pravi, ãe vidi pri sebi vse
naj naj, pri drugih pa vse fu‰. Smilila se mi je. Tak‰ni
ljudje so v bistvu reveÏi. Ker znajo sprejeti le sebe. Mo-
goãe pa bi bila morala Ïe zdavnaj nehati kimati. Vãasih
skomigniti z rameni. Nato pa postopoma odkimavati.
Brez prilagajanja. NajbrÏ ne bi bilo tak‰nega pretresa.
Zdaj se lahko le ‰e zaletim vanjo. Mislim, da je niti o‰i-
nila ne bi z oãesom. âisto verjetno je, da bi tak‰no ne-
sreãico imenovala namerno dejanje. Izzivanje. Ali na-
stavljanje. Ampak ni vredno niti razmi‰ljanja. Kaj ‰ele
pogleda v tisti plastiãni fris. Raje tiho jebemtim. Zaradi

BES

PRAVICA DO SEBE

ãisto zjebanih medãlove‰kih odnosov. Ko velja‰, dokler
da‰. Dokler se te lahko izrablja. Molze kot kravje vime.
Pregovori kot otroka. Dokler si dober. UstreÏljiv. Usmi-
ljen Samaritan. Dokler ne reãe‰ — zdaj pa ti meni, po-
magaj mi, ponudi mi roko. Ker mora‰ tudi ti piti mleko.
Pa se potuhnejo. Kot da so izginili pod zemljo. Komaj jih
spet izbrska‰ na svetlo. Poln gobec izgovorov. Tvojo
pro‰njo kot da prviã sli‰ijo.

»Daj, povej ‰e enkrat, kaj bi rada?«
»Ja to in to bi rada, hudiãa, saj sem Ïe povedala!«
»Aha, zdaj se spomnim.«
»Pa bo kaj?«
»Niã ne obljubim. Bom videl, kak‰na bo situacija. Saj

ve‰, firma je na psu. Pokliãem te, ko bo kaj novega.«

»Figo me bo‰ ‰e klical! Zdaj se izjasni!«
Nekaj momlja. Se opraviãuje. Postaja mi slabo. Spo-

znam, da sem bila dobra mlekarica. On spreten plan‰ar.
Spoznam koristolovca. Mnogo sem naredila za njegov
napredek. Da je zrihtal prodajo. Da je navezal poslovne
stike. Ker sem govorila in pisala v njegovem imenu. On
pa se je tolkel po prsih. In bil konãni zmagovalec. Uspe-
‰en triumf. Skok naprej. Eksistenca zagotovljena. Mo-
ney money v blagajni. Mislila sem, da so dedci bolj‰i pri-
jatelji. Dokler me ni namenil podreti. Me plaãati s tazad-
njo. Stiskanje brez ãustev dobi‰ kjerkoli. To ne sodi v

BES

PRAVICA DO SEBE

moj prevajalski slovar. Imam raje prazno posteljo kot
zarosen avto.

Zadnjih nekaj strani mu ne izroãim. Zaman me gnjavi

doma. In po telefonu. Ne pustim ga blizu. Ne gane me
njegov bariton. Niti zapetljaji, ker je tako pogosto na
pragu. In se krega z mojim ljubosumnim. In se jaz kre-
gam z mojim sumniãavim. In se kregamo vsi vprek.

»Rabim,« pravi.
»Tudi jaz sem potrebovala tvojo pomoã.«
»Ni ‰lo.«
»Zdaj pa pri meni ne gre.«
»Kaj hoãe‰?«
»Poravnal bo‰ stare raãune. Plaãal vsako besedo.«
»Pa prijateljstvo?«
»Prijateljstvo je v tvojem besednjaku sinonim za izko-

ri‰ãanje. V mojem pa je, po novem, jaz tebi, ti meni.«

Napi‰em raãun. Gospod seÏe v Ïep. ·teje. Dober za-

sluÏek, si mislim, in dober poduk. Na nek naãin sva oba
plaãala za prijateljstvo. Tisti kup se mi zdi zastrupljen.
Ogoljufana sem. Toda princip je veãji. Igrano hladno
pospravim bankovce. In mu potisnem liste besedila pod
nos. Zdi se mi, da si sploh ni utegnil oddahniti. Z nape-
timi prsmi gleda v papir. Se ga dotakne. Morda ga je
zbodla moja pisava. Toda ãe se ta idiot ‰e kdaj prisveti
s kak‰no pro‰njo! Ni ‰ans. Ker sem besna. Ker sem uÏa-

BES

PRAVICA DO SEBE

ljena. Ker me je hotel tako poceni kupiti. Ker sem Ïen-
ska. Ker ve, da potrebujem ãustva. A ne ve, da vem, kaj
so ãustva. Da vem, kdaj roka roko resniãno poboÏa.

BES

PRAVICA DO SEBE

hi‰i pa nastane ãuden hec. Ko oni oddide, seveda.
Da mu bo snel koÏo, reãe. Ga ubil. Ker me bojda

pumpa. Piha na du‰o. Odvraãa od druÏine. Ker se pre-
veã pogovarjam z njim. Ker bi morala biti bolj odurna.
Ga sovraÏiti. Poslu‰ati za mizo brez kofeta. Sprejeti
obisk pred vrati. Povedati ali izroãiti, kar je treba, in reãi
nasvidenje. Ali reãi: »Saj bi ti skuhala kavo, pa je zdaj ne
bi pil, a?« Tako obiskovalec nima izbire. Edina moÏnost
je, da se obrne in gre. Razen ãe bi bil hudo trmast in po-
gumen. Kot ta. Ki je mojemu jasno povedal, da mora z
mano govoriti, ne z njim. In se je sti‰ãal v veÏo. Pa lepo
poãasi primar‰iral k pomivalnem koritu, kjer sem se
mudita. Na smeh me je silila njegova hudomu‰na zma-
ga in preoãiten poraz mojega.

Ko je zrak ãist, zaãne streljati. Vso napetost, ki jo je ob
prisotnosti obiskovalca s teÏavo zadrÏeval, spusti vame.
Lep ãas ne upam nobene ziniti. Ko opazim, da se je iz-
praznila njegova divja ljubosumnost, mrÏnja do ãlove-
ka, ki je z mano klepetal, eksplodiram tudi jaz. Ko vidim,
da nima veã namena tolãi po vratih. Ali po stenah. Ali

BES

PRAVICA DO SEBE

razbijati stikala. Iskati kuhinjske noÏe. Ko neha z opolz-
kimi oãitki pljuvati na ljudi, ki so z mano povezani.
Predvsem na mo‰ke. S katerimi me druÏi veliko ãistih
vzgibov in ne umazano meseno Ïretje, ki je, po mnenju
mojega, edini vzrok na‰ega kontaktiranja.

Mnogokrat prav smrdiva po nesramnostih. Ker ne mo-
rem veã nositi teÏe njegove vohunske zalezovalnosti.
Strahu, da me ima drug, ne on. Strahu, da me izgublja.
Strahu, da me bo res izgubil. Ko lazi za mano v mesto.
Do sejnih prostorov. Do ‰ole, kjer ga, skritega v tujem
avtu, kljub vsemu opazim. In se tiho posmehnem. A bi
si perezala vrat. Detektivsko vedenje je poniÏujoãe. Ne
morem dihati. Kot da se je zrak zgostil v goste, uniãu-
joãe korake, ki so za mano, okoli mene, v meni. In se
ãudijo v sluÏbi, kako da moj moÏ ne ve, do kdaj delam,
kdaj moram nazaj v sluÏbo. Ker gnjavi tajnico in spra-
‰uje, ãe je res . . . ãe je res . . . Opravi tudi telefonado
in mojim znancem ne verjame, da sem tam, ãe sem tak-
rat tam. Kadar se vrnem z otrokoma, ju zapre v sobico
in mala dva odgovarjata na vpra‰anja kot zasli‰anca.
Vãasih je ta velikemu dovolj in napol zajoãe, napol pro-
si: »Joj, kaj toliko spra‰uje‰?!« Nervozen je, hoãe ven, pa
ga ne pusti skozi vrata. Zasli‰evanje je sugestivno. Vpra-
‰anja vsebujejo domnevne odgovore. Otroka reãeta —
ja, ne vem . . . Ali pa se jima ne ljubi razmi‰ljali. Ne od-

BES

PRAVICA DO SEBE

govarjati. Ali pa jima je preprosteje kar pritrditi, ne pa
razglabljati o resnici. Ker vesta, da bosta prej re‰ena za-
sli‰anja, ãe pritrdita oãetovim domnevam, kot pa nas-
protujeta in prikazujeta resniãne dogodke.

Huje je, kadar moram sama na pot. Nikoli ni, po njego-
vem, dovolj zgodnji ãas vrnitve. Îe pri vratih zvem, kje
sem bila. Kaj sem poãela. Ker se vse vidi. Celo avto po-
trjuje domneve. In jaz sem ãudna. âudno hodim. âud-
no gledam. Bog ne daj, da bi se nasmehnila. To je zelo
sumljivo.

Dogodi se, da nekateri dogodki vãasih res sovpadajo.
Prav tedaj, ko moram recimo jaz od doma, ni doma tega
ali onega kolega. Sluãajna ali nesluãajna ugotovitev
hi‰nega in‰pektorja je bila odkrita s pomoãjo telefona.
Seveda zato v zraku smrdi. Sem obtoÏenka, ki zaman
izgublja energijo za samoobrambo. Obsodba je pravno-
moãna, ‰e preden je pri‰lo do zagovora. In tako izvem,
da sem se, baje, lizarila na vikendu. Da bo zaradi tega ‰e
klanje. Ker on, ko gre za nezvestobo, ne pozna ne bra-
ta ne kolega. Kriva bom seveda jaz. Tudi za morebitni
umor odgovarjam, ãetudi ga ne bi zagre‰ile moje roke.
Zato naj raje priznam, koga imam rada, in bo vse O. K.

BES

PRAVICA DO SEBE

Saj pravim. Najprej sem tiho. âeprav me hoãe raznesti.
In si predstavljam, da sem res poãela tisto, kar mi pod-
tika. Nato pa si mislim — ti si bedak, in preusmerim
misli. Menjati hoãem prostor. Pa gre toÏilec za mano.
Ne pomagajo roke na u‰esih. Sluh imam izvrsten. Konã-
no napihnem njegovo ljubosumnost ãez mejo. Jo po-
popram z lastnimi laÏmi. Moja jeza uÏiva. On pa je za-
prepaden. Da ga varam, ni vedel. Da ne mislim na otro-
ka, ni vedel. Da sem lajdra, si ne bi mislil. Ampak z dru-
gim ne bo‰ uÏivala, grozi, mrtva bo‰ kot pes. In oni dru-
gi tudi. âe te jaz nimam, te nihãe drug ne bo imel. Ne
bo‰ veã dolgo Ïivela. Ker ne razume‰, kako mi je pri
du‰i. Vsemu bom napravil konec. Îal mi j e, da bosta
otroka siroti.

Jok. ·iroke roke pred mojim licem. Zbojim se za nos in
oãi. V kopalnici tolãe po radiatorju. Spusti vodo in si
umije obraz. Spodi me od ãikanja. Pravi, da sem Ïivãna.
Da sem nora, ker kadim v verandi v poltemi. Da bo mo-
ral nekaj ukreniti za moje normalno vedenje.

»Prosim, pusti me samo,« ga rotim.
Ma, kje pa! Sli‰ati moram, kdo vse bo mrtev. Îenske

in kolegi. Tisti redki, ki jih ‰e imam.

»Utihni, otroka spita.«
Ma, kje pa! Morata sli‰ati, da oãe trpi zaradi mame.

Da oãe joãe. Ker se mu je vÏgalo pivo. Smrdi kot v ﬂa‰i.

BES

PRAVICA DO SEBE

»Daj mi mir. Jutri moram v sluÏbo.«
»Ne bo‰ imela miru. Ker me sovraÏi‰. Jaz pa tebe lju-

bim. In imam vso pravico, da zahtevam in dobim tvojo
ljubezen. Ker si moja Ïena!«

»To ni ljubezen. To je muãenje.«
»Vse poãnem v imenu ljubezni.«
Ugrabljena sem. Pritisnjena ob steno. Hlaãke bi mo-

rale dol. Ne dovolim. ZbeÏim v spalnico. Nepravilna od-
loãitev.

Padem. Se borim. Okoli vratu nemirni prsti. Sploh me

ni veã strah.

»Stisni! Stisni!« vpijem. Prijem popusti. Sopem. Se

vdam. ·e sem. Moãne ‰ape utrgajo elastiko. Golota me
zapeãe. Me gane. Spremeni v ranjeno zver. Ugriznem
‰api. Re‰im ãast. Neãastno. Duh po omadeÏevanju osta-
ne. Ne uÏivam v zmagi. Komaj sem preÏivela, pa bi rada
v temo. Tam bi bila re‰itev.

Trudim se najti besede, ki bi me pokopale. Da bi se

ugonobila. Za vedno. Kajti tak‰no mesarjenje bo neke-
ga dne prizadelo Ïivce. Kozlanje ne more biti veãna
re‰itev. Skozla‰ se, v trebuhu pa ostane obãutek nedo-
konãanega.

»Hoãem!« sli‰im ob sebi.
»SovraÏim,« zinem postrani. In bi rada nekega tujca,

da bi prizadela sebe in in‰pektorja. Kogarkoli, samo da
bi umirila prestra‰ene roke. Da bi jih nekam poloÏila.

BES

PRAVICA DO SEBE

Da bi obãutile, kar bi naj obãutile sleherne ãlove‰ke
roke.

Izkoristim trenutek in‰pektorjeve nezbranosti. LeÏem v
tu‰ kabino. Podse vrÏem brisaão in v naglici pograblje-
no servieto. Zvijem se v klobãiã. JeÏ sem. Zvita kot v ma-
ternici. Poleg mene kaplja iz pipe. Za steklenimi vrati
opazim senco. Zagnala se je v kopalnico. Pa ven. Ne
upam dihati. Prosim skrivali‰ãe, naj ne bo izdajalsko.
Zasli‰im korake na podstre‰ju. Ljubi bog, ãe si kje, skrij
me! Zasli‰im korake v kleti. Premaknem otrple ude. Ne-
kaj sekund svobode imam. In spet sem zarodek. Najden.
Vleãe me iz maternice. Noge se uprejo v vrata. In‰pek-
tor ima levjo moã. Popraskana joãem. Vdam se v umi-
ranje. Vdam se porazu. Ker je kriãal v telefon, naj nujno
pripelje re‰ilec. Ker da sem znorela. Sicer ne bi legla v
tu‰ kabino. Prosila sem, naj prekine. Zmagoslavno me je
posadil na strani‰ãno ‰koljko. Povsem sem odpovedala.
KoÏa na licu je drgetala. Brada trzala. Pesti sovraÏile
lase. Bila sem mlaka. Stra‰no globoka. Piti sem morala
zakletve o ljubezni. Kak‰en teater! Kak‰na igralca!

»Prosim, pusti me,« rotim kot pri molitvi.
»Tebi se me‰a. Si pojedla tablete?«
»Bom jih, bom, da se mi prej ne scefra,« joãem in tu-

lim in kolnem in tolãem po njem, ki se me dotika.

BES

PRAVICA DO SEBE

»Fentala bi se? Ne misli‰ na otroka? Kak‰na mati pa

si?«

»Zaradi tebe se bom fentala. Ne zdrÏim veã.«
»Mene ne me‰aj v tej ãorbi. Sama si jo skuhala. Kaj pa

sem ti zlega storil?!«

»Pojdi. Pusti me samo.«
Pa je le lezel vame. Z besedami. Dotiki, ki se jim ne

znam umakniti. Ki me bolijo. Ki se mi gnusijo. âeprav
sem uradno njegova. Ker ima zato menda pravico do
njih. Ker se boji, da jih samo tista stavba lahko vzame.

In si mislim: bolj hudiãevo paã ne more biti, kot je. âe
razlagam, da mi ni veã mar, pa ne razume. âe si ujetnik
zakonske pogodbe. Nekoã nekaj vredne, kasneje pre-
perele. In mi je lahko ob misli, da bom morda umrla.
Zaradi nekih korakov. Ki jih on ne odobrava. Ne sprej-
me. Ne prenese. Niti za ceno Matilde ne morem naprej.
Je res, da je le meni jasno? Bojim se, da niti otrokoma
nikoli ne bo. Tudi to bi bilo podobno smrti.

BES

PRAVICA DO SEBE

zginjam v preteklosti. Sku‰am naju najti. Nekaj pra-

vi, da nisem imela res rada. Le dozdevno. Ves ãas le v

strahu. Nama lagala. Ker sem se bala. âesa? GroÏenj. Îe
pred leti je pel o samomoru. Ma‰ãevanju. Sem se bala
samote? Nemogoãe. Veliko sem bila sama. Torej kaj bi
izgubila? Bala posledic? Morala je biti nesamostojnost.
Nesigurnost. Obãutek laÏi, da se na nekoga naslanjam.
Pa sem sama stala. Se nase naslanjala. Se iz bitk pobira-
la. Se vlekla iz govna. Idealizirala. Sanje vra‰ãala v stvar-
nost. In jih v stvarnosti videla. Hodila z nevidno feredÏo.
Z omamljenimi moÏgani, da moram imeti idealen dom.
In se prepriãati, da je idealen. Zama‰iti u‰esa ob mno-
gih eksplozijah. Dokler ni nekoã vsega razneslo. V meni.
FeredÏa je padla. U‰esni zama‰ki se stopili. MoÏgani se
sprali. Tedaj, ko je bil Ïe preveã razvajen zaradi moje
vdanosti. Privolitve v tak‰no Ïivljenje. Ko sem zaãela
grabiti ko‰ãke svobode. Osebne svobode. Iti brez priki-
manja. Kupiti brez dovoljenja. Smejati se v me‰ani druÏ-
bi. Objeti se z znancem. Se razveseliti obiska. Obnoviti
stara poznanstva. Misliti nase.

BES

PRAVICA DO SEBE

Stopil mi je na prste. Na pot. Presekati je hotel pravico
do samostojnosti. Me potunkati v stereotipne vode.
Tudi za ceno utapljanja. A voda je nara‰ãala. Polna hi‰a
je Ïe. Plavava v poplavi. In on kriãi, da vse uniãujem.
Vse, kar je zgradil. Niãesar ne cenim. Vse zavraãam.
Njegove Ïulje. Denar. Res, saj se je delalo. A ne le enos-
transko. Tudi moje roke so bile pri delu. In cvenk. In
trud. Navdu‰enje. Upanje. Îelje. Iluzije. Pa kaj, se naj
zdaj poÏrem, ãe ne znava veã zidati?! Sem paã potres.
Toda epicenter ni v meni. Ob meni je. Po‰kodovana ni
le njegova celota. âeprav tako zagotavlja. In me sili, da
Ïivim v veãnem tresenju tal. Sili, naj razumem. âetudi
vem, da ne bo nikoli veã celo. Ne bom gradila po svoje,
mi pravi. Ne brez njega. Ker on ne zna in ne more brez
mene. Ker sem njegova. Lastnina. Brez obãutkov. Ali pa
z obãutki, za katere se ni vredno zmeniti. Ki jih je po-
trebno preoblikovati. Predelati kot drevo v papir. Zato,
da bo zado‰ãeno njegovim potrebam in hotenju.

Zame pa se ni treba zmeniti. Le sama se zmenim zase.
Le meni je mar zase. Ko vidim, da se lahko pogovorim
s seboj. Ko se pogovarjam s seboj. Ko si zaupam, kaj me
vleãe navzdol. In ni niti drobne vejice za naslonjalo. No-
benega Ïupnika za spoved. Da bi oãistila srce in izpregla
za hip. Le zaãudenje, ãe vem, kaj delam. âe se mi sploh
sanja, kaj poãnem. Eno samo obsojanje. Enostransko.

BES

PRAVICA DO SEBE

Verovanje in‰pektorju. Ki se zna braniti. Prikazati doga-
janje v natanãno zreÏirani shemi. Z nastavljenimi past-
mi. Ko zaãnem besneti in kaÏem znake nepri‰evnosti.
Ko se na zadnjem milimetru meje zavem, da res lahko
padem v nastavljene mreÏe. In se prestra‰im. Vmes pa
spoznavam Ïivljenje. Ljudi. Mojega smisla ni med njimi.
Ker me zavraãajo. Ne marajo. BeÏijo. In ni veã smiselno
iztegniti rok za njimi. Ker se psovke odbijajo od prstov.
Bijem obsojeni boj. Se bom pretolkla? Ali pa se bom prej
razletela na bilijone nepomembnih ostankov? Nemara
sem to Ïe zdaj.

BES

PRAVICA DO SEBE

o sem ena krava. V lastno skledo se podelam. Ne-
razumljivo. Samo dve moÏnosti sta: ali imam za-

senãeno pamet ali pa sem brez morale. Tako trdijo.
Toda s tem ali-ali si ne belim glave. Njihova stvar, ãe
hoãejo tako razmi‰ljati. Vendar mi ni jasno, ãemu bi naj
bilo njih sram. Ljudi, ki me poznajo. »Fej, fej, da kaj
tak‰nega pi‰e,« pljuvajo. Gledam popljuvana tla. Toliko
hrakljev na kupu ‰e svoj Ïivi dan nisem videla. Tak‰nih
daril svoj Ïivi dan nisem prejemala. Doslej ne. V krat-
kem ãasu sem se nauãila spretno stopati ãeznje. Vãasih
me kak‰en doleti, preden telebne na tla. Zadene me v
sredino du‰e. âutim, kaj je fuj. Tuj hrakelj v du‰i. Spol-
zek. Ogaben. Spoznam, da sem res trmasta. Ne odne-
ham. Sprijene misli ãeãkam kar naprej. Sramota mi ne
pride nasproti. Sram jo je mojega peresa. Sramota ne ve,
da moram ãeãkati. Ker sem sama svoj spovednik in spo-
vedanec. Brez licemerstva. Izpostavljam se. Se dajem v
zobe. Baje je toliko druge snovi za pisunjenje. âemu
izhajati iz sebe? Ampak, ljudje boÏji, ne gre. Pri meni ne
gre. Moram razãistiti s seboj, da lahko brskam potlej po
drugi snovi. Zato so va‰i nauki bob ob steno. In se po-

BES

PRAVICA DO SEBE

ÏviÏgam na obsojanja. Ker sem Ïe obe‰ena. In sem si
krvnik. Ker to poãnem. Ko to poãnem. Ker vi cenite la-
janje za stenami. Vse imate spretno skrito za zidovi.
Niãesar niti na balkonu. Saj tam ima svet u‰esa. In oãi.
Svet, ki si laÏe. Sam sebe goljufa. In se ble‰ãi navzven.
Pod pla‰ãem pa je dim. Zato ne dam pet par za tuje sod-
be. Kar mislim, bom dejala. Kar ãutim, bom ãeãkala. Pa
ãe prebere kdo te liste ali ne. âetudi umro v strani‰ãnih
‰koljkah. Ali pa vzburijo kri in otopele moÏgane. Zdre-
sirane. MoÏgane v kalupih. Ki jih pretresejo odstopanja.

Tako. Zdaj pa se Ïe meni zdi, da ﬂancam. Le zakaj ple-
teniãim zaradi obrekovanj, ki letijo na moje pisanje? Me
motijo? Ker ne kimajo? Ker se ne strinjajo? Ali pa ãutim,
da hoãejo biti vsi ti gledalci recenzenti mojih misli? Mi
najprej cenzurirati misli in jih nato lepe, ãiste in oprane
vreãi na papir? Jok! Odpade! Moje misli ne prenesejo
cenzure. Ker jih imam rada. Ker jih cenim. Ker niti misli
ne sejem v tri dni.

Naj izgleda to kot samospev. Pocitram se. Zakaj se ne bi
smela tudi jaz ‰irokoustiti? âe to sploh je ‰irokoustenje.
Za tistega, ki ponoãi vidi sonce, je. Niti sama ne slutim,
kaj vse bo ‰e zletelo na papir. Ker odloãujoãi dogodki
‰ele pridejo. BliÏajo se. Vztrajno. Neizogibno. Nekega
dne me bodo ukle‰ãili. Morala se bom mleti z njimi.

BES

PRAVICA DO SEBE

Razen ãe si premislim. Ampak ni iskrice, ki bi me vlek-
la nazaj. Preveã sem Ïe oÏgana. Preveã ne maram. Ne
vidim vzroka, da bi se povlekla. Izvlekla. Se obrnila.
Stopala ritenski in gledala naprej.

Kmalu bo dan, ko se bo odloãilo, kaj bo z menoj. Will I
be or not, that’s the question. Rekel je, da me veã ne bo.
âe bom ‰la tja. âe bom rekla totalno konec. Vem, da
bom ‰la. Tudi bom rekla totalno konec. Morda bo kas-
neje res totalno konec z menoj. Da bom dihala le ‰e za
tisti dve besedi. Poslednji. Morda bo imel pod suknjiãem
strel. Morda bo imel smrtonosne prste. Si bo Ïe kaj iz-
mislil. Napovedi kaÏejo tako. Vãasih se tolaÏim, ãe‰ tudi
vremenarji so zmotljivi. Ampak tak‰ne mavrice v moji
du‰i so redke. Premnogokrat me je strah. Ko gledam
roko, ki se iztegne proti meni. In se zdrznem: zdaj mi bo
oklenila vrat. Kot nekoã. Mogoãe bo popustila. Kot ne-
koã. Mogoãe ne bo. In bo vsega konec.

V Ïelodcu mi trepeta, dokler se roka ne oddalji. Obãu-
tek smrti gre, oddahnem si pa ne. Ker so njegove roke
vedno tu. In moja ãakanja, ali bodo hudobne ali priza-
nesljive. Ko me sredi spanja stresejo. Nekajkrat, preden
tudi one zaspijo. In se potlej cela tresem. Ne morem veã
spati. ·e dolgo ne. Zjutraj pa sem kot pretepena. Ne-
sveÏa.

BES

PRAVICA DO SEBE

Vãasih pride ãuden obisk. Prav do moje postelje. Pod
odejo. LeÏe name. Mi priklene ude. Hoãem premakniti
glavo. Noben gib ni moÏen. Ono mi leÏi na prsih. Vibri-
ram. Kot da so v meni elektriãni impulzi. Traja v nedo-
gled. Neha se, ko nekdo izkljuãi tok. ·ele tedaj uspem
odpreti oãi. Obrnem se na drugo stran. Da ne bi bila
spet elektriãna. Kako naj imenujem to elektriko? Ji je
ime mora? Kdo mi jo je poslal? Se res moram tolãi v
vseh mogoãih bitkah?

BES

PRAVICA DO SEBE

a pride brat in reãe: »JeÏu‰, sestriãku, si kot smrt!«

In maje z glavo. In mi je nerodno, ker tako dolgo

dolgo gleda v moje lice. Pogreznil se je v dve vdolbini
pod oãmi. V izstopajoãe kosti ob ãeljustih. Tisti hip si
tiho obljubim, da bom zaãela Ïreti. Ker res vsaka cota
zdrkne preko bokov, ko si jo navleãem. Ker moj obraz
spominja na siromaka iz geta. KorajÏim se, da se bom
postavila na noge, toda misel na hrano mi ni v‰eã.

»Kaj te muãi? Zakaj ima‰ gladovno stavko?«
Ne cefraj me, brat, si mislim. Istoãasno pa se hinavsko

nasmehnem, ãe‰ sem paã bolj suhe sorte. Meni pa je kri-
stalno jasno, kak‰ne »tablete« me oÏijo. Sekiranje, jasno.
Zdaj paã prebavljam, kakor vem in znam in zmorem. Ko
omotiãna tavam po svetu in spoznavam, da me vsak
prepir izãrpa. Shuj‰a. Napihne veke. Roke spremeni v
trepetliki.

Recimo . . . Recimo? Naj zinem? Naj se spet razgalim?
Se naj vrÏem v zobe obtoÏujoãim po‰astim? Da bom po-
novno razãistila s svojo psiho. In se pogovorila s seboj.
Ja. Ja. Tako me teÏi. Moram zasikati. Si povedati. Ta po-

BES

PRAVICA DO SEBE

zni noãni ãas. Pravzaprav rano jutro. Ko se sonce plazi
skozi veje. Tipa po ‰ipah. Rumeni ‰e speãi svet. Tihi.
Preveã tihi. Ker sem jaz buãeãa. Zdaj Ïe brez energije.
Prej pa ‰e tako zelo divje roke. Upirajoãe telo. Moãne
noge. Ko me je vkle‰ãil. Strgal cunje. Vrgel na plo‰ãice.
Iskal Ïenskost. Jo hotel dobiti. Stra‰no nasilno. Kljub
praskam. Klofutam. Brcam. Stisnjeno med kad in bide.
Mrzlo je bilo na tleh. Rjovela sem. Izgubila glas. Grlo je
utihnilo. Preveã je prosilo. Le roke so ‰e bile krepke.
Skrivale mednoÏje. Odganjale divjo mo‰kost. Kolena so
branila prsi. Trebuh. Oãi se bale divjega lica nad seboj.
Ko sem padla v kad. In je pokleknil name. In me zgrabil
tam spodaj. In sem hotela crkniti. Ker noãem biti posi-
ljena svinja. Ko sem zaãutila, da nimam veã moÏnosti.
Obrizgnila me je krvoloãna sluz. Îival mi je trgala med-
noÏje. Z roko. In sopla. In me preklinjala. Ker ãisto v
mene ni mogla. Bog mi je pomagal.

Spustila sem tu‰. Splazil se je iz bane. Polivala sem

Ïival kot gasilec. Bila je zmedena. Kleãala sem v kadi. Z
razmesarjeno du‰o. Ko je Ïival obljubila, da bo mir. Po-
ãasi sem se umirila. To ni bilo veã moje telo. Preveã me
je bolelo. Od umazanije. SovraÏila sem svoje telo. In
rekla Ïivali: »Spremenil si me v svinjo. Do tebe ne bom
veã ãlove‰ka.«

BES

PRAVICA DO SEBE

Îival pa se je smilila sama sebi. In kolnila usodo. Ker

ne more imeti, kar ji po zakonu pripada. Dobiti, kar je
njeno. To, do ãesar ima edino ona vso pravico.

Jebi se, sem si mislila, prekleta blesava Ïivina! Ne bom

se ukvarjala s tvojo ãudno prepriãanostjo. Lahko me
pokonãa‰, toda posilila me ne bo‰! Ker sem mrtva. Sem
Ïe mrtva. Moje mrtvo telo te ne more pote‰iti. Suha
struga sem. Spomin na nekdanjo vodo.

In sem, lastnina, predmet, stopila iz kadi. Mokra pobra-
la oblaãila. Raztrgana. Sem vedela, da sem tudi jaz Ïival.
Boj za obstanek. Zmaga moãnej‰i. Kdo, se ve. Jaz Ïe ne.
Izgubljam. Psihiãno in fiziãno. Postajam primitivna. Ker
se plazim po ‰tirih. Ker se vleãem, da se izmuznem. Ker
uporabljam kremplje. Ker grizem in tulim in rjovem.
Nerazumljivi glasovi so v meni doma. Divji. Hi‰a, moja
hi‰a se spreminja v neprehoden gozd. Nekje drugje bi
bila rada doma. Ampak svinja spada v svinjak. Torej je
tu moje mesto.

Ko se ona Ïival zvleãe v svoj brlog, zlezem v gubo. Po-
mislim na nekatere ljudi. Ki so daleã. Ki bi jih rada. Ni
‰ans. Sama joãem. Pa bi imela solze za neka ramena. ·e
je v meni tresoãa boleãina za neke prsi. A ni ‰ans.

BES

PRAVICA DO SEBE

luÏba. Sodelavec reãe: »Danes pa slabo izgleda‰.«

Skoraj bi se razcmerila.

»Si bolna?«
»Eh,« pravim, »sranje na celi ãrti.«
In zbeÏim. On bi me spregledal. Podobno je doÏivljal.

KaÏe, da tudi preÏivel. In prebolel. So mo‰ki res moã-
nej‰i? Bom jaz, ‰ibka Ïenska, preÏivela?

Med ‰ihtom me pokliãejo na nujen sestanek.
»Ne morem,« reãem ‰efu.
»Mora‰,« odloãi, »zaradi funkcije, ki jo opravlja‰.«
Ne morem protestirati. V meni je prevelik cmok.
Med voÏnjo se opozarjam: »Pazi, kako vozi‰! Rdeãa

luã je. Ravno pelji. Preko ãrte te vleãe.«

Nekdo divje zahupa. Zgrozim se. Zadnji hip sem na

svojem pasu. Zdresiram ‰oferske sposobnosti. Ne smem
se zaleteti. Doma me ãakata otroka. Toda ãe ne bi bilo
njiju . . . ãe . . . . potem . . .

V sejni sobi padem na stol. Debata je ostra. Vleãe me za
jezik. A mi ni za pogajanja. Nestrpno se presedam. Neki
me ‰armantno gleda. Zelene oãi. Dober glas. BeÏim.

BES

PRAVICA DO SEBE

Vedno me najdejo zeleni pogledi. Vzkipim. Moje mne-
nje je spo‰tovano. Stresam misli. Ko se izprsim, se spet
pogreznem vase. ZniÏam drÏo. Gledam v ãrno mizo.
Skodelica kave je prazna. Moj notes poãeãkan z navz-
kriÏnimi mnenji. Jutri jih bo treba posredovati naprej.

Gremo. Zelenooki ãaka. Pri vratih se smeji. Hoãem

mimo. Ustavi me njegova roka. Poslovi se z mojo roko.

»Na kavo?«
»Hvala.«
»Pa drugiã?«
»Pa drugiã.«
Spet vozim. In mislim na povabilo. Morda bi pa lah-

ko bila ‰la. Na kavo. Ali na sok. Da ujamem kak‰no ãust-
vo. Da dobim kak‰no ãustvo. Ali nekaj Ïeljenosti podob-
nega. Nekaj, kar ne bi smrdelo po svinji. Kajti svinje si
nihãe ne Ïeli. Sem svinja ali nisem? Ali pa je zelenooki
le pogruntal, da paã nekaj ta hip potrebujem? Da sem
revna. Revna zapu‰ãina. Skelet, ki ‰e Ïivi. Sem zamudi-
la vrnitev med ljudi? Med ãutne.

BES

PRAVICA DO SEBE

veãer pa mama. Res ni pri‰la pravi ãas. Molãeãa
sem. Ne najdem besed. Mama je uÏaljena. Vleãe

besede in kuje pogovor. Madona, kako sem redkobesed-
na. Ne gre mi kramljanje. Muãno je. Kot da sva si tujki.
Pa mi ni tujka. Rada jo imam. âe bi jo objela, bi me du‰a
izdala. In pridiga bi bila tu. Nato pa tudi konﬂikt. Ozi-
roma mamino svetovanje in moje protestiranje. Ner-
vozna je, le na polovici zadnje sedi.

»Po‰teno sedi,«ji reãem, »saj te ne preganjam. Le

grozno mi je pri du‰i,« jo tolaÏim, ker hoãe iti.

Gledava po kuhinji, kot da plavajo stavki, ki bi naju

re‰ili, po zraku.

»Vsaj kavo mi skuhaj,« potarna.
Premaknem se h kuhinjskim elementom. Napitek

pozabim sladkati. DÏezva stoji na mizi.

»Ja, nalij vendar kavo,« me spet opomni.
Tudi to sem pozabila. In kava je Ïe mrzla. Mama pa

ima rada vroão.

»Kaj zdaj?« sem izgubljena.
»Kaj? Kaj! Bom paã mrzlo pila,« je ostra.

BES

PRAVICA DO SEBE

In pijeva brez besed. Brez slasti.
Pride moj. Mama se zapiãi vanj, ker ve, da bo spre-

govoril. Ker se jaz nisem odprla.

»Mulca sta. Dve nori muli,« mu sikne. Najde njegovo

Ahilovo peto.

»Jaz? Niã nisem kriv. Vse ima ona na vesti,« se brani.
»Sta spet kaj imela?«
»âe bi le imela. Pa se me brani, kot da imam aids. Od

svoje Ïene ne dobim, kar mi pripada.«

Mama me ocenjuje. Vem, da bi me sicer za‰ãitila, toda
tokrat nisem njena prava hãi. Predaleã sem. Nedostop-
na.

Neiskrena. Nezaupljiva. Ne razume, ãemu ne morem

govoriti. Da je presveÏe. ·e preveã odprta rana. Zeva-
joãa.

»Hudiãa, popusti malo! Tvoj moÏ je, dva otroka ima‰.

Ne trmoglavi veã. Misli‰, da se vsi ljudje ljubijo?! Ljube-
zen in skupno spanje imata pravzaprav le trohico skup-
nega.«

Njeno besedovanje je kot osji pik. ·e bolj trpim. Oni

moj pa v zmagoslavni pozi. Kot Cezarjev kip. Trije smo,
a sem sama.

BES

PRAVICA DO SEBE

Mama, res nisi pri‰la pravi ãas. In oprosti, ker ti ne mo-
rem povedati, da te imam rada. Saj . . . mogoãe pa . . .
ve‰ . . . ?

Îelim spati. Spala bi rada.

BES

PRAVICA DO SEBE

n zdaj sem tam. Kjer ni nikogar. Kjer sem samo jaz. S

seboj. V meni. Ko ti‰ina boli. Ko roÏe bodejo. Ko praz-

niki bolijo. Ko me je groza sreãneÏev. Ko se bojim ljudi.
Bojim, da bi vendarle kdo pri‰el. âetudi ãutim, da so
domneve jalove. Na mojem hodniku je le ti‰ina. Na za-
ãetku in na koncu tema. Po hodniku tema. Vmes niã. V
zraku misli. Kako je mogoãe? Da na vsem svetu ostane‰
le sebi vdan? Zaznamovan: Ker si zakonu obrnil hrbet.
Ker je bil noÏ med rebri. In kri na koÏi.

Gledam po sobi. Je mogoãe, da le jaz vidim svojo razme-
sarjenost? Danes, ko je dan Ïena? Ko nisem veã to. Ko
sem le ‰e Ïenska. Kaznovana, ker sem Ïenska. Ker sem
ukrepala kot Ïenska. Ne kot Ïena. Ne kot sprijaznjena
podloÏnica. Je vredno biti Ïenska? Biti Ïena ali ne, to me
ne bega veã. Osebno ne veã. V vlogo in smisel drugih
Ïensk se ne poglabljam. Sleherna ima pravico do lastne-
ga videnja. MoÏno, da moje videnje ni realno. Pravilno.
Da je le posledica izku‰enj. Toda verjamem v svoj nazor.
Trenutno se mi zdi nezmotljiv. Ponavljam — meni oseb-
no.

BES

PRAVICA DO SEBE

Ne morem verjeti, da sem toliko let verjela ‰opkom.
Darilcem v celofanu. Da sem se lahko smehljala mo‰kim
zadregam, ko so kupovali darila. NekorajÏno brskali po
policah med Ïenskim perilom. Rdeli v obraz. Skrivali
bele ovitke za hrbti. Nato recitatorsko stopili pred
druÏice. Na ustih eno, v resnici drugo. Iz dneva v dan. In
en dan odkupnine. En dan malo drugaãne prevarljivosti.
RoÏnega norãevanja. Ko celofan ‰elesti. Ko cvetje gane.
Ko se vsakdanjost skrije v ma‰eljne. Sem res spregledala
tako kasno? Da sem morala nehati biti Ïena. Ko ni no-
benega ‰opka zame. Ne boli me prazna vaza. Boli dejst-
vo, da sem toliko ãasa bila naivna. Odpravljena z nagelj-
ni. Z vzdu‰jem.

Obdobje, ki ga preÏivljam, je raznovrstna ‰ola. V nekaj
mesecih ogromno znanja. Ogromno izgub. Brez ljubez-
ni. Brez prijateljev. Brez kolegov, brez volje. Mnogokrat
brez poguma. Ki pa se vendarle najde pravi ãas. Da nisi
ãisto zmlet. Ko se zopet najdeta trma in korajÏa. Ko kot
Ïenska ostanem na cesti brez Ïensk in mo‰kih. Ko se te
ne spomni nobena Ïenska in noben mo‰ki. Ko si niã. Kot
da ne obstoja‰ veã. Ko te nihãe veã ne spo‰tuje. Niti
Ïenske. Ker nisem Ïena. In ker to nisem, nisem vredna
niti telefonskega klica. Nobene lepe Ïelje. Ker so mi

BES

PRAVICA DO SEBE

Ïenske zamerile. Strah me je odgovarjati si na vpra‰anja:
»Bo‰ lahko tako Ïivela?«

Izmikam se z podvpra‰anji. »Kako — tako Ïivela?«
»Tako. Brez ljubezni. Ne da si komu potrebna.«
Izgovorov je premnogo. Noãem biti potrebna. Ne

Ïelim nikogar potrebovati. Îiveti brez ljubezni tudi gre.
Razdajala se bom otrokoma. Tudi to je ljubezen. Pila
bom njuno ljubezen. Zelo me imata rada.

Zunaj je sonce. Otroci nosijo roÏe. Oãetje so toãni iz
sluÏbe. Pri meni je hladno. Ker sem si prejle lagala. Res-
nica je eno, Ïelje so nekaj drugega. âeprav jih ti‰ãim v
podplate. Rada bi bila v klobãiãu. Na kak‰nem krilu. A
treba bo brez tega. Ker znam preveã sovraÏiti. Zato v
meni ni najti toplega. Odbijam. Zapravljam. Sem Ïe za-
pravila. Vse. Razen otrok sem vse zakockala. Tudi svo-
je potrebe. Po sonãnih Ïarkih. Usojena mi je izoliranost.
Do nadaljnjega. Do kdaj je to? Do veãnosti?

Pa kaj bi sploh rada? Imam, kar sem planirala. V kar sem
rinila. In se zrinila. Upam reãi — dotrpela. Se tako krãe-
vito sama zaganjala. Ko so podirali posmehi. ÎviÏgi.
GroÏnje. Posledice prihajale. Se najavljale. Ko sem imela
blaten obraÏ. Ko sem vsem smrdela. In sli‰ala le svoje
korake.

BES

PRAVICA DO SEBE

Zdaj sem tam, kjer je okrog in okrog ti‰ina, notri pa vul-
kan in jokanje zemlje. Zdaj imam samo sebe in otroka.
Morala bi biti spokojna. Sreãna. Verige so odpadle. Ne
tulim zaradi preãrtane preteklosti. Boli me preziranje
ljudi, ki so se nekoã gnetli okoli mene. Boli me njihov
molk. Boli njihova ravnodu‰nost. Izdaja me boli.

»Ti si nora,« so bile besede ene zadnjih kolegic, ki je

priãakovala, da se bom streznila. Za doto je ‰e siknila
preko ramen: »Ne morem se veã druÏiti s tabo.«

Nemoãno sem gledala za njeno vihrajoão postavo. Bila
bi rada zajokala. Samo jokala. Niã prosila. A moj glas je
ne bi veã dosegel.

Kako zdaj naprej? Ni enostavno. A najenostavneje je
ãrta ãez upanje. ârta ãez ljudi. In imeti rad sebe. Se spo-
‰tovati. Si zaupati. Si verovati. Verjeti. BeÏati pred mis-
limi. Misliti na nekaj abstraktnega. Niã oprijemljivega.
Niã konkretnega. Îiveti iz hipa v hip. A vendarle za jutri.
Tudi jutri je prihodnost. Saj nihãe ne ve, ali ga ãaka dol-
ga prihodnost. Ali nemara le tako kratka, kot je jutri.

Poslati k vragu spomine. Ne klicati znancev. Ker ti to veã
niso. Bolje je izklopiti telefon ali se prepriãati, da ga
nima‰. Bolje risati otrokoma risbice in nabirati regrat.
Preusmeriti razmi‰ljanja ali preseliti se v knjige. Hoditi

BES

PRAVICA DO SEBE

mimo ljudi le, ãe je treba, se ustaviti, nato pa spet iti
hladno po svojem tiru. Iti in stisniti nohte v koÏo, ãe te
kaj za‰ãemi. In si zabiãati: »Ni vrag, da ne bi vzdrÏala!
Saj pa nisi tak‰na ‰leva!«

In se napije‰ svoje vere in se posmehne‰ apaurinu. Tudi
ta te ima rad le kratek ãas.

BES

PRAVICA DO SEBE

istam po tej svoji pisariji. Se prelivam in prerivam
med doÏivetji. Sami monologi. Partizanskih akcij ni.

Dogodki so medli. Za povr‰nega bralca. V meni pa je
bilo mnogo bojev. âeprav bi kdo dejal, da se ni zgodilo
niã velikega. Kar bi svet zasukalo. Preobrnilo. Obraãalo
ljudi. Vodilo ali zaustavljalo dogodke. Niã groznega ali
ekstremno sreãnega v vrsticah. Male stvari opisujem,
sli‰im reãi. Male stvari, ki bi mirno lahko ostale zamol-
ãane. A zame velike male stvari. Majhni dogodki, ki so
mene globoko razbrazdali in preorali. ·e vedno nisem
njiva. ·e je sled o ledini. Morda bi bila morala biti tiho.
Spra‰ujem se, ali morda res. Molãati o intimnih razmi‰-
ljanjih. Ker sem Ïenska. Ker me bodo zaradi spola po-
pljuvali. Pamet je Ïenskega spola. âisto logiãno, da
imam kurjo pamet. Ker sem Ïenska. Mo‰ki ne bi tako
naivno razgaljal svojih obãutkov. Sploh jih ne bi izpo-
stavljal, berem misli premnogih pametnjakoviãev. Mis-
lim pa si svoje. Namreã ali nista mogoãe termina mo‰ki
in obãutki povsem nasprotujoãa si spola? Ki se nikoli ne
pribliÏata. Obãutki na severu, mo‰ki na jugu oble. Ne-
mogoãe, da se zlijeta. In druga stvar, ki mi je kristalno

BES

PRAVICA DO SEBE

jasna. âe bi to napisal mo‰ki, ne bi bilo nobenega vika
in krika. Ne bi bilo zamere. Dvomljivosti. Mo‰ko izra-
Ïanje ne bi bilo obsojeno. Njegov Ïargon bi verjetno
drugaãe zvenel. âetudi ne bi izbiral izrazov, ãetudi bi
uporabil primitivne besede za izraÏanje svojih razmi‰-
ljanj, se ga ne bi obsojalo. Ker se na mo‰kega drugaãe
gleda. Ali ãe bi oba pisala o isti temi, in ãetudi bi njegovo
izrazoslovje bilo morebiti vulgarno, njega ne bi zadevale
pu‰ãice. Mo‰ki in Ïenska lahko pi‰eta (govorita) o istih
obãutjih, toda razumevanje bo razliãno. âeprav sem
malo prej dvomila o obãutkih. Po moje mo‰ki obãutke
in razmi‰ljanja enaãijo. Razmi‰ljanje je Ïe obãutje, za
Ïensko pa je med tema dvema pojmoma oãitna in jasna
razlika.

Ti stavki niso streljanje na nasprotni spol. Samo predvi-
devam, kak‰en bi bil odziv na mojo pisarijo, ãe bi jo,
morebiti, posredovala kak‰ni urednici oziroma uredni-
ku. Razmi‰ljam tudi o goljufanju. Da bi si izmislila
mo‰ki psevdonim. Da bi vsi glagoli dobili mo‰ka obra-
zila, da bi bil pripovedovalec mo‰kega spola. Tedaj bi se
morda bralec ãudil: »Je mogoãe, da je mo‰ki tako psihiã-
no garal ob neki babnici?« In oba spola bi se zaklinjala,
da takih copat ne sme biti na svetu, da je edino trezno
ravnal, ko se je odloãil za razvezo. Mo‰kim bi morda s
tako prevaro moje pero potrkalo na ãast in bi se piscu

BES

PRAVICA DO SEBE

klanjali. Dvomim, da bi kdo podvomil v nemo‰ki stil pi-
sanja. Ampak vsaka medalja ima dve plati, pravi stara
modrost. Ali bi bilo modro izdati svoje obãutke, prepri-
ãanja, nazore? Sebe izdati. Zato, da bi kdo prikimal, za-
ploskal. Naj izdam Ïensko, ki je v meni? Komu na ãast?
V ãast mi mora biti, ker sem to, kar sem. Ker sem Ïen-
ska. Masko gor ali ne? Naj poskusim ali ne? Sku‰njava
je nesramna. Hudiãa skriva! Zlobnega satana. Bi? Ne bi?
Ker je treba ‰e nekaj dodati. Ker ‰e ni konec. Nisem ‰e
vsega povedala.

Îenska v meni zarohni. Me mahne v moÏgane in jih zbi-
stri. Spet sem na svoji strani. Na pravem mestu. Slepila
sem zmeraj prezirala. Torej si ne smem dopustiti, da bi
se zaãela prezirati. Nobenih samoponiÏevanj. âe se ho-
ãem imeti rada. To je edina ljubezen, ki jo imam. Da lju-
bim sama sebe. Brez tega bi najbrÏ skopnela kot prepoz-
ni sneg. Ljubiti moram Ïensko, ki je v meni. Ker sem
samo Ïenska. Niã veã kot Ïenska. A mnogo, ker se le
Ïenska. Pa ãe to kdo kapira ali ne. Jaz kapiram.

BES

PRAVICA DO SEBE

i previsoka, da bi me poklicala, kaj?« zabrni v
slu‰alki.

Nisem veã vajena klicev. Topo poslu‰am. Napade-

na. Morda pa je pomota. A ni. Zaslutim dvoliãnost kli-
ca. Znanka se Ïeli na prefrigan naãin izvleãi. âe‰ ãaka-
la je in mislila name, jaz pa sem v pre‰iroko perje ode-
ta. Da ne spadam veã v njeno jato plic. Da sem postala
vaÏen pav.

Dobra poteza, znanka, priznam v mislih. In vem, da ni
niti s prstom mignila, da bi se mi bila pribliÏala v teh
burnih ãasih. Vedela pa je, kaj se dogaja. Ko mi je bilo
dovolj njenih polnih ust izgovorov, sem umolknila. Zdaj
pa ona po meni, kot da je bila pripravljena biti na moji
strani! Ob meni. Svinjarija! Kak‰na nesramna hinav‰ãi-
na. Najraje bi pljunila v telefon.

»No, kako se je konãalo, ti fina gospa?« je pikra. Pred-
stavljam si njen podolgovati obraz. Bleda lica. Na smeh
ji gre, ko govori. V ozadju najbrÏ njen dragec. Ona teÏko
zadrÏuje posmeh. Zato Ïveãi zveãilno. Sli‰im cmokanje.

BES

PRAVICA DO SEBE

»Hej, kaj noãe‰ govoriti z menoj? Hej, kako si?«

Pa kaj te briga, opica! Si mislim. Kje si bila doslej? Do-
slej te ni brigalo, ãe sem Ïiva ali mrtva. Pretepena in obr-
cana. âe se vleãem po svetu ali pa sploh veã ne migam.
âakala si, da se moja epizoda tako ali drugaãe zakljuãi.

Koza hinavska. Ji naj tako zabrusim? In da je ne Ïelim

ne videti ne sli‰ati. Ciganske snobovke. Ne. Nevo‰ãlji-
vost ji bom izzvala. Da jo bo od zavisti razneslo. In od
preseneãenja zavrtelo.

»Kako sem sreãna! Ponovno ga ljubim. Kot ‰e nikoli!«

ponarejeno zaÏvrgolim. LaÏ pa me zazebe. A lastno
igranje me razveseljivo preseneti.

Na drugi strani Ïice se razoãarano poslovi.
»A tako? âe je tako, me pa res ne potrebuje‰.«
Hitro slovo. Niã veã nisem utegnila dodati. Dovolj, da

otopelo zaÏdim v kotu. Da spet spoznam, kako sem za-
voÏena. Da sem spet na tleh. Zadeta. Da moram sama
sebi vedno znova lagati. V resnici pa sem velika razvali-
na. Prava ‰krbina. Na najbolj nedostopnem mestu sve-
ta. Neprehodnem. Ne splaãa se truditi do tja.

Ona, smotana cokla, ki me je prej poklicala, pa misli, da
se ji bom razodela. Ha! Kolikokrat sem, osel, ‰la na led,
preden sem spregledala! Da bi ji razodela, kako dolge so
bile minute pred sodno dvorano? Ko sva oba ãakala na

BES

PRAVICA DO SEBE

hodniku in se sovraÏno pogledovala. Ko sem gledala na
uro in molila, naj naju vendar Ïe pokliãejo. In ko sem
spet pogledala na uro in ugotovila, da je minila le minu-
ta. Le minuta! Ko mi je pred vrati obljubljal raj na zem-
lji. Svobodo. Vse, kar si Ïelim. Samo da bi si premislila.
Ko so njegove oãi bile enkrat podloÏne, krotke. Ko vse-
eno nisem verjela obljubam. Dvomila v zvok besed o
ljubezni. Ker se je v njih me‰al strah pred sramoto in
nezmoÏnostjo, spopasti se s porazom. Ko sem ‰e vedno
ãutila nasilno jemanje svojega telesa. Izsiljevanje ãustev.
Ko sem zaãutila sovra‰tvo. Ko v meni ni bilo prostora za
sprenevedenje. Nobenemu na ljubo. Nobenemu v do-
bro. Niti za ceno otrok.

BES

PRAVICA DO SEBE

a vrati. Niã ni res, kar pravim, je trdil. LaÏem, je
trdil. Ker se ga hoãem re‰iti. On pa je zlat. En me-

sec je sam skrbel za otroka. Kot da me obsoja, ker sem
bila bolna. Toliko je garal! Kupiti je bilo treba TV, avto,
opremiti stanovanje. Treba bo pripraviti podstre‰ne
prostore. Otroka rasteta. Jaz pa si privo‰ãim razvezo.
Nekdo me mora hujskati. In tistemu bog pomagaj! Ne
vem, kako dobro mi gre. Vse postori namesto mene.
Îeli, da me sodi‰ãe pregovori. Naj prekliãem. Ali presta-
vim za nekaj mesecev. On je navajen Ïiveti z mano. Zah-
teva, da ga imam rada. Ne bo dovolil, da bi imela rada
koga drugega.

·tirje se zazrejo vame: »Boste dali vlogo v mirovanje?«

Pogumno jim zlezem v oãi. KorajÏno jih gledam, ko

govorim. Ni mi treba obraãati oãi v tla. Doma se du‰im.
In ãe je tu prostor resnice, morajo ugotoviti, da govorim
resnico. NevzdrÏnost se mora konãati. Nehati. Tukaj. Ali
pa bom crknila. Ne bom veã Ïena na papirju. Da mi bo
spet ukazoval: »Hoãem te. Moja Ïena si. Se zaveda‰,
moja Ïena si?!«

BES

PRAVICA DO SEBE

Izstrelim vse naboje. MoÏje in Ïene pravice morajo

ãutiti sovra‰tvo v moji izpovedi. Ker sem preveã iskrena.
âisto niã ponarejena. Ne pazim na besede. Ne skrivam
sramote v izbranih besedah. Osramoãena sem Ïe bila.
Davno pred tem.

»Kaj ãutite do tega mo‰kega?«
»Niã.«
»Nekaj morate ãutiti.«
»Da.«
»Kaj?«
»Sovra‰tvo.«
Kratek premor. Glavna se zagleda v mizo. Bojim se.

Spet bodo poskusili pregovoriti me. Nekajkrat so Ïe.
Doslej sem uspe‰no vraãala besedni dvoboj. Bojim se,
da danes ‰e ne bo konec. In bo spet treba dihati agonijo.
In Ïreti tablete. In se bati, bati, bati, ne si ‰e oddahniti.

»Ne bi ‰e enkrat poskusili? Koliko sta stara otroka?

Morda pa bi le ‰lo? Sli‰ali smo ga, da vam bo dovolil izo-
braÏevanje, osebno svobodo . . .«

»Ja, prosim, pregovorite jo. Zavoljo otrok naj preloÏi

razvezo,« je segel v besedo.

»Tako ne mislim veã Ïiveti. Samo jaz vem, kaj ãutim.

Niti zavoljo otrok ne nameravam veã vztrajati. Ker se
jima dela veã ‰kode kot koristi.«

So se spogledali. Nato je porotnica spregovorila: »âe

je zanjo muãenje spati z mo‰kim, ki ga sovraÏi, je to

BES

PRAVICA DO SEBE

nevzdrÏno. In ta nevzdrÏnost je, po moje, vzrok za raz-
vezo. Vpra‰anje je, ali tak‰na zveza prina‰a otrokom, na
katere se izgovarjamo, korist ali ‰kodo. Pravzaprav vsi
poznamo pravi odgovor. In ‰e nekaj: nihãe ne more Ïen-
ske prisiliti, da spi z mo‰kim, ãetudi je taisti mo‰ki njen
moÏ.«

Zrli so drug v drugega. Zavrelo je. Mnenja so se zasli-
‰ala. Enotna. O sovra‰tvu. Nasilnem poseganju v telo.
Îenske. Nemoãne. Ki se mora ljubiti na silo. Ki se noãe
ljubiti. Ker sovraÏi. Ker niã ne ãuti do mo‰kega, ki jo po-
dre. In je nato nesreãna. In ne more biti dobra do otrok.
Otroci ãutijo. Niso sreãni, ker mati ni sreãna. Vzroãna
povezava. Ja, bolje biti sreãen z enim roditeljem kot z
obema nesreãen.

Glavna pogleda na uro. Pozni smo. Dolgi. Mudi se ji.
Spet se zbojim. Danes ne bo konec? Joj, ali danes ne bo
konca? Malo prej sem bila za trenutek Ïe tako hrabra.
Upajoãa. Debata je tekla na moj mlin.

»Dogovorimo se o otrocih.«
»Brez otrok ne bom Ïivel. Ne morem.«
»Komu naj dodelimo otroka?« je ostra ona. Naju gle-

da.

»Meni, prosim. Na Centru za socialno delo sva se ta-

ko dogovorila. Ali tisto ne velja?«

BES

PRAVICA DO SEBE

»Tukaj moramo napraviti svoj zapisnik. Oãe, se lah-

ko otroka dodelita materi?«

»Ne, ne dam ju. Brez njiju ne bi mogel zaspati. Ne

vstati. Moram ju imeti. Vsak dan.«

»Eden bo moral Ïiveti brez njiju. Razen ãe ju razdvo-

jimo.«

Zgrabi me panika. Trgati enega od drugega? Kot da

enemu ãloveku odtrga‰ eno nogo. Kot da roÏi odtrga‰
korenino. Zdaj pa rasti! Ne more. Ne more! Moja otro-
ka sta dve nogi. Sta ena roÏa. Razdvojena bi umrla. Po-
vem jim to. Oni pa hoãe barantati. Na raãun ljubezni do
otrok. Kak‰na je ta ljubezen?! Le izgovor. MoÏnost izho-
da, da zasuãe krmilo. Tudi za ceno otrok. Postaviti ju
predse kot talca.

»Prosim, pusti mi otroka.«
»Ni govora. Moja sta.«
»Saj ti ju ne mislim vzeti.«
Besede gor in dol. Pro‰nje. GroÏnje. Njegovo izziva-

nje.

»Poslu‰ajta. Tako ne bomo nikamur pri‰li. Pa se do

drugiã zmenita, ãe se zdaj ne moreta.«

Zajokala bi. To pomeni, da se bo agonija nadaljevala.

Da ‰e ni konec.

»Prosim, sodnica, porotniki, dokonãajmo to danes.

Nimam veã moãi za boj. Psihiãno me bo doma uniãil, ãe
bo ãutil, da ‰e ima uzde v rokah.«

BES

PRAVICA DO SEBE

Kratek premor. Razumevanje. Napad. Na oba.
»âe se ne zmenita, kako bo z otrokoma, ju bo treba

peljati k psihologu, da se sama izjasnita.«

Uboga otroka. Plaãevati bi morala Ïe kar zdaj.
»Kot pedagog vem, kaj bi to pomenilo za otroka. Ne-

realno preizku‰anje. Kajti odvisno bi bilo, kak‰en dan bi
izbrali. So dnevi, ko ima otrok raje mater, in so dnevi, ko
ima raje oãeta. Torej je od tak‰nega dneva odvisen njun
odgovor. Odloãitev ni realna.«

Obrnila sem se k mojemu: »Pomisli na otroka. Zakaj

se mi hoãe‰ ma‰ãevati tako, da bi obremenjeval otroka?
Zakaj bi morala trpeti otroka samo zato, ker se ne more‰
sprijazniti z mojo potezo? Pomisli, kak‰no muãenje bi
bilo zanju, ãe bi ju zasli‰evali.«

»Jaz ju hoãem videti,« je zatrjeval.
»Tega vam nihãe ne bo prepovedal,« so zagotovili

oni, »dogovorili se boste, kdaj ju boste obiskovali. Torej
lahko napi‰emo, da se otroka dodelita materi?«

Prikimal je.
»Tako je tudi prav. Sta v letih, ko najbolj potrebujeta

mater,« je bil pohvaljen.

Zapisnik in ‰e kup podatkov. Vpra‰anj. Stavkov. Pi-

salni stroj. Narekovanje. Na Ïivce mi gre. Pika. Vejica.
Imam potne roke. Vseeno pa sem mirnej‰a. âutim hojo
po klancu navzdol. Oni naju opazujejo. HvaleÏna sem
tisti porotnici.

BES

PRAVICA DO SEBE

Razumela me je. Bolj kot vsi drugi. Ker je Ïenska? Ker

sem Ïenska?

»Îelite sli‰ati sodbo? Danes?«
Ne morem verjeti. Ne upam spregovoriti. Prikimam.

Ven morava. âakati. Za vrati buãno. Sli‰im posamezne
besede. Najbolj pogosta je — nevzdrÏno. Moj poparje-
no sedi. Jaz ne morem. Gledam skozi okno na parkiri‰ãe.
To okno si moram zapomniti. To je zgodovinsko okno.

Noter. Stati je treba. Vsi stojimo. Sme‰no slovesno izg-
leda. Tragiãna slovesnost. Kot da bom dobila diplomo
na dan pogreba. Bere. Bere. Bere. âakam na odloãilne
besede. Hudiãa, saj vem, da imam dva otroka. Kdaj sta
se rodila. Kako sem se prej pisala. Joj, pobralo me bo.
Bom utegnila sli‰ati? Zberi atome, Ïenska. ZveÏi se. ·e
malo. NajbrÏ res samo ‰e malo . . .

». . . zveza razveljavljena . . .« Sli‰im . . . Nekaj tak‰-

nega. Bere o koncu. Razvezi. Nisem veã tista od prej.
Zvezana. Vezana. Îena nisem veã. Îenska pa. Lastnina
‰e? Ne vem. âutim nekaj ãudnega. Ne morem reãi, da
sem presreãna. Sploh pa nisem Ïalostna. Nekaj vmes je.
NajbrÏ se imenuje olaj‰anje. Sprostitev mi‰ic. Misli. Ne-
kaj teÏkega je padlo z mene. Za sto kilogramov sem laÏ-
ja. Nisem izdihnila, pa vendar sem si globoko oddahni-
la.

BES

PRAVICA DO SEBE

Del agonije je od‰el. Tisti hip, ko je poloÏila sodbo v

mapo in rekla:

»Konãali smo.«

BES

PRAVICA DO SEBE

o sem krasna: Malo modra. Na zeleno vleãe nad
obrvmi. Pod spodnjimi trepalnicami se razkazuje

vijoliãno. Oãi so obrobljene z rdeão. Presekana ustnica
ima temno rjav izcedek. Îe zasu‰en. Telo je modro pik-
ãasto. Kot za norãevanje pa vmes nekaj bele koÏe.

To sem krasna, mi potrjuje ogledalo. Ni pust. Nisem

iz indijanskega geta. Sem le slika razvezane zveze. Podo-
bica posledic. Opozorilo. Komu? Strah za otroke. Potrdi-
lo oãetove moãi otrokoma. Dokaz, da je mama brezum-
na. Sicer sedaj ne bi bila obarvana. Ker je ne bi bilo tre-
ba pobarvati. In ãrpati barvno moã iz pesti. In biti mu‰-
ter mo‰ke kozmetiãarke.

»Ko si se oÏenila, si bila lepa. Zdaj, ko si se me odkriÏa-
la, mora‰ biti ‰e lep‰a. Ne en ne drugi dan ne sme biti
pozabljen.«

Srhljivo je bilo njegovo norãevanje. Ko je hodil v kro-

gu okoli mene, kakor da me snubi. Vabi. Ogleduje z vse-
h vogalov. Se zareÏi ãisto v lice. Pogleda milimeter pred
oãmi. ·trcne po nosu. S skrãenim kazalcem in sredin-
cem zgrabi liãnico.

BES

PRAVICA DO SEBE

Nima smisla beÏati. V vsakem kotu me najde. ·e preden
se po‰teno stisnem v kot, ga Ïe vonjam.

»Daj mi mir. Zavoljo otrok. Bodi hudoben, ko zaspi-

ta.«

»Mar‰! Si prej mislila na otroka, ha?!«
Boks. Knock down. NajbrÏ je to knock down. Ring se

zamaje.

»Ne spozabljaj se pred otrokoma,« mirno vzdihnem.
Boks. Knockdown . . . down . . .
»Sli‰i‰? Bodi pameten. Ne spozabljaj se . . .«
Boks. Boks. Boks. Koliko rund moram igrati? Hudiãe-

vo dolga igra. Nisem pripravljena. Brez Ïivalske strasti
so moje oãi. Brez krvoloãnosti roke. Brez korakov pod-
plati. Me‰a se mi od vrtenja. Sodnik grobo kriãi. Delam
napake. ·koda. Nepravilno se odzivam. Pijana. Strezniti
se moram. Da vidim svoje norije.

Ne vem kdaj. Enkrat paã sem. Vstala iz poloviãnega gro-
ba. Tako pravim, ker ‰e nisem bila ãisto v temi.

»Hoãe‰ crkniti ali Ïiveti?«
Zabobnelo je ob meni. Komaj sem se postavila na

noge. Ki se mi niso zdele noge. Ker me niso ubogale. Ker
so me hotele vreãi spet na tla.

»âe tebe vidim, bi raje umrla, kot gledala svet. Toda

zaradi fantov se ne pustim pokonãati!«

BES

PRAVICA DO SEBE

Trudila sem se ãvrsto govoriti. BrezbriÏno. Neustra‰-

ljivo.

»Pozabi na deco. Brez tebe bodo rastli, spo‰tovana

loãenka.«

V zraku sem zaãutila led. Nenadoma stra‰en mraz.

Moji roki nista bili dovolj veliki in moãni.

»Nekega dne bo tvoj konec. To ti obljubljam. Prise-

gam. âutim, da se mi bodo skisali moÏgani. Svet bo ra-
zumel. Preveã sem trpel, konãna posledica bo‰ ti. ·koda
le, da bosta otroka brez star‰ev.«

BES

PRAVICA DO SEBE

Ne skrbi. Îivljenjska moã

je znotraj in iz nje bo

pognalo novo. Vedi, da

mora staro umreti, preden

se lahko rodi novo.

(E. Caddy: Odpiranje notranjih vrat)

BES

PRAVICA DO SEBE

a Ïalost (ali na sreão) ‰e Ïivim. Pi‰em drugo

poglavje. Mesec dni po sli‰anju razsodbe. Ki ‰e ni

pravnomoãna. Zato me je ‰e zmeraj strah. Da se bo moj
biv‰i pritoÏil. ·e vedno ima pravzaprav on glavne karte
v rokah. Od njega je odvisno ali bo konec ali pa se bo ta
zajebanost ‰e vlekla in vlekla in vlekla . . .

Jaz pa naj bi bila potrpeÏljiva. In pridna. Vljudna. Pri-

jazna. Dobra. Sploh najbolj‰a. Po moÏnosti skoãila v nje-
gove gate. Mogoãe bi to res palilo, da se ne bi posluÏil
pravnega poduka. Toda kje naj vzamem ljubo potrpeÏ-
ljivost in vse tiste vrline, ki bi me lahko re‰ile? Dokonã-
no izkopale.

Sem kot strto jajce. Nikoli veã ga ni moÏno zrihtati.

Totalno sem zbegana. Ne vem, kam naj se zateãem.
Kam obrnem. Kam grem. Vsepovsod je na sledi. Muãe-
nje du‰e. Tudi telesa. Moje obupno iskanje izhoda. A ga
ni. Preprosto — ni ga. Nimam kam. Niã drugega kakor
ãakati, da mine. Mine spet en dan. Eno muãenje.

Vãasih preklinjam. Vãasih joãem. Vãasih skrivoma jo-
ãem. Vãasih se delam ledeno. A bi rada zbeÏala k mami.

BES

PRAVICA DO SEBE

V tisto nekdanjo otro‰ko sobo. Rada bi se raztulila na
maminih prsih. Rada bi oãetov blagoslov. Rada bi neko
zavetje. Tako dolgo me Ïe ni nihãe branil. Meni pa, kot
da je zmanjkalo municije. »Mama, pomagaj, brani me,«
tulim stra‰no tiho v sebi. In se mi zdi, da ãutim, kako je,
ãe te kdo brani. Toda resnica je sprta s stvarnostjo.

In hoãem v avto. Ob dveh ponoãi. Otroka, speãa, me
zadrÏita. Ne morem ju pustiti z njim. Sama. V noãi. Do
jutra. Ali ‰e dlje. Kdo ve, ãesa bi se domislila med noã-
no voÏnjo. Mala dva pa bi me zjutraj pogre‰ala. Zmeraj
se hoãeta pritisniti ob mene, ko se zjutraj zbudita. On bi
se jima krasno zlagal. »Pustila vaju je. Ponoãi je nekam
‰la. NajbrÏ k drugemu mo‰kemu,« bi kuril ogenj. Da bi
povedal, ãemu sem se pognala v noã? Kje pa! Podobica
paã ne more biti drugega kot podobica.

BES

PRAVICA DO SEBE

n tako premnogokrat ostanem. Ne grem. Prejoãem
noã. V otro‰ki sobici. V popolni temi. Na stolu sedim.

Ob odprtem oknu. Ker nimam dovolj zraka. Gledam. In
se ãudim — gledam v temo, gledam, niã ne vidim, pa
vseeno gledam . . . âlovek je v temi slepec.

PriÏgem cigareto. Pazim na ogenj. Bojim se vÏiga. Tu

in tam posvetim z vÏigalnikom, da se prepriãam, kam
pada pepel. Puham dim skozi okno. Previdno se premi-
kam. Da ne bi oni spet popenil. Me na‰el sedeão v temi.
S ãikom v ustih. In me oÏigosal za umobolno. In si mis-
lim: skrivaj kadim, skrivaj hodim, skrivaj joãem, skrivaj
se smejem otrokoma, skrivaj ju objemam. Tudi nanju je
ljubosumen. In ‰e si mislim: ta noã, toliko noãi Ïe, koli-
ko noãi ‰e?

Dolga noã. Tako po‰astno tiho je. âe kje kaj zaropoãe, se
bojim, da bi se me utegnila dotakniti njegova roka. Ne
upam normalno vstati s stola. Si normalno priÏgati ãika.
V kuhinji ali verandi. Normalno? To pomeni svobodno.

BES

PRAVICA DO SEBE

Brez strahu. Kot tat odpiram okno. Kot tat zapiram vra-
ta. âe bi se lotila knjige, bi bil za mano. Spet polna gla-
va sumniãenj. In groÏenj. Predvsem groÏenj. Izpod ãela
mi Ïe silijo.

V meni pa so verzi. Povedi. Ne drznem si priÏgati luãi.
Ne upam pisati. Te stvari so nedopovedljive. Psihiãno
muãenje. Ko misli‰, da se ti bo zdaj zdaj utrgalo. Ko si
gotov, da je to njegov namen. In ima konjske Ïivce. Spo-
sobnost igranja s psiho. Zmeraj zmaga. Ker meni vse
odpove. On pa ima moã tuliti svoje litanije do jutra.
Glasno. Zastra‰ujoãe me preganja. Grozi mojemu Ïivl-
jenju. In vsem, ki so na moji fronti. Vse in vsi so sumlji-
vi.

âe prime kolegica svojega moÏa pod roko, ko sem jaz
zraven. To je zreÏirano. Ker jaz z njim ‰miram. Njena
kretnja pa je bila domena. Dokazovanje nasprotnega je
brez haska. Vsak ãlovek bi izgubil voljo. On pa je tako
prekleto vztrajen. Ne popusti. Serjem ga s tistim — kme-
tom, pravi. Ljudje moje sorte so — kmetavzarji, pravi. Z
vampi. Skrokani prevaranti. Îenske ta prave za gostilno
in sranje. To je neizpodbitna karakteristika. Lastnosti, ki
se lepijo tudi name. Vsi pa smo v enem loncu, pokriti s
poniÏanji.

BES

PRAVICA DO SEBE

eko popoldne je treba na teãaj. On pa na trening.

»Peljem te do mesta, nato pa ti pustim avto,« pra-

vi.

V mestu ustavi in ukaÏe: »Pojdi. Pridem pote.«
Smuknem ven. Ubogljivo. Preseneãena. On se smeh-

lja. UÏiva. Upa, da mi je prekriÏal kak‰en naãrt. Hodim
po ulicah. âasa je dovolj. Niham: naj grem, naj ne grem.
Naj jo pobri‰em z avtobusom domov in jaz ukanem nje-
ga? Ne. To bi bila bojazen. Beg. Sicer je pa v teãaju dru-
Ïabno. To mi prija. To pogre‰am. Tam je smeh pome‰an
z uãenjem. Znanje s spro‰ãenostjo. Pametna beseda s
pametno besedo. Domenjamo se za poslovilno sreãanje.
Za prihodnjiã. Îdim. Kolega dregne, ãe vem, kam bom
morala priti. Zdramim se. Pred sekundo sem bila pre-
priãana, da ne pridem. Ni mi bilo jasno, kako izpeljati.
V dveh urah priti z zabave. Ne bo ‰lo. Ne bo ‰lo, pred-
videvam.

»No, a ve‰, kam mora‰ priti?« me spet vpra‰a.
Ne vem. Razlaga. Nato mi ‰e pred ‰olo razlagajo, kje

zaviti, pa tam mimo, ve‰, nato levo, pa ravno in ‰e en-
krat levo . . . Stojimo v krogu. Pridivja moj biv‰i. Sko-

BES

PRAVICA DO SEBE

raj da v nas. Skoãimo na ploãnik. Njegov ujedski pogled
me zazebe. ZbeÏim s hitrim adijo. Oni jih mrzlo gleda.
In Ïe ima svojo verzijo. Do doma. Do dveh ponoãi. Na-
slednji dan. ·e naslednji dan. ·e en dan. ·e v soboto po-
noãi. Ko je spet Ïe dve. Zalezovanje iz prostora v pro-
stor. Odpiranje vrat, ko ga nisem hotela sli‰ati. Ko sem
bila Ïe presita laÏnivih namigovanj. Zarohnela sem. Pre-
budila otroka. Umolknila in ju potolaÏila. Oni pa svojo
lajno dalje. Ko sem odpovedala. In tulila na vseh ‰tirih.
In si ruvala lase, da bi umirila roke. Sploh me niso ubo-
gale.

»A s tistim ‰mira‰? Pobil vas bom. Razkosal. Kurba!

Sem vam prekriÏal naãrte, a? Ravno ste se odpravljali na
kavo, a? Ga srat! To sem ti posvetil, ko ti nisem pustil
avta, ha? V mojem avtu Ïe ne bo‰ vozila drugih dedov.
Sploh ne bo‰ veã dobila avta. Doma bo‰. Nikamor veã te
ne pustim. Peri! Kuhaj! âisti! Likaj! Ne po gostilnah z
me‰ano druÏbo. Odpade! Odpade! Tega ne bom veã
gledal. Otroka pa bosta Ïe izvedela, kak‰no mater ima-
ta. Da hodi na kavo z drugimi tipi, namesto da bi pri-
pravljala veãerjo. Zdaj pa izbiraj: ali boste vsi tepeni ali
pa bo‰ odslej doma?«

Na stotine podobnih besed. Stalno malo drugaãe obr-
njenih. Vedno isto sporoãilo. In ogromna groÏnja. âlo-
veku se mora zjodlati. Pa niti ne zaradi obsodb. Paã pa

BES

PRAVICA DO SEBE

zaradi neke nore despotske teÏnje. Vase zaverovanosti.
Prepriãanosti, da sme z mano razpolagati. Odloãati. Do-
voljevati. Kot da sama nisem sposobna odloãati, kaj
bom napravila, kje bom, kam bom ‰la, s kom klepetala.
Kot da nimam pravic. Le dolÏnosti. Kot ãrnci pred sto-
letji. Lastnina, ki se ji reãe Ïenska.

Iztro‰ila sem energijo. Kreganje brez koristi. Nekaj ãasa
pritajevano, nato zavrnjeno. Brezsmiselno poãetje. Po-
lagoma odpovem. In se opazim skljuãeno. Z glavo med
koleni. In se vpra‰am, ãe sem ‰e pri pravi. Utrujeno se
poberem. Zlezem k malemu spat. Koliko ãasa bom spa-
la? Kak‰no uro ali dve. Pozno je Ïe. Zjutraj sta otroka
rana.

Poãutim se stra‰no staro. Kaj naj storim, da bi crknila?

Ta noã je za umiranje.

BES

PRAVICA DO SEBE

100

ekaj ni vredu. Moje bivanje ni podobno bivanju.
Sploh niã ni v redu. Da bom vsaj razvezana, sem

hrepenela pred ãasom, a vidim, da to sploh niã ne po-
meni. Niãesar ne spremeni. En papir pri hi‰i veã. In za-
vrÏen prstan v kristalni buãki. Vse drugo ‰e slab‰e kot
prej.

Moje jokanje kot zavijanje povoÏene maãke. Ki je nihãe
ne opazi. Niti brcne ne. LeÏim na lastnem cesti‰ãu. Za-
pu‰ãena. Zdi se mi, da sem vse storila. Pa najbrÏ nisem.
Premalo sem trmasta. Premalo hudobna. Premalo ostra.
Preveã zadovoljna. Nekaj ni v redu. Vem. A ne vem, kaj.
A ne vem, kje naj tisto nekaj zgrabim za roge.

Jokanje ni re‰itev. Samopomilovanje ni re‰itev. Re‰itev
ne bo pri‰la sama. K meni. Ne bo me poiskala. Se ponu-
dila. Vse ure mi tolãe po buãi njegova bemtija. Tolãe mi
po glavi. Tolãe v pameti. V sanjah. Tolãe v mojih rokah.
Ki se tresejo. V glasu. Ki menca. V nogah. Ki kolebajo. V
grlu. Ki ima zapreko.

BES

PRAVICA DO SEBE

101

Vãasih sem tiha, ulovljena riba. Gledam. Izbuljeno. Z
rdeãimi oãmi. Ujeta v ãudni mreÏi. Bojim se zmigati. Ker
ima ribiã moãne pesti. Ker ima ribiã groÏnje v dlaneh. In
si mislim, med ‰krgajoãim podihavanjem: veã kot ubiti
me ne more. Oni pa, kot da razume omrtviãeno mi‰-
ljenje, se zasmeji: »Dobro, da se tega zaveda‰.« Smeh
drsa med mreÏastimi odprtinami, me hladno piãi v lus-
kine. Zaprem oãi z uvelimi trepalnicami. Îe ãisto redki-
mi in ãakam, da bom spet hrana za norca.

Vãasih pa sem ãisto drugaãna. Ugotovim, da imam dol-
ge kremplje. Kilometrski jezik. Enkratno fantazijo. Bo-
gat besedni zaklad. Fakultetno izobrazbo, smer preklin-
janje. Sipam ko‰e svinjskih besed. Iz mene letijo hudiãi.
Polna sem ognja. Ranim in reÏem. UÏivam v nasprot-
nikovem zgroÏenju. Preseneãenju. Pikra sem. Groba.
Talent za nesramnost. Na koncu ustnic pljunki. Sovra‰-
tvo uÏiva.

Glasilki kot pokvarjeni trobenti. ReÏeta med stenami.

ZareÏeta tudi ven. Do sosedov. âez lene njive. Do Haloz.
Na vrh tistega bledozelenega hribãka. Kjer bi bilo za
umreti. Ali pa vsaj leãi. Vreãi roke pod vrat in opazova-
ti muhe v soparini.

Joj, kako sem te laãna! Tebe, ljuba ti‰ina. Laãna ti‰ine.
Rada bi ekstazno doÏivljanje ti‰ine. Sli‰ati ti‰ino. Sli‰ati,

BES

PRAVICA DO SEBE

102

kako ti‰ina buãi. Ampak za ta prekleti svet nisem nor-
malna. âe reãem, da si Ïelim samote, me preiskujoãe
gledajo. Oni nabija: »Saj veste, ni normalna. To Ïe dol-
go vem.« V polno zadeva. Drugi mu ploskajo, ãe‰ res ni
normalno hrepeneti po ti‰ini in samoti. Od tega se ãlo-
veku zjodla. Mene pa tisti hip prime, da bi zarjovela kot
ranjen srnjak. Hudiãa, zakaj ne smem rjoveti, ko mi je
do rjovenja? Zakaj se ne morem dreti, ko mi je do kri-
ãanja? Zakaj ne morem leãi med marjetice, petelinãke in
kozjo brado, ko mi je do spanja med njimi? Zakaj ne
morem iztisniti iz svojega telesa praãlove‰kih hotenj?
Zakaj ne morem biti praãlovek, ko se naveliãam civiliza-
cije? Zakaj moram biti civilizirana? Se lepo vesti. Zavra-
ãati samoto. Ne zavraãati druÏbe. Se znati pretvarjati. Se
cmeriti olikano. Kolniti olikano. Tuliti olikano. Sedeti na
plastiãnih stolih. Ne v travi. Iti na pogreb, ãe ne maram
pogrebov. Mleti kavo na elektriko. Se opraviãevati, ãe ni
pospravljeno stanovanje.

Joj, kako sem laãna ti‰ine. Samote. Rada bi pa‰nik. Z
regratom. Ali z makom. Eno, vsaj eno drevo. Pa ãebele.
Veter. Lahko je neÏen. Lahko je burja. Lahko me boÏa.
Lahko me odnese. K deÏju. Da spustim oblaãila na tla.
Se okopljem v deÏju. Se sprehodim gola pri belem dne-
vu. Si pri belem dnevu ogledam telo. Poznam ga v kom-
bineÏi. V majici. V hulahopkah. V petah. Ne poznam

BES

PRAVICA DO SEBE

103

svojih stopal brez najlonk. Ne vem, kako se moje noge
zapletejo v travi. Ne vem, kak‰ne so povaljane bilke, ãe
leÏem nanje. Gola bom legla nanje. Da se prilepijo na
mojo koÏo. Da bom travnata. In se bom sama sebi sme-
jala. In me nihãe ne bo obsojal. Se me nihãe ne bo sra-
moval. Me nihãe tipal s pomilovanjem. Ali z vpra‰anji,
ãe se mi morda ni . . . zvozlalo . . . In se bom nasloni-
la na drevo in bo ti‰ina udarila na moja u‰esa.

Utopija. Utopija? Utopija. Kaj pa drugega. Realnost je
prekleto drugaãna. Daleã od miru. Stra‰no oddaljena od
miru. Vrtinãi me. Razveza ni bila dovolj. Bila je le zaãe-
tek. Konec je zelo oddaljen. Nasproti mu bo treba. Ker
tak‰no ubijanje je vredno le ubijanja.

Ne Ïivljenja. Ker ni volje, moãi, upanja. Le dvom. V

vse, tudi v tiste redke ljudi. Vsepovsod le bavbav, dvom-
ljivost, ãrno pod nogami in niã veã Ïivcev.

Pride dan prosvetljenja. Ne morem veã z njim pod isto
streho, me prosvetli redek svetel trenutek. Ne, ne mo-
rem. On ne drÏi obljube, da bo spal v dnevni. Pride za
mano v spalnico. Nerga. Vzdihuje. Prosjaãi. Grozi. Me
grabi. Teãe za mano. Budi, ãe spim. Ponoãi bi morala
likati prav tisto srajco, ki ‰e ni zlikana. âe si naslednji
veãer jaz posteljem v dnevni, hoãe on gledati televizijo.

BES

PRAVICA DO SEBE

104

Vleãem vzglavnik in odejo za seboj. Posteljnino nosim

za seboj kot maãka mlade. Ko pride za mano, ker ni niã
pametnega na sporedu, nag, in neskonãno dolgo i‰ãe
piÏamo, zajoãem. Pokrijem se ãez obraz, da ne bi uÏival
mojih solz. Vpra‰a: »Sem res tako grd, da me ne more‰
videti?«

So veãeri, ko mi je za pisanje. Nesem list in pisalo v po-
steljo. Konãno sta otroka zaspala. Zdaj bom lahko bru-
hala na papir, sem zadovoljna. Oni pride spet v poste-
ljo. Seveda ‰e prej paradira svoj nagi obred. Obrnjen
vame, gleda v napisano. Pero mi obstoji. Misli so para-
lizirane. Ideje mrtve. Sposobnosti ni veã. Namesto tega
muãen obãutek, kot nepote‰itev. âeãkam po belem: kro-
ge, kvadratke, ãrte. Brez zveze.

Ni ‰e pozno. Spati se ne da. Sli‰im njegova vpra‰anja.
Nenehno nekaj spra‰uje. Ko neha spra‰evati, kar ugo-
tavlja. Od sumniãenj do spoznanj in posmehovanj in
obtoÏb. Preraste v groÏnje. Zbojim se njegove vse bliÏ-
je bliÏine. Njegove neutrujenosti.

ZbeÏim. Z blazino in odejo. Za spremembo tokrat v

kuhinjo. Na kavã. Skozi roleto leze luna. Oãi me bolijo.
Zaradi zatiskanja. âe bi oni spal, bi ‰la na balkon. In gle-
dala v temo. Poslu‰ala ãriãke in Ïabe. Preklinjala avto-

BES

PRAVICA DO SEBE

105

mobile, ki reÏejo noã. A zdaj to nima smisla. Takoj bi bil
za menoj. Bolj‰a re‰itev je, delati se speão v kuhinji.

Hladilnik tuli. Silim se ne gasli‰ati. A satan tuli, tuli, tuli
. . . Pa ‰e ura je glasna in vztrajno kljubuje noãni ku-
hinjski temi. Kristus, kako rohni hladilnik! Kako presne-
to glasna je ura! Satanski nemir! Hudiãevo spanje, kje si?

Iz sosednjega prostora prihaja znani monolog. Vem
celo, kak‰na je mimika njegovega obraza ob slehernem
stavku. LeÏem na eno uho. V drugo uho si potisnem ka-
zalec. Sli‰im. Njega. Uro. Hladilnik. Pri zaprtih oãeh vi-
dim vrteãi se strop. Plavam pod njim. Roke in noge v
lebdeãem stanju. TeÏa v prsih. Vleãe me navzdol.
Neeeee! Planem na pete. Vzglavnik. Odeja. âez ramo.
Vse je tako dolgo. TeÏko. Grem v otro‰ko sobo. Spustim
se na tla. Tu bo ‰lo spati. Otro‰ko dihanje me bodri.

BES

PRAVICA DO SEBE

106

ridem iz sluÏbe nekoliko kasneje. Sestanek je bil.
Vedela sem zanj pred dnevi. Svojemu biv‰emu ni-

sem omenila. Ne bom veã opraviãevala svojih poti. Ne
osebnih, ne sluÏbenih. Morda ni prav. Morda je. Tola-
Ïim se, da tudi ta naãin spada med poti do osvoboditve.
Cena je visoka. Îe ko se vozim proti domu, me grabi pa-
nika in strah. V trebuhu ãudna slabost. Nekaj, kar mi
razburka ãrevesje in ga potisne pod prsi. Da je prema-
lo prostora v tistem trikotnem predelu. Da se v avtu zaã-
nem glasno tolaÏiti in bodriti.

Sedi. Divje me gleda. Plane. Njegove roke tik pred mo-
jim obrazom. Razprti prsti. Divje razpotegnjeni. âe bom
kak‰no zinila, bom obãutila njihovo sposobnost. âe
bom premaknila obrazne mi‰ice, bo planil po njih. Naj-
prej je treba vsaj korak vstran. Stopim k malemu otro-
ku. Biv‰i me zabri‰e v nasprotno smer. Kot peresce sem
poletela na radiator. Dete k meni. Se me oklene okoli
pasu. Pocartljam rumene laske. Navzgor zroãe oãi se
bojijo zame. Za‰ãito odsevajo. ZloÏiva se na tla. Zleze mi
med noge in nasloni glavico na moje stegno. Silno kra-

BES

PRAVICA DO SEBE

107

tek hip blaÏenosti. Predanosti. Pripadnosti. Enega tele-
sa, ki je bilo nekoã v drugem telesu.

»Mami, laãen sem,« pojamra komaj sli‰no. Ve, da bi

me spravil v veãjo godljo, ãe bi ga oãe sli‰al. Njegov —
mami, laãen sem, me gane. Istoãasno izzove bes. Vem,
ãemu je laãen. Iz kljubovanja ni dal otrokoma jesti. Da
lahko z otrokovo lakoto dokazuje, kako slaba mati sem.
Ker nisem doma, ko morata otroka jesti.

»Sramota! Plazi‰ okrog, otroci pa doma laãni! Tako

slabe matere ‰e svet ni videl. PoÏviÏga‰ se na otroka. Ne
skrbi‰ zanju. Ves popoldan sta laãna. Ti pa se zabava‰,
kdove kje. Pokvarjenka. Prijavil te bom. Vzeli ti ju bodo.
Dodelili meni.«

Re‰etal je pred mano. Se zaganjal tik ob meni. âakal, ãe
bom nepravilno reagirala in bo imel vzrok, da eksplodi-
ra. Si me privo‰ãi. Tudi fiziãno.

Skoraj preveã. Skoraj preveã za moja u‰esa. Za mojo ob-
ãutljivo psiho. Ko ÏviÏga: »Vidita, otroka, kak‰no po-
kvarjeno mater imata? Laãna sta zaradi nje, ona pa hodi
po gostilnah in pije.«

Hlepel je po spopadu. Vsako vlakno je ãakalo, da se

spoãije na meni. Da se me loti. Da me modelira. Vrela
sem. Neznansko moãi je bilo potrebne, da sem ostala
nevret gejzir. Zakaj se moram toliko zadrÏevati? Se pre-

BES

PRAVICA DO SEBE

108

tvarjati. Zavoljo malo manj‰ega hrupa. Zavoljo zbega-
nih otrok se ne morem zagnati v ono po‰ast, ki pravi, da
sem pijanka, vlaãuga, najslab‰a mati, ki zatrjuje otroko-
ma, da ju nimam rada. Bom doãakala ãas, da bom otro-
koma pojasnila stvari? Brez olep‰anja. Resniãno. âetu-
di bom izpadla malo ali pa povsem kriva. Bom doãaka-
la ta ãas ali pa me bo prej vzel vrag?

Pustil ju je stradati . . . Ni ga ganil prazen otro‰ki tre-

buh . . . Pro‰nja za kruh z evrokremom. In kje je nje-
govo roditeljsko zrajtalo? Zdaj vem — zaradi otrok bom
morala ‰e nekaj storiti. Nekaj drugega. Ne smeta biti
pingpong Ïogici.

Z velikim apetitom jesta pommes frites. Ne vem, kako
sem ga spekla. NajbrÏ sem ga. Hrustljata ga. Topel je ‰e.
Kak‰nega vrÏem tudi v svoja usta. Koketi so preslabo
peãeni. Ponovno jih vrÏem v olje. Nato vsakega prere-
Ïem, da se jed prej shladi. Solate ne marata. Juho sta,
pravita, jedla v ‰oli in v vrtcu. Gledam ju. Sedeã jima na-
proti. Moj nasme‰ek je hinavski. âutita nenaravnost. Ne
vrneta mi prave pre‰ernosti. Vsi trije se bojimo na-
smehniti se. Oni me zasli‰uje, ãemu da sem ãudne vo-
lje. Da nekaj ni vredu, ker se smehljam. Ker sem prijaz-
na z otrokoma. Ker ãudno izgledam. Okoli oãi mi pi‰e,
pravi. Da me bo zmaliãil, ãe kaj izve. Da bi bilo bolje, ko
se ne bi bila rodila, ako sem s kom gre‰ila. Da tudi tisti

BES

PRAVICA DO SEBE

109

ne bo veã tlaãil zemlje. Da si naj ogledam njegove moã-
ne pesti, ker nimam pojma, kaj zmorejo.

Otroka spravim na dvori‰ãe. Jaz za njima. Zvabim ju

v avto.

»Mami, kam?« se ãudita, ko speljem.
»Ne vem, otroka,« odvrnem.
Skozi okno Ïuga za nami.

Imeli smo miren vikend na Rogli. Tri dni v enih oblaãi-
lih. Tri dni jedli v restavraciji. Tri veãere spali kot ljud-
je. Z rokami in nogami drug preko drugega.

In se ni bilo nikogar bati.

BES

PRAVICA DO SEBE

110

eÏanje. BeÏim. Z otrokoma. Ne le enkrat. Ne le
dvakrat. Z nekaj cunjami. Z nekaj igraãkami. Z

malo, zguljeno blazinico, ki je mlaj‰i ne more pogre‰ati.
S prvo knjigico. S ãokolinom in mlekom v prahu, ki ga
je mogoãe kjerkoli pripraviti. In z zdenka sirom, brez
katerega Tadejev trebu‰ãek noãe spati. Zame pa glavnik,
ena krema in osebni dokumenti. To je na‰e premoÏenje.
Kadar beÏimo. Pravzaprav se skrivoma izmuznemo. Si-
cer bi nam prepreãil. Kot je Ïe. Ko nismo mogli iz hi‰e.
Pozaklenil je vrata. Se postavil med podboje. âe sem pri-
jela za kljuko, mi je spasiral kosti na roki. âe sem stek-
la k drugim vratom, je straÏil paã pri drugih vratih. âe
sem hotela skozi okno, je klical re‰ilnega. Ni ‰ans. Vda‰
se. Vdamo se. Jaz besna in totalno nemoãna. Otroka
zbegana, prestra‰ena. Na moji strani. Vesta, kdo je fiziã-
no moãnej‰i. Hoãeta mi pomagati. Pomagata mi le tako,
da sta na moji strani.

Ko konãno nehamo globoko dihati, ko se na‰e prsi po-
mirijo, ko obsedimo ali obleÏimo na nekem tujem le-
Ïi‰ãu, se ponavadi razjoãem. Nato si dvignem moralo,

BES

PRAVICA DO SEBE

111

ãe‰ zmagala si. Uspelo ti je pobegniti. Niã cirkusa nekaj
ur. BlaÏen ãas z otrokoma. SoÏitje z otrokoma. Brez one
teãne navzoãnosti. Zasledovanja. Ustrahovanja. âas
intimnosti. âas za poglobitev vase. Za razmi‰ljanje v
miru. Brez renãeãega pritiska okoli u‰es. Trenutki soÏitja
s samo seboj. Ko se lahko s seboj pogovarjam. Pa zato
nisem nora. Ko lahko ponoãi sedem na prag in gledam
temo. In obãudujem ãrne obrise dreves. In vidim rdeãe
maãje oãi v temi. In lahko iz srca joãem, ãe si to Ïelim.
In sem lahko mokra, ne da bi se zato kdo norãeval iz
mene. Smem iti malo naokrog. In je krasno, ãeprav me
je malo strah. Vendar se mi zdi, da bi se znala in zmo-
gla ubraniti kogarkoli. âe pa bi Ïe bilo treba iti s sveta,
bi paã ‰la, saj ni kaj prida biti na svetu. Mogoãe bi si bila
Ïe kdaj sama pomagala umetno prekiniti dihanje, ãe ne
bi bilo tistih dveh mojih buãk.

Buãk, ki imata svoji imeni. V urah uspelega pobega sem
zatopljena v njuna obraza. Kadar spita. Obrnjena drug
k drugemu. Vmes pa dovolj prostora zame. Vesta, da
pridem pozno spat. Gledam njune obrvi, roke, prstke,
usta, mareliãno koÏo. Ne morem se upreti. PoboÏam ju.
Obe mareliãni koÏi. Stisne me. Zakaj morata beÏati tudi
onadva? Brez zadrÏkov Ïelita z menoj. Nikoli ne silita
domov, ko kje najdemo azil. Torej ãutita, da prav rav-
nam. Pa vseeno — pri teh letih Ïe morata vedeti za beg.

BES

PRAVICA DO SEBE

112

Bo njuno Ïivljenje beg? Bosta morala beÏati? Bo beÏanje
zrastlo v njune noge? Bo ostalo v njunih nogah? Ali pa
se bosta ustavila? In hodila. Lepo, mirno, hodila?

A trenutno je to za nas najbolje. Da pobegnemo. Nekaj
ur Ïivãnosti manj. Vsaj nekaj mirnih trenutkov za moja
otroka. Zase pa vem, da je to beÏanje tudi beÏanje pred
seboj. BeÏim pred svojim nemirom. Nemoãjo. Labirin-
ti. Pred Ïivljenjem brez izhodov. Ko hodim in hodim, pa
ne najdem pravih vrat. Kot da to ni res. Da poskusi‰ eno,
pa ne uspe‰. Poskusi‰ drugo, pa ne gre.

Ne morem kupiti hi‰e. Saj nimam moneya. Niti stano-
vanja. Ni moneya. Bivali‰ãa v najem so zelo daleã. Ljud-
je, ki jih kliãem, najprej povedo, da hoãejo toliko in to-
liko mark. Za meseãno plaãilo stanovanja nekdo zahte-
va toliko, kot je triãetrt moje plaãe. SluÏbe, ki bi zago-
tavljala stanovanje, ni. V oglasih je napisano: stanovanj
ni.

Doma reãem. »Mama, tako veã ne gre.« Ona pa je usmi-
ljena. Do biv‰ega. Kot da noãe verjeti, da sva razvezana.
Pravi, da sem nesramna. Da ga poniÏujem. Ker kar
grem. In ga pustim samega v hi‰i. Da mora sam poskr-
beti zase. Pa mu je tako hudooooooo. Vprião nje se je
razjokal. Zato ona verjame, da sem jaz hudiã. Saj je vse-

BES

PRAVICA DO SEBE

113

eno, ‰e razmi‰lja, oãe tvojih otrok je. Ima pravico biti z
njima. Nima‰ pravice zvleãi ju mu izpred nosa, kadar se
ti zahoãe. Kadar med vama za‰kriplje.

Za‰kriplje? Ljubi bog, mama! Moram ti oãitati. Da si me
rodila. Pri nas ne ‰kriplje. Pri nas se lomi. Poka. Krvavi.
Boli. Mar tudi beÏati nimam pravice? Zakaj nisem raje
metulj?

In tako oni muãi otroka. In je super maska. Dobra pre-
tveza. Nevidno muãenje otro‰kih du‰. Nedokazljivo
muãenje otro‰kih psih. Niã se ne vidi. Vidi se le na meni.
Ljubi bog, mama, zato se ne kriÏaj, ker me je stalno
manj skupaj. Ampak jaz se ne razneÏim pred tabo. Ne
javkam, kako si moram saaaaamaaaa kuhati (oh joj joj),
sama likati (oh joj joj), sama pospravljati (oh joj joj). Mu
nisi mogla zabrusiti, da je odrasel ãlovek, ki mora znati
sam poskrbeti za svoj Ïelodec?! Da ima vso pravico si
sam zlikati hlaãe. Sam oprati zokne. Mama, si izgubila
srce za svojo hãer? Kakor hitro se ti tartuffovski zet raz-
joka v predpasnik, ti je hudo. Ga nisi vpra‰ala, kdaj je on
zame likal oblaãila? Kdaj jih pral. Pral otrokoma. Kuhal
veãerjo. Nenadoma se vsi zavedo le mojih dolÏnosti, da
pa ima (in jih je imel) enake pravice in obveznosti tudi
njegova pocukrana visokost, pa nihãe ne skapira. Samo
jaz jih imam. Seveda, saj sem Ïenska. Zato mu uspeva

BES

PRAVICA DO SEBE

114

blatiti me. Celo mojim rodnim. Malo jim popiha na
du‰o: »Tako dobrih star‰ev nima nihãe. Toliko ste nama
pomagali. Ona pa niã ne ceni.« In so dobri. In so neÏni.
In so usmiljeni z njim.

»Vedno je bila trmasta. Skoraj hudiãeva. In malo ãudna.
Ne pusti se ji. Otroka sta tudi tvoja. Ne dovoli, da gre.
Otroci bi trpeli. Sama ju ne bi mogla preÏivljati. Tudi
tebe potrebujeta. Fanta potrebujeta oãeta.« Moralna
moã zraste. Preraste v fiziãno moã. Za‰ãito dobro ob-
ãuti. Ve, da je v bajti varen. Ker so moji na njegovi stra-
ni. ·e bolj se trudi biti vzoren zet. Kadar je izza zidov. Po
dvori‰ãu z grabljami sem ter tja. âetudi ni kaj grabljati.
Obrezuje drevje, ki je Ïe obrezano. Preveã ga oskubi.
Preveã oskubi okrasne grmiãke. Prenizko poreÏe vrtni-
ce. Tu in tam povleãe metlo po balkonu. Kadar so sosed-
je zunaj. âe ga ne opazijo, jih ogovori. Iz kleti znosi lonã-
nice. Zaliva jih zunaj, ãeprav je premrzlo. Naslednji dan
so roÏe bolne od mraza. Celo zimo sem jih negovala,
zdaj bo na oknih rev‰ãina. Ker oni vse zna.

Je res, ljubi bog, da ne opazijo sprenevedenja? Igralskih
sposobnosti. Talenta za barantanje z resniãnostjo in
laÏjo. Tako je spreten, da me zlahka spremeni v laÏniv-
ko. V nezadovoljnico. Da si vse drugaãe predstavljam.
Da ni res. Da ni res! LaÏem, laÏem, pravijo.

BES

PRAVICA DO SEBE

115

Obup. Ne verjamejo. Mar res ne znam pravilno raz-

loÏiti poloÏaja? Sem premalo prepriãljiva? Bi morala
tudi jaz jokati pred njimi? Najprej jim malo popihati na
du‰ice, potlej pa — lop po biv‰em. Bi to zaleglo?

Ne. Nima smisla. Niti tarnanje. Sploh niãesar reãi. O

sebi. O njem. O Ïivotarjenju. Podlegli bi le enemu tol-
maãenju. Verjamejo le enemu joku. Jezik se mi zaveÏe.
Vem, da jih dolgo ne bom videla. Ker pri njih nimam kaj
iskati. »Lepo skrbi za hi‰o. âe ne bi bilo njega . . .« sli‰im
oãeta, ko vstanem. Komaj vstanem. Govoriti ne morem.
Niti zbogom. Trese se mi vrat. Migetajo mi liãnice. Be-
sede me za‰tihajo v hrbtu. Ampak mi je vsaj jasno. Da
ga ne podijo. Nekaj podobnega mi ãez nekaj tednov ra-
portira. Ker on gre k na‰im, jaz pa ne. Ker mi je bojda
vseeno za star‰e, pa ne vem, kako dolgo jih bom sploh
‰e imela.

Zadene me. Ahilova peta. Vidim oãetovo golo glavo.

Mamine sive lase. ·e zelo goste. Zgarane roke. Uvelo
telo.

Ja, kdo ve, kako dolgo ju bom ‰e imela?! Jima naj gre-

nim zadnja leta? Morda pa nista sposobna razumeti mo-
jega poloÏaja? Zato tako govorita. Zato grozeãe govorita.
Da bi me videla v zakonu, ne na potopljeni ladji.

Zdi se, da bom ‰la k njima. Le o sebi ne bom zinila. Tudi
o vremenu znam govoriti. In o polj‰ãinah.

BES

PRAVICA DO SEBE

116

eg. Moje upanje. Toda beg ima vãasih kremplje. Beg
lahko razoãara. âe beÏi‰ k ljudem. Kadar smo beÏali

med drÏavne stene, smo bili neodvisni od ljudi. Bilo je
vse dobro. Vãasih pa ni ãasa ostati daleã od doma, v
najetih apartmajih, ker je paã treba drugi dan na ‰iht.
Tedaj rabimo beg za nekaj ur. Za popoldan. Da preÏivi-
mo. Da se mi ne vnamejo Ïivci. Da ne pozabim na ne-
dolÏnost otrok. ZbeÏimo h kak‰nim znancem. In laÏem,
da smo se ãisto sluãajno peljali mimo. Vrtajo vame, kje
je on, kot da moram ‰e vedno vedeti, kje je, kot da bi
bilo lepo, ãe bi bil z nami. Kot da ne vedo, kak‰na je
moja osebna situacija. Kot da se razume, hoditi skupaj
na obiske, ãe ‰e paã stanujemo skupaj. Izmikam se
tak‰nim pogovorom. NajbrÏ mislijo, da niso dobri za
zaupanje. Zamerijo mi, ker sem tako zaprta. Vidim hlad.
Prikrito uÏaljenost. Avtomatsko prijaznost. V kolegiãi-
nem glasu ni visokih in nizkih tonov. Ni vi‰ine, ne glo-
bine. Vse je monotono — njen glas, kretnje. Naveliãana
izgleda. Ne da se ji govoriti. Ne da se ji postreãi. Vleãe
se sem in tja kot povoÏena kura. Niti pogleda me ne s
celimi oãmi. Prezira me, ãutim, prezira me. Ker sem si

BES

PRAVICA DO SEBE

117

drznila razdreti gnezdo. Neumna babura sem, ãutim.
Gnezdo je zanjo terra secreta, ãetudi prekleta. V gnez-
du ostati, kajti ‰e vedno bolje biti v mrzlem gnezdu kot
brez gnezda.

Sedim za okroglo mizo. Nenadoma se zavem, da sem
bedak. Teslo. Pred mano niã. Okoli pa molk. Ona molãi.
Vleãem besede iz nje. Stavki so Ïe pravo preseneãenje.
Prijaznost bi bila ãarovnija. A magije ni. Ona je prava
ledena Zofka. Ne znam si veã izmi‰ljati vpra‰anj. Mimo-
grede mi odgovori. In potlej spet celo veãnost tiho. Jaz
pa ne vem, kam s seboj. Kam z rokami. Kam z oãmi.
Njen gospod spi. Ravno zdaj. Vãasih je on nas hotel uãiti
kolegialnosti. Kramljal ‰e in ‰e. Toliko podobnih tem.
Toliko iste snovi.

Konãno. Luã v moÏganih. Punca, go home! Ljubo doma,
kdor ga ima. Vzdignem sidro. Stlaãim svoji sardelici v
avto in pomaham oni ledenki. Komaj je ãakala, da se po-
berem. Stavim, da je komaj ãakala. Tak‰ni grehi, kot sem
jaz, ji kvarijo ugled. Saj pravijo: povej mi, s kom se dru-
Ïi‰, pa ti povem, kdo si.

Med potjo se jezim. Kak‰na ‰leva sem. Da ji nisem po-
vedala, da sem preãitala njeno vedenje. Da sem se raje
delala nevedno. Bila tiha, a polna gneva. Da sem od‰la,

BES

PRAVICA DO SEBE

118

ne da bi jo vsaj malo u‰ãipnila. Kak‰na ‰leva sem!
Kak‰na rit! Kak‰en strah. Vreãi karte na mizo. Spregovo-
riti. Ali pa se skregati. Niã ‰kode, niã koristi. Le razbre-
menitev. Za obe.

Ustavim med potjo. Sedimo na nekem travniku. Potlej
otroka nabirata roÏe. Jaz pa prviã v Ïivljenju zajokcam
v travi. V zeleni travi. Pod milim nebom. Lahko so se mi
tresla ramena. Ni bilo treba brisati solz. Raje sem se jih
najedla. Nato sem delala obraãun: h komu sploh ‰e lah-
ko grem? H komu? Tja‰a me sicer razume, njen ljubi ob-
soja. Torej Tja‰a odpade. Lahko se sreãujeva le v mestu.
Bolje, da njen ne ve. âe se spreta, ji oãita moj vpliv. âe
ni pokorna, ji oãita mene. In tako se skrivoma sestajava.
Kot v prepovedani ljubezni. In dovoliva, da z nama po-
metajo. Je ‰e kdo? Rosana. Zdaj zopet. In sem vesela, da
sva se spet na‰li. Da je zopet moãna zame. Ampak ne-
koã . . . Jo je pobrisala. Pravzaprav otrpnila. Utihnila.
Izginila za doloãen ãas. Ko mi je bilo najbolj hudo.

»Noãem vplivati nate. Noãem biti kriva. Noãem, da

mi kdo kaj oãita,« je bila iskrena, jaz pa sem mislila, da
me bo pobralo. Da se ne bom pobrala od te doze iskre-
nosti. In so za doloãen ãas utihnili njeni klici. Jaz sem se
zaprla vase. In tuhtala o obrabljenih frazah. Pi‰kavih
izgovorih. O ljudeh, njihovih hrbtih, hrbtenicah. ·le-
vastih nogah. Sebiãnih rokah. Izrojeni plemenitosti.

BES

PRAVICA DO SEBE

119

Zdaj zmoreva spet kramljati. Nekoã je sicer vpra‰ala, ãe
sem ji zamerila. Sem, ja. A tudi oprostila. Pozabiti pa ne
gre. âeprav jo imam spet rada. Ker iz moÏgan ne more‰
sprati neljube melodije. Ker moÏgani niso kaseta.

In tu se vse konãa. Ne, laÏem. Pred koncem je ‰e Bre-
du‰ka. Ki kljubuje Ïivljenju na vsej ãrti. Ve, da je zavo-
zila, a kljubuje. Kdaj pa kdaj me strogo vpra‰a: »Kaj si
medtem, ko se nisva videli, storila zase? Misli‰ kar tako
vdano Ïdeti in ãakati?« Nasmehnem se. Ona me preãi-
ta in divje pristavi: »Ne skrivaj zadrege za nasmeh. Re-
‰itve ne bodo iskale tebe. Ti bo‰ morala njih poiskati.«
A se kar razneÏi. Ve, da je pri meni precej drugaãe, kot
je bilo pri njej. Ona je imela azil. Smela je k star‰em. Z
dvema otrokoma so jo sprejeli v naroãje. Jaz pa nazaj
domov ne morem. Niti kam drugam.

Ampak z Bredu‰ko se res vse neha. BeÏanje. In mi je, da
bi se lopnila po buãi. In se mi zdi, da sem naivna. In ble-
sava. Ker sploh beÏim. Tega moãna osebnost ne poãne.
Tega ãlovek, ki ve, kaj hoãe, ne poãne. Pha, sem paã la-
bilna. Majava trhnoba. Paã. A ker sem, kakr‰na sem,
moram pobegniti pred njim kot tat, ki so ga opazili pri
neãednosti. Ker moja labilnost ne vzdrÏi psihiãnega pri-
tiska. Ker beg mojo labilnost razãvrsti. Ker imam po

BES

PRAVICA DO SEBE

120

begu spet kak‰en dan ali dva ali tri kosti v telesu, ne pa
gumijastih cevi. Ker tedaj res vem, kaj hoãem: vstran,
vstran od njega . . . Ker se mi me‰a, ko . . . ko . . . ker
. . . Sto razliãic. Kje se bom ustavila, se mi niti malo ne
sanja. Niti ne, kdaj.

BES

PRAVICA DO SEBE

121

aj nisem edina Ïenska, ki tako Ïivi. Unikat pa Ïe ni-

sem. Saj nimajo vse Ïenske z razvezo Ïe zagotovlje-

no samosvoje Ïivljenje. Saj vsi njihovi nekdanji ne pobe-
rejo cule tako kmalu. Saj mnoge Ïivotarijo z biv‰imi na-
prej, ker ni druge moÏnosti.

Do tega prepriãanja ni teÏko priti. âe se ozre‰ na tuja
dvori‰ãa. In z malo logike. In z nekaj izku‰njami. âeprav
tu vmes ni niã logiãnega. Dokler ne najde‰ biv‰emu pri-
mernega kotiãka. A se prej ‰e seveda opleta. Zavira, od-
klanja. Tako je Ïenska zavoljo nekega zakona oziroma
ãlena prisiljena ‰e naprej Ïiveti v razdrti druÏinski celi-
ci. Ker se toliko pridu‰ujemo na druÏino kot na osnov-
no druÏinsko celico. Poglavitno. Odloãilno. Najpo-
membnej‰o. In je mo‰ki za‰ãiten. Îenska pa moralno
sama sebi prepu‰ãena, moralno odgovorna za otroke,
materialno, vzgojno, uãno in kdove kako ‰e. In ‰e za
dedca. Saj mu mora najti stanovanje. V bistvu skrbi tudi
(‰e) za biv‰ega. Kdaj bodo zakoni predelani za dvajseto
stoletje? Kdaj po‰teni? Zakaj se z nekimi fintami sili Ïen-
ske Ïiveti v podrtih druÏinah? Zakaj ne bi mo‰ki od-

BES

PRAVICA DO SEBE

122

korakali iz stanovanja in zagotovili mirno Ïivljenje otro-
kom? Zakaj se toliko naloÏi na Ïenska pleãa? Gospodje
pa lepo ãakajo na ‰talco.

Imam idejo o blokih za razvezane Ïenske. Krvavo bi jih
potrebovali. âe noãe biv‰i iti, bi prav gotovo pobrale
culo matere. In se v novem gnezdu postavile na noge.
Imamo goro poãitni‰kih domov, ki so triãetrt leta neza-
sedeni. Nimamo pa domov za razvezane Ïenske in nji-
hove otroke. Mrgoli gostiln. Kafiãev. Picerij. Mrgoli ve-
selic. Tombol. Kaj ãe bi priredili tombolo za razvezane
matere? Ki si ne morejo kupiti avtomobila. Ker ga je
biv‰i odpeljal. OÏji izbor dobitkov zanje. Naj imajo sre-
ão. ZreÏirano. Naj katera izmed njih prejme avtomobil.
Da odpelje otroke v lutkovno gledali‰ãe. Ali v cirkus. Da
ji ne bo treba vleãi otrok na avtobus. Ali na vlak.

Navijamo za nogometa‰e. Smuãarje. Pevce. Kdo navija
za nenehne spopade samohranilk. Jasno. Naj Ïrejo juho,
ki so jo sãarale. Mo‰ki pa lepo ÏviÏgajo skozi Ïivljenje.
Vãasih ugotovi kdo, kako so izãrpane. Postarane. Ner-
vozne. Kadilke. Biv‰i pa usmiljenja vreden, ãetudi zapit.

âudna logika. In ãudno, da se v Ïenskih glavah ‰e ni niã
spremenilo. Predramilo. Da niso poiskale palic. Ker so
Ïenske? Ki paã vse prenesejo. Vem, da se mnoge zakli-

BES

PRAVICA DO SEBE

123

njajo na krivico, a podreti to mraãnja‰ko zasidrano pre-
priãanost ãlove‰tva si ne upajo. Ali ne znajo. âeprav
vedo, da ni niã prav. Tudi tiste, ki niso bile nikoli zarin-
kane. In tudi tiste, ki so sreãno zarinkane. Tudi tiste
sreãnice, ki vedo, da vseeno niso enakopravne.

Dogaja se svinjarija. Tu je podjetni‰ka bolezen. Tovarne
hirajo. Crkujejo. Delavke odpu‰ãajo. Samohranilke na
borzo. Malo milo‰ãine, pa molãi, Ïen‰ãina. Ali pa naveÏi
stike z biv‰im. Saj zna‰ biti priliznjena. Kaãica. Priplazi
se, ko nima‰ niã v Ïepu, odplazi se, ko ima‰. In tako na-
prej. In ‰‰‰eee in ‰‰‰eee. âudni zakramenti, tisti papirji
z lestvicami odpu‰ãenih. Ena toãka prednosti, ãe ima‰
enega otroka. Dve, ãe ima‰ dva. Otrok je torej vreden le
eno toãko. Za‰ãiten z eno toãko. In tista hudiãeva pika
ti niã ne garantira, da bo‰ obdrÏal sluÏbo. Pa so ‰e pred
kratkim gnali tako glasen blagoslov, naj se poveãa nata-
liteta. Naj se prepove abortus. Neka tovarna celo po-
klanja zibelko za tretjega otroka. Ironija. Norãevanje iz
Ïensk. Kot da se kar tako rodi. Kot da je pamÏ z eno zi-
belko Ïe preskrbljen za vse Ïivljenje. Neki dekret naj bi
odloãil, ali bo Ïenska rodila ali ne. Hudiãa, saj je trebuh
Ïenskin, ne papirjev! Ali od neke pisarne s prepotent-
nimi brihtneÏi. So se ti pametni bedaki vpra‰ali, koliko
Ïensk se ljubãka, ko je to njim v‰eã, in koliko, ker je to
v‰eã njihovim soprogom? Da je mnogokje ljubãkanje na

BES

PRAVICA DO SEBE

124

jedilniku zato, da je v hi‰i mir. Ali zato, ker je dedec pil.
Ali zato, ker so Ïenskam vtepli v glavo, da je predajanje
njihova zakonska obveznost. Ne hotenje. Îelja. Potreba.
Îeljena obojestransko. DolÏnost — kot kuhanje. Pranje.
Pospravljanje. âe noãe‰ tako, paã gre‰. Najprej v hi‰o
pravice. Nato pa zares narazen.

Ne me zdaj kar obsojat. Ker sem Ïenska. Mogoãe sem
res malo mahnjena, po svoje, za koga izmed vas. Toda
roko na pamet: ali niste tudi vi malo mahnjeni, ãe tega,
kar vam blebetam, ne morete razumeti? âe res ne gre,
pa si predstavljajte dedca na poloÏaju razvezane Ïenske.
Ostane, recimo, z dvema otrokoma. Baba noãe iz hi‰e.
Sili ga v spolne odnose. Grozi mu s smrtjo. ·ãuva otrp-
ke. Prepoveduje imeti razmerje s kak‰no drugo. Naga-
ja z avtom. âeprav je razvezan, ji mora kuhati, prati, li-
kati. ·e vedno pospravlja celo bajto. Hodi na ‰iht. Dela
na vrtu. Skrbi za otroke. Za plaãila poloÏnic. Nakupuje.
Oblaãi otroke. Skrbi za uãni in vzgojni uspeh otrok.
Skrbi za njune redne zdravni‰ke preglede. Ima bolni‰ko,
ãe so otroci bolni. Razmi‰lja o dopustu. Zaradi otrok,
seveda. No? Îe deluje fantazija? Ali je zdaj va‰ odnos do
tega problema bistveno drugaãen? Ali se ni v va‰i no-
tranjosti predramilo usmiljenje do dedcev? Tako ne sme
biti, kajne? Ker dedec ni suÏenj. Dekla. Ne Ïivina. Vpre-
Ïena. Vedno. Za vse.

BES

PRAVICA DO SEBE

125

Pa recite, ãe ne bi bili takoj za referendum za izgradnjo
stanovanj za tak‰ne loãence? Referendum bi uspel. Ker
je vsak ãlovek ãlovek, ãetudi je Ïenskega spola. ·e pose-
bej, ãe je Ïenskega spola. âe je Ïenska. Katerakoli.
Kakr‰nakoli.

BES

PRAVICA DO SEBE

126

li blefiram? Filozofiram? Zame to ni blefiranje. Niti

bolna fantazija. Za pametnej‰e od mene, hm, naj-

brÏje. A naj mislijo, kar hoãejo. Vso pravico imajo. Do-
bro, da lahko mislimo, kar hoãemo. Meni se paã moj
mozeg razliva na papir. In packa misli. Mogoãe se bom
kak‰nim strumnim moÏem in strumnim Ïenskam za-
srala. A bog pomagaj. Îe dolgo me nimajo vsi radi. Nih-
ãe ni stoprocentno ljubljen. Ponavadi nam preãka pot
veã zavistneÏev kot prijateljev. Mogoãe imajo prav tis-
ti, ki trde, da le jamram, naredim pa niã. Res ‰e ni niã
videti. Odre‰ilnih posledic. Dejstvo pa je, da sem Ïe po-
skusila kaj storiti, pa se je izjalovilo. Zato ali zato.

In tudi ni jamranje zgolj oblika samopomilovanja. Niko-
li nisem trdila, da je vsega kriv le biv‰i. Preteklost sva
skupaj zakockala. Po sedanjosti skupaj orjeva. Pregovo-
riti ga ne znam. On trmoglavi. Ne popusti. ·e vedno
misli, da mu moram biti na razpolago za uresniãitev
biolo‰kih potreb. Da ga ne smem varati. Da moram biti
le doma. Le z njim in otrokoma v druÏbi. Od kod zdaj ‰e
huj‰a posestni‰ka prepriãanost kot nekoã? Se zaveda, da

BES

PRAVICA DO SEBE

127

me je izgubil, a vendarle grabi poslednje milimetre nit-
ke? Da morda uspe potegniti nitko nazaj. K sebi.

Povsem drugaãe bi lahko bilo. âe bi se potrudil razumeti
in se sprijazniti. âe bi mu bili jasni moji stavki: »âe Ïe in
‰e Ïiviva pod isto streho, si razdeliva prostore. Imej svo-
je gospodinjstvo. Ne priãakuj spanja z mano. Imam pra-
vico biti sreãna z drugim. O otrocih se bova prijateljsko
dogovarjala.«

Tak‰ne pobude odklanja. Je nasilen. Krade objeme.

Me dela ‰e bolj sovraÏno. ·e bolj naelektreno.

»Razumi, da si te Ïelim. Da hoãem tvoje telo. In ãe si

Ïelim, me mora‰ razumeti.« Podivjam ob tej vaseza-
verovanosti. Enosmernosti. Jaz! Jaz! Jaz! Jaz hoãem! Jaz
Ïelim. Jaz moram dobiti. Itd. itd. Niti sluãajno noãe ska-
pirati, da pa njegova biv‰a tega noãe. In noãe vedeti, da
se mi ni treba dati, ãe noãem, ãe ne Ïelim, ãe sovraÏim.
In noãe vedeti, da nima pravice posegati v nikogar‰nje
telo, pa ãe gre za eks ali trenutno Ïeno ali katerokoli
Ïensko bitje. Îali me njegovo tolmaãenje, da je to moja
dolÏnost. Ko mi oãita izmikanje, ko nisva bila ‰e uradno
razvezana. »DolÏnost Ïene je, da se moÏu preda, ãe si ta
Ïeli. Ti pa si bila edina Ïenska na svetu, ki moÏu ni dovo-
lila pribliÏati se. Ne vem, ãe ‰e kateri mo‰ki tako prosi
svojo babnico za seks!« je tarnal in tarnal.

BES

PRAVICA DO SEBE

128

Sranje. Vseh vrst. Da bi mi Ïe dal mir s tem svojim sra-
njem! Raje sem do smrti devica, ãetudi umrem ‰ele ãez
sto let, kot pa da se pustim posiljevati! Raje sebi in nje-
mu razãesnem buão. In tudi svojih ãustev ne bom vara-
la. Zatiskala oãi in blatila sebe, svoje telo, svoje emoci-
je.

Gledam ga. Kadar je nasilen. Ko sem ãisto tiho. In mo-
lim, da bi ‰e dolgo sedel na kavãu. âetudi robantil in
grozil, da hoãe svoje. Motim, da ne bi vstal. Da se mi ne
bi pribliÏal. Ker ãe se me dotakne, postane nevaren.
Sploh, ãe po nesreãi padem na tla.

Niã ne pipnem. Svoje si mislim. Javkanje preide v groÏ-
nje. O smrti. O mrtvih. Mnogo mrtvih bo, pravi. Groz-
no se sli‰i. Upam, da ne bo nikoli res.

»Veã kot ubiti me ne more‰,« se delam vaÏno. On pa me
ponosno zavrne: »·e dobro, da se zaveda‰.«

Vãasih. Ko ni dovolj trezen. Niti dovolj vinjen. Mogoãe
tri piva v Ïelodcu. Pa ‰e kak‰en ‰pricer. Dovolj za rahlo
vinjenost. Ko se vede kakor ‰olar. Joãe. Ker nima ljubez-
ni. Ker sem nesramna. Nesramna pomeni seksualno za-
vraãanje. To ga zelo poniÏuje. Prepriãuje me, da moram,
moram, moram, moram imeti rada, ker . . . Toliko vzro-

BES

PRAVICA DO SEBE

129

kov, a me noben ne gane. Ne veã. Pravzaprav je nor. Ker
noãe spregledati. Ker si ne prizna, da je konec in konec.
Lahko bi Ïivel sreãneje. S kak‰no drugo.

Posku‰am. Razumeti posku‰am tudi jaz njega. Lahko
sem prijazna. Lahko mu perem. Kuham. Pospravljam.
Povem, kam moram. A spati z njim ne morem. In tega
on ne razume. Zato pa je, kot je. Mogoãe bi lahko neka-
ko skupaj gurala naprej, ãe bi mi dal svobodo. âe bi se
zmenila: »Torej, Ïiviva pod isto streho, toda imela bova
prosti Ïivljenjski poti. Îivela bova vsak svoje Ïivljenje.«
ln bi ‰lo. Hudiãa, zdi se mi, da bi ‰lo. âe me ne bi ome-
jeval. Meril svobode. Korakov. Jaz jih njemu ne bi. âe ni
sreãen z menoj, naj bo sreãen z drugo. Bolje kot to ne-
umno prila‰ãanje. Vsak sam naj odloãa o svojem Ïivljen-
ju. Tudi jaz. Tudi on. Jaz ga ne morem veã osreãiti. Niti
malo. Kuhanje in pranje mu nista dovolj. Logiãno. Am-
pak tak‰en kot je, saj ni grd, tudi srce zna imeti, je lah-
ko potolaÏen v drugih rokah. Ko bi le znal razumeti Ïiv-
ljenje, svet, ljudi, ko se ne bi tako zelo bal za svoj ugled.

Vãasih sem prepriãana, da je tudi on mene sit. Sit upanj,
da se mi bo zasukalo in se ga bom — usmilila. Ne vem,
ãe me ne bi brcnil ãez prag, ãe bi bila hi‰a last njegovih
star‰ev in ne mojih, in predvsem, ãe se ne bi bal, kaj
bodo rekli ljudje. Kaj, kaj, kaj, kaj . . . bodo rekli ljud-

BES

PRAVICA DO SEBE

130

je? K vragu! Od tega ne more‰ biti sreãen. Prej nesreãen.
Ampak ãe ti kdo lepo, in ko ne gre veã lepo, zgrda pove,
da paã ne more, ker . . . ker . . . ni vrag, da ne bi ne-
hal teãnariti! Saj ne moremo imeti vsega, kar si Ïelimo.
Saj nobeno ãustvo ni veãno. Ni mogoãe verjeti v ljube-
zen . . , dokler vaju smrt ne loãi. Iluzije. Dokler traja,
traja. Paã pridejo vmes stvari, dogodki, ki vplivajo na
ãustveni odnos. Tako je. Le da eni gredo, drugi pa Ïivo-
tarijo v naãetih skupnostih. In tako kot je bilo prej sam-
oumevno, da je ‰lo, naj bo po precepu samoumevno, da
ne gre. Ni treba biti posebej pameten, da sprejme‰
tak‰no filozofijo. Ali resnico. Ki je nekateri ne znajo pre-
nesti. Ne sprejeti. In Ïiveti z njo, drugaãe iti naprej.

BES

PRAVICA DO SEBE

131

ekega dne. Ko ni veã moãi za tak‰no Ïivljenje. Ko
se poãutim kot nori bik. Ko vidim, da le izgubljam

energijo, ker se zaganjam z rogovi v zid. Nekega dne ni
veã nobenega smisla. Otroci le motivacija za kak‰no sto-
pinjo. Za ‰e kak‰en jutri. Ki bi bil brez otrok res ãisto
prazen. Votel. Kot suh potok. Ko se globoko zavem, da
tako nima smisla. Da bo treba nekaj storiti. Se mi zasvi-
ta, da bi bila re‰itev, ãe bi ‰la. ·la jaz. On Ïe ne bo ‰el. ·la
z otrokoma proã od okolja in ljudi. Pustila za seboj pre-
teklost. Stopila v neznano. Brez iluzij. Edino mir bi Ïe-
lela imeti v tisti nejasni prihodnosti. Mir bi bil edina ilu-
zija, ki si jo Ïelim imeti uresniãeno.

Hlastam po oglasih. Prodam hi‰o. Cena? Tisoã in tisoã
mark. Odpade. Nisem bogata‰. Dam v najem stanova-
nje. Garsonjero. Plaãilo leto dni vnaprej. Za marke. Ve-
lik kup mark. Odpade. Sobe za samske. Brez otrok. Spet
odpadem. Zasledim zanimiv oglas. Îenska z dvema
otrokoma, pravi oglas, i‰ãe stanovanje. Pokliãem nave-
deno ‰tevilko. Zanima me, ali je kaj na‰la. Povem ji, da
je pogumna. Da je na istem kot jaz. Zaklepetava se. Si

BES

PRAVICA DO SEBE

132

poveva usodi. Obe se morava umakniti. Ker se dedci no-
ãejo. Opozori me: »Pazite se. Da ne nasedete. Da vas
kdo ne izkoristi. Meni se je javil mo‰ki. ·la sem pogledat
stanovanje, ki bi ga naj oddal v najem. Komaj sem po-
‰teno vstopila, me je hotel sleãi. Stari capin se je spustil
v moje nedrje. Na sreão je za mano pri‰el brat, ki se je
bil ãisto sluãajno zamudil pred blokom.«

OdloÏim slu‰alko. Izgubim pohlep za oglasi. Pospravim
ãasopis. Jutri ne bom veã ãitala rubrik: sobe, stanovanja,
nepremiãnine.

Vrtam pa ‰e. Kako naj pridem do kak‰ne luknje? Stan-
invest. Halo? Halo. Prosim? Pove mi, mo‰ki, da sem za-
mudila rok prijave. Da bi me morala prijaviti firma, ãe
. . . A na‰a firma ni sovlagateljica. Torej . . . Torej? Spet
odpadem. Na‰a firma ni ‰e nikoli kupila kak‰nega sta-
novanja. Nikoli doslej. Sredstev tako ali tako ni. Svetu-
je, da pokliãem . . . Ne vem veã tistega dolgega pame-
tnega naslova. Govorim z briljantno sogovornico. âlene
in zakone stresa iz rokava. Prepriãljiva je. Ne more mi
pomagati, ãeprav, trdi, razume moj poloÏaj. In mojo ne-
ukost. âe bi o ãlenih in pravilniku kaj vedela, sploh ne
bi klicala, spra‰evala. Îe vnaprej bi mi bilo jasno, da od-
padem. Ker . . . firma ne zdruÏuje sredstev za . . . ker
sem preveã stara . . . ker sem sama . . . prednost ima-

BES

PRAVICA DO SEBE

133

jo mlaj‰i ljudje, mlade druÏine, druÏine, ne pa samohra-
nilke . . . ker imam previsok osebni dohodek . . . Po-
penim. Sama skrbim za dva otroka, pa imam previsoko
plaão! Ne morem priti do strehe nad glavo, ker sem
samohranilka! Torej lahko Ïivim v zemlji, pod ‰otorom
ali bogvedi kje. Prekleta druÏba! Prekleta tak‰na druÏba,
ki nikjer ne daje prednosti samohranilkam.

Spra‰ujem se, ali bi bilo tako, ãe bi bili v veãini prime-
rov samohranilci oãetje. Ali tudi tedaj ne bi bilo nobe-
ne prednostne toãke za solidarnostno streho? Ne mo-
rem verjeti. Da si kot samohranilec odpisan. Da teÏko,
ãe sploh, dobi‰ ‰talco. Ker si prestar. Ker si sam. Zaãaran
krog. Brez izhoda. Brez ene poti.

Ima me, da bi spuntala ves samohranilski Ïenski svet.
Jih na‰ãuvala: »Dajmo otroke dedcem. Zaãasno. Da vi-
dimo, kaj se bo izcimilo. Naj se borijo za bivali‰ãa. Naj
prosjaãijo. Naj se poniÏujejo. Naj ãutijo, kako je biti od-
visen od druÏbe. In od druge polovice. Naj trkajo na
vrata. Vpra‰ujejo. Kolnejo. Buljijo. Odhajajo. In spet
zaman prihajajo. Morda si bodo oni uspeli pridobiti
pravico. Ki je zdaj ni. Morda bodo oni uspeli preãesati
blesave zakone. Jih spreobrniti. Predrugaãiti. Da bo v
prvi vrsti samohranilec kandidat za stanovanje. Da bi se
partner moral umakniti tistemu, ki so mu otroci dode-

BES

PRAVICA DO SEBE

134

ljeni. Umakniti brez iskanja stanovanja. Saj to je podpi-
ranje lenobe. Krepitev privilegijev. Potuha.«

Ja, ima me, da bi spuntala samohranilski Ïenski svet. Jim
damo otroke tako dolgo, da doseÏejo spremembe po-
scanih zakonov? Jim damo otroke? Je vredno tvegati? Le
kdo bi se prej poscal: otroci ali iskalci novih zakonov?
Ne, ne dajmo jim otrok. Treba je drugaãe ukrepati. Ka-
ko? V obliki shoda. ·trajka. Zasedimo pisarne in stavbe,
kjer se odloãa o na‰ih nepravicah. Napolnimo jih z re-
veÏi otroki. Pustimo jih tam jesti in piti. Tam spati. Tam
jokati in tam smejati. Morda se bo kdo predramil. Zga-
nil. Spregledal. In videl. Koliko reveÏev zakon ne ‰ãiti.
Kako neÏiv je papir, ãlen, zakon . . . Kako Ïivi so otroci
in kako mrtvi pravilniki.

Ali kaj? Kaj storiti? Niã. Res niã. Le ãakati. Vdati se. V
usodo. Ki je paã tak‰na. Ali iti. Ali ãakati. Ali biti, ostati
tam, kjer si. Skupaj v podrti skupnosti. Z njim, ki te uni-
ãuje tako moãno, da ti nima‰ niã od sebe, da otroci kma-
lu ne bodo imeli niã od tebe.

Ostati ali iti, to je zdaj vpra‰anje. Ki mi ne pomaga iz
labirinta. Ki ne nakazuje prekinjenega kroga. Ki me nori.
Da bi vãasih tepla. Se stepla z vsemi. Celo z vetrom. Da
bi klala. Pljuvala. Da bi jokala. Da bi se noro smejala.

BES

PRAVICA DO SEBE

135

Kriãala. Se spra‰evala in si odgovarjala. Da bi ‰la in se
vrnila ãez tristo let. Da sploh ne bi naredila stopinjice,
ampak okamenela na mestu.

In sem jezna. Ker sem tak‰na. Da imam tak‰no ãudno
du‰o. Ker ne znam tako Ïiveti. Povpreãno. Kot tisoãe
drugih. Zunaj juj, notri fuj. Lepa fasada, pod zidom in-
sekti.

Da mi ni dovolj pogled ãez plot, nekaj plitkih stavkov
sosedi, zjutraj ‰iht, popoldne lonci, zveãer naslada, dolÏ-
nost . . . Sli‰i se preprosto. Sem res tako zakomplicira-
na? Prosim, kako se odkomplicira‰? Rada bi imela nean-
dertalske moÏgane. In njegovo jamo. Da stopim iz nje in
se ãudim, ker se zunaj ne kadi. Da se le ãudim in ne
i‰ãem odgovora. Da je samo ãudenje dovolj.

BES

PRAVICA DO SEBE

136

i si kura.«

»Jaz sem kura?«
»Kura si.«
»Torej si tudi ti.«
»Ne bo drÏalo. Jaz ne zahtevam od Ïivljenja veã, kot

mi lahko da.«

»Kako pa ve‰, da ti ne more dati veã, kot ti daje ta

hip?«

»Spet filozofira‰. Vzemi to, kar ima‰, ne segaj za zvez-

dami. Drugi ‰e tega nimajo, kar ima‰ ti.«

»Noãem zvezd na nebu. Hoãem, da mi sijejo na zem-

lji. Na zemljo.«

»Saj pravim, kura si.«
»Mama, tvoja hãi sem.«
»Zato ne rini iz moje hi‰e. Tu je tvoj prostor in prostor

mojih vnukov.«

»Pa on?«
»Tudi njegov prostor je tu.«
»Zato pa bo treba vzeti culo.«
»Kura!«
»Ne morem biti veã z njim.«

BES

PRAVICA DO SEBE

137

»Kura. I‰ãe‰ nekaj, ãesar ne bo‰ na‰la. Tudi pod ne-

bom ni sreãe. Nauãi se Ïe vendar Ïiveti kot tisoãe dru-
gih, ti kurja pamet!«

»Ne skrbi, mama, nisi ti kriva. Naravo bo treba vpra-

‰ati, zakaj je prav tvoji hãeri podarila kurje moÏgane.«

Prepadenost. Pokonãna drÏa. Napol odprta usta.

Tresk.

»Ne bo‰ vpra‰ala, kdaj pridem?« nesramno vpra‰am.
A mislim resno. Saj vendar ja ne misli, da se veã ne

prisvetim?! Ni glasu. Izginila je. Sama sem v domaãi ku-
hinji.

âakam. Kaj ãakam? Mamo, da mi pove, da sem kura.

Ali da spregovori z loputanjem vrat.

Îge me. Najraje bi prisegla, da me veã ne bo videla. Pa
bi si lagala. Prav gotovo me bo ‰e prineslo v ta rojstni
. . . hm . . . kurnik? Si uÏaljena? Ali le Ïalostna, mama?
Kot jaz.

Na dvori‰ãu obstojim. Gledam majhen ograjen prostor.
Tla. Zemlja kot zlo‰ãena. Brez trave. Na njej odpadki. V
stari ponvi voda. V starem loncu krmilo. Okoli pa raz-
tresene kure. Rjave. ârne. Sive. Sivobele. Gledam jih. Res
hodijo kot brez glave. Kokoko. Brsk v prazna tla. Koko-
ko. Najdejo zrno. Najdejo ãrva. Mravljo. Ostanke sola-
te. Kokoko. Razprejo peruti. Sfrfotajo. Brez zveze. Ne

BES

PRAVICA DO SEBE

138

morejo leteti. Trole. Kure. Katera bi lahko bila jaz? Rja-
va? Siva? ârna? Tista, ki ‰epa? Tista, ki misli biti ptica?
Tista, ki se tepe?

Grem. Kurji smrad se mi je prilepil na liãnice. Nerodno
mi je. Spotaknem se. Se mi je zdelo ali je res? Da je skozi
podstre‰no okno po‰kilila mama? Je res, kar ãutim. Da
je nesreãna. Zavoljo mene. I’m sorry, mum.

BES

PRAVICA DO SEBE

139

ti, mamico pa je en stric klical.«

Mali! Sinek! Le kaj ga je piãilo? Zinil je, takoj ko je

oãe pri‰el domov. Zdeklamiral. Pa ga sploh ni vpra‰al.
Pravzaprav ga ‰e ni utegnil vpra‰ati. Ponavadi ju res za-
sli‰i: »Je bil kdo tukaj? Kdo? Je kdo telefoniral? Kdo?«
Otroka telegrafirata. Saj ne zamerim. Normalno, da od-
govorita na vpra‰anja.

»A stric je klical? Hvala, ker si mi povedal. No, zdaj pa

vidi‰, da ima mamica drugega strica. Zato pa atija ne
mara.«

Otroka ga poslu‰ata. Kot sveãenika. Verjameta.
»Mami, ne sme‰ imeti drugega strica.«
Logiãno sklepanje dveh malih otrok. Logiãna zmaga

biv‰ega. Dovolj je telefonski klic, da je podlost dokaza-
na, da sem niãvredna mati, da si otroka zasluÏita bolj‰o,
po‰teno mater. Saj bojda sovraÏim otroka. âe bi ju imela
rada, ne bi . . . Oh, ãesa vse ne bi. Vsaj menila se ne bi
z drugimi dedci. Ne bi hodila s kolegicami na kavo. Ne
bi pisala. Ne bi beÏala iz hi‰e. Poskrbel bo, da me bosta
sovraÏila, je rekel.

BES

PRAVICA DO SEBE

140

ZaÏenem se mu v brado. Piãila me je obdolÏitev, da ju
sovraÏim. PodÏgalo me je pod podplati. Kar zaneslo me
je v njegovo brado. Da sem vlekla in trgala in mlatila
okoli in me niã niso bolele njegove pesti. Hotela sem mu
strgati koÏo in brado.

»Se ti je zme‰alo?«je besnel.
»SovraÏim te, da se mi me‰a. Toda ne drzni si veã reãi,

da sovraÏim svoja otroka!«

Sredi sobe sta stala. V dveh korakih sem bila sposob-

na zbrati se. Objela sem ju. Si prislonila njuni glavici
nase.

âutila razbijanje njunih src. Kakorkoli Ïe, ne smeta

verjeti onemu, da ju sovraÏim. To ne more biti nikoli res.
Ne more in ne more. Tako krutih laÏi ne bom dovolila.
Za otroka se bom tepla. âe bo potrebno, se bom tepla.
Obmetavala. Rjovela. Pulila. Grizla. Preklinjala. Delala
krvavo. Ali bila krvava.

Skoãila sem ven. Pod palmo. Z ritjo na travo. Si objela
kolena. Se ugriznila v kolena. Ker mi je bilo za poãiti.
Grizla sem skozi trenirko. Morala sem ãutiti, kako me
boli. Kako moãni so lahko moji zobje.

Zgrbljena v svaljek sem zajokala. Enkrat na glas zatu-

lila. âetudi me je videl in sli‰al vesoljni sosedski svet.
âetudi so pomislili, da sedi pod palmo opica. Pomemb-
no je bilo, da sem tisti trenutek storila tisto, kar je hotela

BES

PRAVICA DO SEBE

141

moja narava. Ne zatajiti ali odla‰ati. Zarjoveti pravi tre-
nutek. In tisti hip sem bila prepriãana, da smo ljudje res
potomci opic.

Otroka sta priracala za mano. S slabo vestjo, reveÏa.
Njuna hoja in pogledi so bili nesigurni. PoniÏni. Poãep-
nila sta ob meni. Kot mladi maãkici ob majãih zizih.

Nehala sem gristi kolena.

BES

PRAVICA DO SEBE

142

rnem se iz Anglije. Naporno je bilo. Zdelana sem.
Îe ob devetih Ïelim zaspati z otrokoma. Nimam

moãi urediti vtisov. Mala dva si obredno zloÏita darila
ob vzglavju. Biv‰i moti. Si me ogleduje. Malo v temi.
Vãasih priÏge luã. Vãasih me odkrije. Ni mi do kreganja.
Jutri bom za pogovor. Ali za lajanje. A ona osa ne miruje.

»Si uÏivala? Koliko jih je bilo? AngleÏev. So bolj‰i od

mene? Koliko so ti plaãali? Si vsaj na otroka mislila, ko
si se . . . Te ni sram? Ti uÏiva‰. Jaz pa skrbim za otroka?!
Ves teden. A ne sprevidi‰, kako dober sem, ker sem ti
dovolil iti?«

Nekaj tak‰nega je pesnil. Monolog ima rad. Ker spra‰uje
in odgovarja. Da. Heroj je, ker je nekaj dni skrbel za
otroka. Treba bo izumiti nov izraz za to njegovo dejanje.

Pa je res dober. Dovolil mi je iti. IzobraÏevati se. Izpo-

polnjevati. Za kozlat! Kot da je skrbnik mladoletnice, ki
se ji nekaj dovoli ali pa ne. Kot da ne bi smela iti, ãe bi
on rekel ne. Sicer pa ni vredno razpravljati. Njegov
naãin bo ostal njegov naãin. Vasezaverovanost.

BES

PRAVICA DO SEBE

143

»Medtem ko si se ti tam zabavala, sem jaz nekaj odkril,«
je zmagoslavno ãvekal v kuhinji. »Pismo vse pove. Zdaj
vem, kdo je vzrok. Ampak jaz ga bom na‰el. Niti bog mu
ne more pomagati. Zaradi domi‰ljavih svobodnih umet-
nikov jaz ne bom trpel. Tak‰ne je treba pospraviti.«

V hipu mi je bilo jasno. O kom govori. Besedi svobodni
umetnikje spregovoril nadvse poniÏujoãe. Bolj slab‰alno
ju nihãe ne bi znal izreãi. Toliko mrÏnje je vrinil v njiju.
Da me je zazeblo pod odejo. Zdaj so se zaspane celice
prebudile. Budnost se je pome‰ala s skrbjo. S strahom.
Jezo. Radovednostjo. Îelela sem vedeti, kaj je Vlado
pisal. Predvsem me je zanimalo njegovo mnenje o pro-
zi. A poizvedovati nisem smela. Onega bi razdraÏilo. ·e
bolj. Mu ‰e bolj razburilo bolno domi‰ljijo. Treba je le
potrpeti. In ãakati. Bo Ïe razpredel. In obnovil vsebino
po svoje. Niã popadljivega ne more najti. Z Vladom sva
dobra kolega, sodelavca. âlovek je, ki ima pamet, srce in
ãustva. âlovek z veliko zaãetnico. Spo‰tujem ga kot
mo‰kega in predvsem kot ãloveka. Zato me zvija od
besa, ko sli‰im onega poniÏujoãe govoriti o njem.

»In kaj si drzne! Kaj si drzne!« je pobesneval. Kar okoli
mize je hodil. S trzajoão glavo. Sivih ustnic.

»In kaj si drzne!« je tulil. âakala sem na nadaljevanje.

Daj zini Ïe, da sli‰im, ãemu peni‰.

BES

PRAVICA DO SEBE

144

»Sem se povabi?! V mojo hi‰o. Da ne bi imela pro-

blemov z varstvom otrok. Da bi te rad videl. In se po-
govoril. O tvojem pisanju. Îivljenju. Ne, ne bo vama
uspelo. Samo jaz vem, kdaj namerava priti. Ti pa se
obri‰i za zmenek. Kurbarije ne bom podpiral. âe hoãe‰
imeti drugega, se bo‰ morala odpovedati otrokoma.«

Naslednji dan sem detektiv. âim se vrnem iz sluÏbe.
Preobrnem vse Ïepe. Predale. ·katle. LeÏi‰ãa. GaraÏo.
Rada bi pismo. Rada bi spet sreãala âloveka. Ne vem,
kdaj. Le pismo ve.

Moj nos nima detektivskih sposobnosti. Pogorim z

dolgim nosom. Brez pisma. Bo se treba sprijazniti s ‰e
eno resnico: da nimam pravice do lastne po‰te. Pa si niã
ne morem. Niã ne morem. Nekatera dejanja se ponav-
ljajo. Nekoã se mi je podobno Ïe dogajalo. Ko sem bila
najstnica. Doma.

Zveãer berem Vsakdo umira sam. Biv‰i me molãe opa-
zuje. Slutim vihar. Spet nalahno in nakratko pokimava.
Ni tak‰no guganje znak motenih? Noge razãepnjene.
Nastavljivo sedi. Oblizuje si ustnice. Vzdihne kot smre-
ka v vetru. Pomaha mi z dvema pisemskima listoma.
Jeza me izda. Ker je tisto moje. Prepoznam pisavo. Zdaj
miglja z listoma pred mojimi oãmi. Vãasih se papir za-
leti v moj nos. Namerno seveda. Se lista dotakneta mo-

BES

PRAVICA DO SEBE

145

jih lic. Se malo odmakneta. Nad mano vzvi‰en posmeh.
Zdi se, kot da mene meãka med prsti. V trebuhu se pre-
buja nagon. Obrambe. Zasrbi me v moÏganih. Vroãe mi
je v noge. V prste. V jezik. Za zobmi se cvrejo in du‰ijo
besede. Ne, ne smem eksplodirati. Fallada, prav ima‰,
vsakdo umira sam. Predvsem jaz. Grem preko sebe. Po-
hodim obãutke. Misli preslepim. Razoãaranost, jezo,
krivico, laÏ in trpljenje prenesem v knjigo. Temperatura
pada. Nisem se pustila zmleti. Nisem se pustila izzvati.
Poãutim se moãno. Biv‰i pa srka ‰pricer za ‰pricerjem.
Stiska pesti. Potem bo zahrgolil in . . . Kam je dal pis-
mo? V denarnico. Pod vzmetnico. Ja, pod vzmetnico.
Kako naj jo izmaknem? Njegova rit je ‰ãit. âe dregnem
pod vzmetnico, se bo predramil. Sku‰njava. Vidi‰, pun-
ca, tak‰ne so sku‰njave. Hudiãeva Ïelja te napelje. Ona
vodi, ti si le podalj‰ana roka hudiãa. Sku‰njava pa tako
omamna.

Stopljam proti leÏi‰ãu. Nerodna kot raca. V prstih na
nogah poka. Psssst. Oni je zajamral. Eh, najbrÏ Ïe po-
‰teno blede. MoÏgani se bodejo z rizlingom. Ali pa ga
budi instinkt. Pri leÏi‰ãu sem. Ja? Ne? Zakaj ne? Saj je
moje pismo. Pravico imam. Ne poserji se, punca. Ne tre-
petaj. Daj! Daj! Moja dlan leze . . . leze . . . leze . . .
previdno . . . poãasi . . . pod njegovo rit . . . pravza-
prav pod vzmetnico . . . tiplje . . . otiplje . . . najde . . .

BES

PRAVICA DO SEBE

146

denarnico . . . Izvleãe. Denarnico. Izruva nekajkrat pre-
loÏeno pismo. Kot blisk ukrade. Kam skriti? Ni ãasa. Ni
ãasa. Hitro. Skrij. Kam? Na trebuh. Za hulahopke. Se-
kundni obãutek zmage. Nato . . . kot blisk . . . hop . . .
njegovo denarnico tja, kjer je bila. Izdih. Hvala bogu! Ja,
‰e vleãe dreto.

Zjutraj me strese kot slivo.

»Kje je?«
»Kaj?«
»Ukradla si pismo.«
»Zme‰an si. Ti si ga meni ukradel.«
»Vrni.«
»Ne bom.«
Nisem znala v pravem trenutku lagati. Zato sem pri-

stala ob radiatorju.

BES

PRAVICA DO SEBE

147

e bi mu dala, bi mi dal sto mark. Drugekrati bi mi
dal sto ‰ilingov. âe bi mu dala, bi mi dal avto. Da ne

bi, pravi, ves dopust preãepela doma.

âe bi mi dal mir s svojo ritjo, bi jaz njemu dala sto mark.
Se ne bi puntala za avto. On mojih pogojev ne sprejme.
Jaz njegovih ne sli‰im.

Niã biti kriv. Biti zavrnjen od babnice, ki je bila njegova
last. Ki je ‰e njegova last. Po njegovi logiki. Kristus, po-
magaj muãeniku! Takega reveÏa ‰e svet ni videl. On je
unikatni primerek. Podobica, oskrunjena z Ïensko zavr-
nitvijo. Najveãji poraz, ki lahko doleti vasezaverovanca.

Ma, klinc, pa tak‰en Ïivot! Gremo raje po ‰ihtu na pir. Se
malo povaÏit, ãe‰ kaj bo meni Ïen‰ãina odmerjala minu-
te. Doma nato malo pozmerjat, ker ni novega krompirã-
ka na mizi. Nato dalje. Na pir. Do enih. ·tirih. Nasled-
nji dan pa kot za hec trditi Ïenski, da veãino ãasa pretrpi
ob otrocih.

BES

PRAVICA DO SEBE

148

Otroka ga zadrÏano opazujeta. Mu pobegneta iz rok.
Ker tam smrdi po alkoholãku. Ki ‰e ni izpuhtel, ker se
znova in znova me‰a s sveÏim.

BES

PRAVICA DO SEBE

149

d ãesa se umre? Nimam pravih tablet. Nimam
strupa. Obesiti se noãem. ·trika me je strah. Viso-

ke vode ni tod blizu. In ni sigurno, da bi me vlak zago-
tovo umoril.

Od ãesa se umre? âe krepnem, re‰im celo ãeto ljudi,
presekam probleme. Ne le svoje. Tudi druge. Probleme,
ki jih nehote povzroãam. Oãetu. Bratoma. Mojemu biv-
‰emu. Mami.

Ta noã ni za spanje. Ta noã in jaz sva natlaãena zbega-
nost. Kup smrdeãe Ïalosti. Negotovosti. Brezizhodnosti.
ZavoÏeno. Nesmisel nesmislov. Sem obdana z zakaji.
Sem hudiãeva poslanka. Hudiãev agent. Uniãevalka
miru. Talent za uniãevanje ljudi. Formula za trpljenje.
âe hoãem potegniti sebe iz dreka, zvleãem vanj bliÏnje.
âe i‰ãem sebi mir, nakopljem drugim gorje. âe hoãem
neodvisnost, padem v niã. Kak‰en jezik govorim, da ne
razumejo?

BES

PRAVICA DO SEBE

150

Ta noã ni za spanje. Ta noã je za umiranje du‰e. Kaj
sem? Kdo sem? Zakaj sem? Nesmiselno je, da sem. Ka-
darkoli crkujem, crkujem sama. To noã ãutim odmiranje
vlaken. Kot da umira koÏa. Kot da nimam svojih kosti.
Ko mi kriãi kri v srcu. Ko slutim moã po koncu. A tudi to
ni smisel. Ker niã ni smisel. Ker sem nesmisel v vsakem
primeru.

Îiva ali mrtva. Kdo sploh ‰e pobere travni‰ko marjetico?
RoÏe iz cvetliãarne so prave roÏe. Jaz pa sem poko‰ena
bilka plevela. In mi je, da ne bi nikoli veã odprla ust. Biti
mutec. âe paã Ïe moram biti. Ker ne vem, kako se ãez
noã umre. Krasno bi bilo biti gluhonema. Govoriti ne
znam, da bi bila razumljiva. Sli‰ati tudi ni dobro. Da ne
pokajo rebra od ostrosti. Ja, ne odpreti ust. Le tiho misli-
ti. In si reãi: prav ima‰.

Tudi to je zadovoljstvo. Sam sebi dati priznanje. Si seãi
v roko in jo stresti. In vedeti — za njihov svet sem nora,
za svojega ta prav‰nja.

BES

PRAVICA DO SEBE

151

a prekleta podobica. Hudiãeva podobica. Svetni‰ki
sij z metrskim premerom. Prava podobica. Hudiãev

prevarant. Spretni goﬂjaã. Stoprocentno uspe‰en. Zna
zlesti v rit. Zna lesti v vsako tazadnjo. V hipu pogrunta
najbolj‰o pot. V hipu odkrije pesmico za vsako du‰o.
Glavne toãke njegovega scenarija so sicer pri posamez-
nikih enake, le tu in tam spremeni postopek, a uspeh je
vselej zagotovljen. Vse ga hvali. Dober. Priden. Skrben.
Prijazen. Takega ni. Vsem pomaga. Vse bi dal. Samo
dela. Dela. Kot zamorc. âe ga ni doma, dela. âe ga po-
noãi ni doma, dela. Pridne roke. Delovne roke. Skrbne
roke.

Vrne pa se le. Potemi. Ko se ne vidi skozlan obraz. Ko se
ne vidijo nabuhle oãi. Ko okolica ne vidi svojega junaka.
Pridno vinjenega. Delovno razjarjenega. Napihnjenega
vladarja te hi‰e. Spretnega goﬂjaãa. Îabo, ki zarega v
noãni mir. Se despotsko ‰opiri po vseh kotih. Zaletava v
stole in mizo. Jebemti, kje je kosilo. Na‰teva imena mo-
jih redkih prijateljev. Nas Ïive meãe v jamo. Da bi, pra-
vi, poãasi crkavali, pokriti z zemljo.

BES

PRAVICA DO SEBE

152

In mi pasira lice. âe‰ to je najbolj‰i dokaz, kak‰ne pa-
laãinke bomo, ko bo pri‰el na‰ ãas. Pretepeni bomo.
Zmrcvarjeni. Poãasi umirali. Ampak po moji krivdi.
Vzrok je vaÏen. Ne izvr‰itelj. In ljudje bodo razumeli,
ãemu se je moral ma‰ãevati. Ljudje vedo, da je on dober,
po‰ten, delaven . . . Tako dobremu mo‰kemu pa je Ïe
moralo po‰teno prekipeti, da se je spozabil, bodo mo-
drovali.

In jaz se bojim. Bojim se ga. Zelo. Ker je nor, ko je pijan.
Ker je ãisto drugje kot jaz, ko je trezen. Tresem se zara-
di veãnih groÏenj. Nonstop mi diha smrt za vratom. Ko
me prime z roko za vrat. Od spredaj. Vãasih od zadaj.
Vãasih bi silno rada umrla, pa se bojim za otroka. Tudi
njima bi vprogramiral svoje pravljice v moÏgane. Mene
pa izniãil. âe bi bila mrtva. A ãe sem Ïiva, imam vsaj pri-
loÏnost, da jima tudi jaz povem resnico.

Strah. Tako strah, da mu ponoãi odklepam. Pu‰ãam hra-
no na ‰tedilniku. Da operem njegove cote. Povem, kam
grem. H komu grem. On pa si beleÏi kilometre. In za-
sli‰uje otroka. In straÏi pri telefonu, kadar s kom govo-
rim.

BES

PRAVICA DO SEBE

153

Pobira po‰to. Ne daje denarja za gospodinjstvo. Od ãasa
do ãasa prinese kruh. To je tudi vse. In si ruva lase, ko
mu odtegnejo preÏivnino. Nekaj tolarjev. Ki niso dovolj
niti za vrtec. Za ‰olo. Obleko. Obutev. Za sto drugih
otro‰kih potrebic.

»Sramota, sramota,« tuli po hi‰i, »da moram plaãeva-

ti za otroka!«

Jaz pa si mislim, sramota, ker se za to razburja‰. Otro-

ka sta vredna dosti veã kot tisti drobiÏ. Vrednost otrok
se ne more doloãiti z denarjem. Merilo za otroka ne
obstaja. Otroci so neizmerljivi.

Pustila sem teãaj nem‰ãine. Masiral me je, preden sem
‰la. Ko sem se vrnila. Vmes pa je masiral otroka. Ju pre-
pariral. Paralo mi je srce, ko so vsi trije stali pred mano
v obtoÏujoãi drÏi. Ko sta mala dva zbeÏala pred mojimi
iztegnjenimi rokami. Kakor da bi bila kuÏna. Zmagova-
lec se je smehljal. Hinavsko. Podlo. A vendar zmagoslav-
no. Tekle so mi solze. Obupa in jeze. In sem se spomnila
solz rojevanja. Ko je prvi sin zdrknil iz maternice. In sem
jokala. Ko je drugi sin spolzel med nogami. In sem ga
vsega spolzkega poljubila. Ko sem spoznala, kaj je slad-
ka boleãina. Trenutek rojstva.

Ja, in tako sem rekla adijo nem‰ãini. Da bi bilo manj
blata v hi‰i. Da me otroka ne bi napaãno opredeljevala.

BES

PRAVICA DO SEBE

154

Da bi bila z njima in jima dala neponarejeno materin-
stvo. Pa ni ‰lo po teh tirnicah. Bilo je le ‰e veã ãasa za
prepir. Spopade. Borbe.

Otroka sem potiskala v njuno sobo. Da ne bi vsega sli-
‰ala. Vsega videla. Pa sta uniãevala igraãe, medtem ko
sva se midva ruvala. Strt robot. Polomljena avtocesta.
Zvite traãnice. Razdrobljena ura. Strte barvice. Raztrga-
ne knjige. Kap bi me lahko. Ko sem vstopila v njun pro-
stor. Ju gledala. Nejeverno. Gledala sta me. Oãi so govo-
rile: »Tako, zdaj pa ima‰! Kar ãudi se. Je glej . . .« Pri-
vo‰ãila sta mi obãutje, ki me je tisti hip prelamljalo. UÏi-
vala sta, ker sem bila ‰okirana. V njunih oãeh sem bila
jaz tista, ki si zasluÏim njuno kazen.

Zdi se mi, da sem se v svoji notranjosti povsem sesula.
Da je stal le moj skelet. Da ni bilo nobene moãi med
koÏo in kostmi. Med tihim jokom sem pomislila: samo
posnemovalca sta. Poãneta to, kar vidita. Grobost naj-
bolj poznata. In sem ju, razjokana do najbolj osoljenih
solz, brez besed objela.

Zdaj sta bila ‰okirana onadva.

BES

PRAVICA DO SEBE

155

ri‰la sem domov. Po sedmih urah pouka. Po dveurni
konferenci. Sedla na kavã. Utrujena. Dvignil me je.

âe‰ ne smem biti utrujena. Naj kuham, ker otroka nista
jedla. Ker nisem bila doma, da bi jima bila dala jesti.
Niãvredna mati. Mati za gostilne. Za ‰latanje z bogsiga-
vedi kom. Ki ji otroka nista mar. Mati, ki pusti otroka
stradati.

Ni se mi ljubilo odpreti goﬂje. Pravzaprav sem bila res
utrujena. Skuhala sem hrenovke. âaj. Ju oãedila. Pre-
oblekla. Poljubãkala za sladek sen. Vmes pa njegova me-
lodija: »Vse tiste tvoje pesnike in pisatelje bom potisnil
pod zemljo. Samo kolegi so krivi, da sva se raz‰la. Huj-
skajo te. Ti pa naseda‰. Se pusti‰ jebati, oni pa se ti sme-
jijo.«

Zgrabil me je za krilo. Ga potegnil kvi‰ku. Poãilo je po
‰ivih. Odrinila sem medvedje ‰ape, ki so zasople po
‰ivih.

»Odnehaj! Ne dovolim se ti dotikati. Nima‰ pravice.«
»Tudi to so ti povedali? Te napumpali? Mojo babo.«

BES

PRAVICA DO SEBE

156

»Tvojo babo?! Katero tvojo babo? âe misli‰ mene,

pozabi! Nikoli veã! Nikoli. Zapomni si Ïe enkrat. Strez-
ni se. Odrasti. Midva sva totalno kaput. Bolj kaput ne
moreva biti. âisto vse si zapravil.«

»Ooo, kako smo danes visoki! Ti je Rosana dala prav-

ni nasvet? Naj se le pazi. Ne smem je videti! Îiva ne bo
od‰la, ãe se prikaÏe. Kar povej ji. Ona ti koplje grob.
Kolegi ti kopljejo grob. Ti pa le lezi vanj, ãe jih misli‰
poslu‰ati.«

»Pojdi kvragu!«
»Misli‰, da se hecam? Pa se ne! Ne, ne. Tako vas bom,

glej. , .«

In mi je stisnil kosti na licu. In sukal koÏo na licu. In

nisem mogla iz moãnih rok. Lice v primeÏu. Oãi sovraÏ-
no izbuljene. On pa stisnjene ustnice in srkajoãe groÏn-
je. Kako bomo mrtvi. Vsak v svoji jami. Ker si mislimo,
da smo pametni, pa je on bolj. Bog nam ne more veã
pomagati. Niti bog ne. Edino jaz. âe se spremenim. âe
sem tak‰na kot nekoã. Pridna. Le doma. Le zanj. Vdana.
Zmeraj na razpolago za posteljo.

»Ljubi Jezus, raje smrt. Raje crknem. Ali si sama pre-

param trebuh. S tabo nikoli veã. Îiva ne. Preden ti bi
uspelo ‰e enkrat posiliti me, raje crknem.«

»Saj bo‰! Saj bo‰! Tako veã ne gre, da je baba v hi‰i, od

nje pa niã!«

BES

PRAVICA DO SEBE

157

»Do tebe nimam nobenih dolÏnosti. DolÏnosti imam

samo do otrok. Imam pa pravice. Pravico do kolega,
kolegice. Da si jih sama izbiram. Se z njimi pogovarjam,
dobivam. Imam tudi pravico imeti rada. Kogarkoli, ki je
ãlovek, ne pa tak‰na zverina kot ti. Ki hoãe‰ doseãi vse.
S silo. GroÏnjami. Na vsak naãin. Na primitiven naãin.«

PribliÏal se mi je. Se vsiljeval. ·el proti meni z obra-

zom absolutnega vladarja. Neustra‰nega heroja. Kot
maãka s pavjim perjem. Domi‰ljavo.

»Pusti me. Nehaj. Pozno je. Otroka morata spati. V

hi‰i mora biti mir.«

Otepla sem se ga. ·la v dnevno. Prijebemtil je za

mano. Poln gobec obsodb. Poln gobec besed o smrti.

Zgrabila sem slu‰alko. Uspelo mi je reãi le halo in

konec. Iztrgal mi je slu‰alko. Izvlekel Ïico. Me sunil od
police. Da sem se zaletela v steno. Mislila sem — zdaj bo
menda tiho. Jok! Spet kako bomo nehali dihati. Kako
nam bo prebodel pljuãa. Da je Ïe blizu tisti dan.

Planem k telefonu. Zgrabi me. Tokrat pristanem ob ra-
diatorjevih ostrih rebrih. Uro‰ joãe. Tadej stoji sredi ku-
hinje. Grize nohte. Otroka, me speleti. Tega ne smeta
gledati. V avto. Proã. Kako naj to nevidno napravim?
Obleãem bundo. Nataknem neke ãevlje. Izpeljem iz ga-
raÏe. Uro‰ priteãe. Oãi prestra‰ene. Tadeju od daleã nu-

BES

PRAVICA DO SEBE

158

dim roko. Zakoraãi. Oãe ga prestreÏe. Ga potisne nazaj.
Tih je. Komaj diha. Pograbim bundici. Eno nataknem
Uro‰u. Prideva do hodnika. Oni me zabri‰e po tleh. Kot
snop obleÏim. Malemu strga oblaãilo. Ga zaÏene na
kavã. Mali tuli. Me vleãe s tal. Pobira. Se me oklene.

Spet posku‰am ven. Brez tople obleke. Malega pritis-
nem na prsi. Kljuka se ne vda. Zmagovalec se zakro-
hoãe. Hudiã! Kdaj je zaklenil? Satan satanski! ZbeÏiva
do kletnih vrat. Trga mi otroka. Jaz njemu trgam otro-
ka. Otrok hoãe k mamici. Ukrade mi ga. Ga zaklene v
dnevno. Mene vrÏe v kuhinjo. Mali tolãe po vratih: »Ati,
pusti mamico.« Tadej smrtno resen in zelen ãaka na
konec. Neki konec.

Poba‰em se na noge. Se dokopljem do Uro‰a. Plane mi
v objem.

»Mami, ne pusti me,« me roti.
»Ne bom te, ne,« zagotavljam. Je na mojih prsih.
Poskusimo pri balkonu. Nisem utegnila potegniti ro-

lete. Zgrabil nas je in nas zabrisal kot snopiãe.

»Ati, pusti mamico,« joãe mali. Satan, iztrga mi ga in

mu laÏe: »Saj ji niã noãem, samo ven ne smete.«

Mali pobri‰e v klet. Ded za njim. Ljubi bog, kaj bo, kaj

bo? Mi je za umreti. Kaj je mislil otrok tisti trenutek?

BES

PRAVICA DO SEBE

159

»Pusti ga, pusti ga!« kriãim. Se stepem. PrimaÏem

dedu dve krepki. Ga ugriznem. On me vleãe za lase.
Skoraj do tal me prikloni. A otroka ne spusti. Zasopiha
po stopnicah in ga zapre v otro‰ko sobo. V temo. Je nor?

»Uro‰! Uro‰!« kliãem in nabiram moã. Moram re‰iti

otroka.

Brcnem deda med noge. Pograbim dete. Oba joãeva.

Oba tuliva. Dete se trese. Zelo zelo trese. Oãi na robu
Ïivãnega zloma. Pogled med pravim in bebastim. To je
za umreti. âe vidi‰ takega svojega otroka, ti umreta du‰a
in telo.

»Na pomoã! Na pomoã!« vpijem Ïe skoraj nora. Oni
satan je spet za mano. Zama‰i mi vpitje. Me pritisne ob
tla. Kleãi ob mojem gobcu, ki tuli na pomoã. I‰ãem zrak.
I‰ãem beg. Zvleãe me v dnevno. Vleãe po tleh. Mali ta-
koj za nama. Oni me zgrabi in vrÏe ãez fotelj. Zapre vra-
ta. Da se ne bi sli‰alo. âisto sem omotiãna. Ko odprem
oãi, zagledam Uro‰a. Stoji ob meni. Ima sklenjene roke.
Tresoãe telo. Tresoã glasek moli: »Za mamico, angelãek
moj, za mojo mamico te prosim, angelãek moj, da ma-
mica ne bi umrla . . . lepo prosim . . .«

Tragiãen prizor. Ranljiv prizor. Moj otrok je molil zame.
In se tresel bolj kot jaz. Ko je konãal svojo molitev, se je

BES

PRAVICA DO SEBE

160

sklonil k meni, prislonil uho na moje prsi in vpra‰al: »·e
ti bije srãek, mamica?« Samo prikimala sem. Objel me
je. PoboÏal. Obrisal solze. Popravil lase. Me tolaÏil: »Ma-
mi, ne poskusi veã pobegniti, da te ne bo spet metal.
Mami, me bo‰ ubogala? Ubogaj, da ne bo‰ umrla. Pro-
sim, mamica, gremo jutri, ne nocoj.«

Vstala sem. Oklenila sva se drug drugega. Tako se me ni
‰e nikoli oklenil. Spet mi je obrisal solze. S kapo. Druge-
ga ni imel pri roki. In sva se poljubila in mi je ‰lo na jok
ob misli, da ‰estletni otrok tolaÏi

SVOJO

mater in ji svetu-

je. Poiskala sva Tadeja. ReveÏ ni upal narediti niti kora-
ka. Kak‰na groza je morala biti zanj samo gledati borbo
in boleãine in jok svojega bratca in mame! ·e vedno je
namreã vkopano stal tam, kamor ga je bil potisnil oãe.
Bal se je. Ubogi Tadej! Zelen in siv v obraz. In ogromne
rjave oãi. Vrgel se mi je za vrat in skril strah za poloviã-
ni nasmeh.

Odvedla sta me v kopalnico. Dejala, naj se umijem in
poãesam. Prinesla piÏamo in copate. Pripravila brisaão.
StraÏila, da ne bi pri‰el oãe.

Ko sem se umila, je Uro‰ stekel po cigareto. Poãakala
sta, da sem potegnila zadnji dim. Jaz na WC ‰koljki,

BES

PRAVICA DO SEBE

161

onadva na tleh. In sem jima povedala, da ju imam zelo
rada. Da sem ponosna nanju. In sem se jima zahvalila za
pomoã.

Legli smo tesno objeti. Dolgo nista mogla zaspati. Ko pa
sta, sem si privo‰ãila solze. Predvsem zanju.

BES

PRAVICA DO SEBE

162

jutraj. V ogledalu zagledam neko Ïensko. To da sem
jaz? Hodim od kopalnice do spalnice. Kje sem jaz,

da bi ‰la v sluÏbo? Te noge me spotikajo. Iz rok vse leti.
A treba je na ‰iht. âetudi samo ru‰evina. Zbudim otro-
ka. Kar se mi zdi smrtni greh. Zbiram atome energije. In
se trudim biti mirna. Pa mi, zaboga, gre na jok. Spet na
cmerjenje.

V garaÏi se sesujem. Ni avta. Kako do vrtca? Do sluÏbe?
Do ‰ole? ZaÏenem se na cesto. Palec v zrak. Ustavi zna-
nec. Pa reãe: »Pri tovarni me odloÏi, ti pa se odpelji na-
prej.« Moje obrobljene oãi se mu zasmilijo.

Najprej odloÏim Uro‰a. Moram mu zagotoviti, da pri-
dem ponj. Danes ni siguren. Strah ga je, da bi umrla. Ali
da bi pobegnila. Brez njega. Tudi Tadej je zaskrbljen.
âuden. Velik fant, ki me tokrat otro‰ko prosi, naj grem
z njim do razreda. Opazi me njegova tovari‰ica. Pove, da
je ravno danes na vrsti. Pri matematiki. Zvije me v ãre-
vesju. V hipu se odloãim. Ji povem, zakaj ga naj ne

BES

PRAVICA DO SEBE

163

vpra‰a. Prikima. Molãe. Zami‰ljeno zroãa v mojega
otroka.

Po stopnicah se mi maje. Megla se vleãe ãeznje. ·e do-
bro, da je tu ograja. Morala bi se zbistriti. Ne, ne morem
na delo. Nisem sposobna. Ne bi bila prisotna. Niti po-
loviãno. Kje je meja? Kje se meja neha? Kje in kdaj bom
tako sesuta, da se veã ne bom mogla sestaviti? Kaj bo
tedaj z otrokoma? Kako konãati agonijo? Kako jo za-
ustaviti? Imeti mirne dni. In veãere. In noãi.

Pokliãem policijo. Previdno nameãem nekaj dejstev.
Rada bi varnost zase in za otroka. In mir. In prostor. Na
drugi strani linije zagotove, da bodo posredovali. Ker
imam pravico do miru in prostora in nedotakljivosti. In
ãe se to sranje Ïe tako dolgo vleãe, mi oãitajo, ãemu ni-
sem Ïe prej spregovorila! Ker temu ãloveku nihãe ne
more do Ïivega! Slutijo mojo nemoã. »Pomagali bomo,«
sli‰im.

Nato sem ‰la k zdravniku. Se slekla. Îenska v belem je
bila resna. In zabeleÏila v kartoteko spomine na prista-
nek na tleh, mizi, kavãu, radiatorju.

»Lahke po‰kodbe imate. TeÏje so zlomi, vbodnine,

presekanine . . .«

Noãem sli‰ati. To mi ‰e manjka, ja! Polomljene kosti.

BES

PRAVICA DO SEBE

164

Moram ‰e osebno na policijo. ·e nikoli doslej. V posebni
sobi. Polno glasov z aparatur, med zaposlenimi. Polno
vrtajoãih policijskih oãi. âuden in grozen obãutek. Sum-
ljiva. Dvomljiva. Po‰tena drÏavljanka Ïe ne. Moralno
ãista tudi ne. ·e potem, ko zmeãem vso resnico v zapis-
nik, mi ne zaupajo. Ne stoprocentno. Ker so policaji
mo‰ki. Ker sem jaz Ïenska.

Znanec s telefona me resno gleda. Tu in tam se mi zazdi,
da je vendarle na moji strani. Zasli‰im ga v sosednji pi-
sarni ãez ãas. Kako rohni, ãe‰ kaj me moj biv‰i jebe, ãe
sva Ïe toliko ãasa razvezana.

Vrne se. Reãe, da se bo z njim pogovoril. In sreãno. Na
meni pa obãutek povoÏenosti. ZavoÏenosti. Tako daleã
sem, da se Ïe vlaãim po policiji. Kam bredem? Ali pra-
vilno bredem? Ali ne bom le zabredla? I

‰e globje. Iz-

gleda, da sem dobila bitko, a je ne obãutim. Ne ãutim
tako. Tudi Nelson je premagal Napoleona, a ga je prav
ta zmaga pokopala.

V kateri zmagi bo z mano konec? Ali pa je Ïe.

Saj me ne boli le v sklepih.

BES

PRAVICA DO SEBE

165

olicija ga je prestra‰ila le za dva dni. Tretji veãer spet
po starem. Naganja mi strah v kosti. Ne odneha. Ne

zapusti meni dodeljenih prostorov. Trmasto se zakoliãi
v kuhinji. In teãnari. Z vzvi‰enim glasom. Prevzvi‰enim.
Me obmetava. Ker sem se pridu‰ila, da mu veã ne bom
kuhala. Ne prala.

»Kje bom pa jedel?«
»Sam poskrbi za svoj Ïelodec.«
»·tedilnik je moj.«
»âe je tvoj, si ga odnesi v dnevno.«
In kot Ïe ikskrat, se loti mojih prijateljev. Blazno me

je strah zanje. Bolj kot zase.

Otroka prihajata na kuhinjski prag. Malo k meni. Malo
gresta k njemu. Me zaskrbljeno opazujeta. Brez stavkov.
Pogoltnem tableto. Da ne bi popenila. Prehitro bi bilo.
Onega veãera ‰e nismo pozabili. In tu je spet tak veãer.
Ko stopi na hodnik, zaklenem. Oni za vrati okameni. Kaj
takega! Kaj takega! Ja, nekaj takega! Od nocoj naprej.
Vstop prepovedan. Ob devetih najkasneje zaklenem.
âez dan ne morem. Otroka se podita sem ter tja. Toda
onega bom dosledno podila ven.

BES

PRAVICA DO SEBE

166

»Odpri, Ïejen sem. Odpri. Tudi laãen sem. Sli‰i‰, od-

pri.«

»Ne bom! Tu ni tvoje mesto. Preberi sklep sodi‰ca.«
Kasneje, ko otroka Ïe spita, zaropota po vratih. Klju-

ka se ne vda.

»Ugasni luã. Moti me. Tvoja luã me moti.«
Ni mi do gibov. Utrujeno mislim. Brez smisla. Nikoli

ne bo pravega konca. Bo Ïe, a kak‰en? Ima potemtakem
smisel vztrajati v tem zajebanem bivanju? Zajebano bi-
vati in se zajebavati? Da si ãisto zvozlan in izmozgan. Da
komaj nese‰ svoja kolena. Da komaj vidi‰. To noã bi bila
dovolj korajÏna, da skoãim v reko. Da ne bi hotela pla-
vati. Ali pogumna dovolj, da skoãim pod vlak. Milijon-
procentna re‰itev. To noã spo‰tujem samomor. Kot ‰e
nikoli doslej.

Doslej sem ga prezirala. Zdaj preziram sebe in svoje

Ïivotarjenje. Peham se kot krava. Roge si le ogulim. Ali
polomim. Trudim se narediti red v tem neredu. Pomem-
ben premik. Mejnik. A niã. Dvigujem mejnike. Meja
ostaja ista. K vragu! Nobenega haska. Le jaz vsebolj pre-
drta. In teÏka. In teãna. In vse manj potrpeÏljiva.

To noã se mi zdi skok pod vlak idealna re‰itev. âeprav

otroka tipljeta po postelji. Me v sanjah kliãeta. Bojim se,
da nekoã ne bosta zadela ob mojo koÏo. Paã pa v praz-
no. Bojim se, da bom nekoã preveã pogumna.

BES

PRAVICA DO SEBE

167

praga se smehlja. Naslonjen na podboj vrat. Rahlo

okajen. Izzivajoã. âaka na moj izbruh. Lahko iz-

bruhnem, ãim ga zagledam. âutim, da ima nekaj za bre-
gom. Da me bo zdelal. Njega ne vrÏe. Konjski Ïivci.
Konjska moã. Ali taktika. Preraãunan naãrt. Zlomiti me.
Da se ne bom mogla veã upirati. Ali da bom znorela. In
bo kazalcal:«Saj sem vedel, da je nora. Sicer ne bi poãela
teh norij. Sicer se ne bi razvezala. Uniãila druÏine. To
napravi le blazna pamet.«

»Od jutri ne bo veã avta. Prodal ga bom. Hodila bo‰

na avtobus. Zavedaj se, kako dober sem bil, da sem ti
dovoljeval v sluÏbo voziti se z mojim avtom.«

Vem, da se ne ‰ali. Z ma‰ãevanjem se ni nikoli hecal.

Zarijem nohte v koÏo. Despotsko, kot Ïe tolikokrat, bo
izpeljal naãrt. Ker je prepriãan, da je avto samo njegova
last. In da ne bi kdo posumil v njegovo zlo poãetje, bo
oznanil, da je bil skrajni ãas prodati vozilo, ki Ïe stari.
Ona se bo Ïe zna‰la. Nekako bo Ïe spakirala vsakega
otroka na svojo stran. Pa pri‰la do sluÏbe. In ‰la po sluÏ-
bi po deco. Ja, bo imela manj ãasa misliti na norije, ki so
privedle do loãitve. Do tega stanja. Do teh trenutkov.

BES

PRAVICA DO SEBE

168

»Ima‰ denar za novega?« strogo vpra‰am.
»Ti mi ga bo‰ dala.«
Na bruhanje mi obrne drobovje. Jaz dala?! Ki mu veã

niã nisem. Ki mi pravi — jebi se, ko potrebujem avto. Ta
se ‰e res ni streznil. Kljub vsem razmeram in odnosu
priãakuje od mene denar! Pa me ni niti vpra‰al, ãe sme
prodati tudi moj avto! Saj je tudi moj! Polovica. Logiãno.
A njemu niti malo logiãno. Repenãi se, ko sli‰i mojo
ugotovitev.

»âe nima‰ prihrankov, ga ne prodaj,« ga svarim.
A v nedeljo smo Ïe ob prevoz. Na mizo ‰opirsko vrÏe

marke. In zahteva, naj primaknem za novega. Jutri poj-
de ponj. Podivjam. Marke frãe po kuhinji. Ded jih pobira
in me nadira. In Ïuga: »Bo‰ videla jutri zjutraj! Ko bo‰
vlekla otroka triãetrt ure pe‰ do ‰ole in vrtca. Sebi dela‰
slabo. In otrokoma. Zaradi tebe bosta zmrzovala.«

Sede za mizo. Zanj ni kroÏnika. Prinese si ga. Si natoãi
juho.

»Pobolj‰aj se. Bodi kot nekoã. Pridna. Pusti druÏbo.

Ne sovraÏi me. Ne sovraÏi otrok. Nehaj biti nevredna
mati!«

Bog pomagaj! Z mano je konec. Moji Ïivci so elektriã-

ni. Besedi nevredna mati sta znoreli moje Ïivce. Zgra-
bim njegov kroÏnik in ga zabri‰em v pomivalno.

BES

PRAVICA DO SEBE

169

»Ne bo‰ Ïrl,« tulim, »niã ne plaãa‰, tolarja ne prispe-

va‰, ne poravna‰ nobene poloÏnice, je‰ moj denar, kuri‰
mojo elektriko, uporablja‰ mojo vodo, vse . . . vse . . .
prispeva‰ pa niã! Samo zahteva‰. Izgini iz te kuhinje!
Mar‰! Ven! Veeen!«

Ni vstal. Ni ‰el. Mirno je sedel za mizo. Se smejãkal v

moj sivi ksiht. Tresoãa trepetlika sem ponudila otroko-
ma praÏen krompir in meso. Segal je v njun kroÏnik.
PoÏrl meso. Naroãil malemu, naj vpra‰a mamo, ãe lah-
ko je.

»Mami, lahko ati je?« ga je imitiral. Oni pa je upal, da

malemu ne bom rekla ne.

Pobegnila sem na kolo. Preslabo obleãena. V gozd.

Globoko. In dolgo dolgo razmi‰ljala. In imela eno samo
Ïeljo — da bi pri‰el volk in me razgrizel.

Pod veãer sem za‰la v kuhinjo. Bila sta nahujskana. Da
sem ju pustila. ·la k drugemu dedu. Da ju nisem do
konca nahranila. Ker mi je figo mar zanju. Da ju ne ma-
ram. Ker njega ne maram. Da tudi njima ne bom veã
dala jesti, ker njemu ne dam. Slaba mama sem. Vsem
bosta morala povedati. Babici. Tovari‰ici. Sosedom. In
ne bosta ‰la v ‰olo in vrtec pe‰. Ker ne dam atiju denarja
za novi avto.

BES

PRAVICA DO SEBE

170

Zapodila sta se vame. Prav sovraÏno. V oãeh nobene do-
brote. Samo zlo. Umetno zlo. In sta kle‰ãila okoli mene
z rokami, ko sem ju hotela objeti. In beÏala od mene.
Kot da sem garjava. Garjava . . . Oni je ciniãno dejal:

»Vidi‰, otroka sta te pogruntala. ·e tepena bo‰, ko bo-

sta veãja.«

In ko sta kot dve ptiãki sfrãala od mene, sem obrnila
kljuã. Sedela za zaklenjenimi vrati. Naslonjena nanje. In
ãutila sem boleãino, ko sta brcala v les. Kakor v moj
hrbet.

Nekega dne se mi bo zme‰alo. Nekega dne bom topa in
. . . nora.

BES

PRAVICA DO SEBE

171

pravim otroka v vrtec in ‰olo. Grem k zdravnici.
Izãrpana. Napotnica za psihologa. VrÏe me. Jaz k

psihologu?

Kaj pa on?! Sem res samo jaz zmedena? Sem zmede-

na?

»Ne, le brez volje ste. Morate se najti. Iz depresije

morate. Potrebujete terapevta.«

Zvrti se mi. Vse se ru‰i. Vse dvomi vame. Ker se ne

pretvarjam. Ker se ne znam pretvarjati. Kot on. Pravice
pa ni. To mi je jasno. In za uteho. Ne, pravice ni. Zaman
se borim. Z glavo se zaletavam v ovire. Razsvetili bi mi
naj pamet. On pa ima sreão na vseh koncih. Ker je ded.
Jaz pa histeriãna baba.

Ko je ugotovil, da nisem ‰la v sluÏbo, Ïe po svoje nitka.
Da sem si zrihtala bolni‰ko. Ker nimam prevoza. Ker se
mi ne ljubi na avtobus. Ne delati. Ker imam veze. Pove-
dal bo mojemu ‰efu. Zaman ga prepriãujem, da se sla-
bo poãutim.

»Doma se ne more‰ pozdraviti. Res spada‰ v bolnico.

Za du‰evne bolnike,« se nesramno izka‰lja. In se drÏi,

BES

PRAVICA DO SEBE

172

kot da mu je hudo, ker bom tam pristala. Kot da ve, da
bom tam pristala.

»Ampak,« doda, »res ima‰ bolne moÏgane. Pozdravi

si jih, pa bomo spet druÏina. Ali pa mi daj svoje telo, pa
se ti veã ne bo me‰alo. Ravnatelju bom Ïe sporoãil, kako
je s teboj.«

Na slehernem koraku se je sposoben za‰ãititi. V sle-

herni situaciji se znajti. Vselej izpade kaplansko. Îrtve-
ni‰ko. Pomilovanja vredno. Obãudovanja vredno.

»Ne trudi se,« ga prehitim, »ravnatelju sem Ïe pove-

dala, da sem na bolni‰ki zaradi tvojega psihiãnega in
fiziãnega nadlegovanja.«

ZlaÏem se. To mora paliti. Za hip ga presenetim, oma-

jam.

»Ne bo ti verjel, ne. Povedal bom, da nima‰ avta, da

bi pri‰la do sluÏbe.«

»Reci. Jaz pa se bom v sluÏbi slekla, ãe bo treba, da

dokaÏem sledove tvoje moãi na svojem telesu!«

Smrtno ga prestra‰im. Zaveda se, da tistim sledem ni

moã oporekati.

Doma sem crkavala tri tedne. Poslab‰ala se mi je kri.
Meglilo se mi je. V vodi bakterije. Bolele so me ledvice.
âez vse to pa je visela brezvoljnost, neradost, apatiã-
nost. Posedala sem v hi‰i z mlaj‰im sinom. Starej‰ega
sem vsako jutro pospremila na postajo. Opoldne ãaka-

BES

PRAVICA DO SEBE

173

la, da se vrne. Se medlo zanimala za njegovo uãenje. Ni-
sem se dotaknila pletilk. Nisem brala. Ne pisala. Naj-
ljub‰e mi je bilo jokanje. Cmerila sem se in cmerila. Tu
in tam pomislila na prijatelje. Telefon je zaman brnel.
Nisem se ogla‰ala. Prestra‰ila sem nekaj svojih ljudi.
Dragica je norela od skrbi. Ivanka je zasli‰evala Rosano.
Rosana me ni mogla priklicati. Vlasta je nameravala k
na‰im. Breda je kolnila oddaljenost. Bili so mi odveã.
Moji prijatelji so mi bili odveã. Torej je nekaj narobe z
mano. Je res? Res?

Dragica me povabi: »Preseli se k meni.« Hvala za azil.
Vlasta je vedno pripravljena peljati me kamorkoli. Mrz-
liãno je iskala streho zame. Zaman. Breda me kara, naj
se ne vdam. Naj ne popustim onemu. Ivanka mi ponu-
ja denar. Nekaj malega. A vendar veliko. Da bi si kupi-
la star avto.

Rosana pa pride. Me odpelje z otrokoma. K njej. Noãem
k njej. Tam je veselo. Jaz pa sem tako hudo Ïalostna.
Îelim si samote. Nas potlej pelje k oãetu in mami. Niso
me veseli. Ne bi smela iz hi‰e. Naj se pomirim. Sprijaz-
nim. Poskusim Ïiveti z njim.

V Rosani zavre. Sli‰ijo lekcijo. Mama zajoãe. Ne more

mi pomagati. Naj si po‰lihtam Ïivljenje v tisti hi‰i, ki je
moj dom, ‰epne. Dedcu bodo rekli, naj drÏi jezik za zob-

BES

PRAVICA DO SEBE

174

mi, ven ga pa ne bodo vrgli. Ker se noãejo bosti z njim.
Oãe je zadrÏan. A stra‰no napet. Ne strinja se z mojim
obna‰anjem. Ker biv‰ega zavraãam. Da je reveÏ. Kot za-
pornik. Ga poniÏujem. Kot cucka. Sem neodrasla in tr-
masta. Kot nobena Ïenska. Ali pa sem kurvica. Zato pa
i‰ãem zdrahe. Rosana ne more verjeti. Poslednjiã me
vpra‰a, ãe hoãem torej biti pri njej. Noãem. Odpelje se.
Jaz pa ne vem, kaj delam tukaj, kjer sem. Kje sploh sem?
V prostoru nikjer. Ne morem govoriti z domaãimi. Za-
nje sem odpadni material. Tuje me merijo. Nisem do-
brodo‰la.

Zveãer sli‰im star‰a. Butata se zaradi mene. Oãe obtoÏu-
je mamo. Ji nalaga stare grehe. Ona vleãe na svetlo nje-
gove grehe. Vmes sem jaz. Strah ju je, da moj biv‰i ubi-
je mene in njiju. Kdo bi skrbel za moja otroka?

Vem, da se bom jutri vrnila v svoj arest.

BES

PRAVICA DO SEBE

175

enda sem napol prismuknjena. Kak‰no kolo mi

prav ne dela. Za‰tekana so. Fuã sem. Sposobna

za generalko na psihiatriji. On mi bo priskrbel mesto.
Oziroma posteljo. In dobrega psihologa, da bom poãa-
si zlezla na stare tire. Tako z mano ne more veã. Dve
besedi mi reãe, pa popenim.

»Pa ne reci niti dveh besed.«
»Tudi ob eni popeni‰.«
»Pa ne reci niti ene. Ne hodi v moje prostore. Niã ne

govori. Niã ne spra‰uj. Niã ne zahtevaj. Niã ne dajaj.«

»Joj joj, kdaj bo tebe spet sreãala pamet? Potrebna si

tablet in bolnice. Nekaj bom moral urediti. Normalna
nisi. Sicer bi bila tiha in ubogljiva. Bi kuhala. Bi mi dala.
Me ne bi podila iz kuhinje in spalnice.«

»Ven! Ven!«
»Vidi‰, da imam prav? Niã ne smem reãi. Preobãutl-

jiva si. Takoj izbruhne‰. Ko bi ljudje vedeli, kak‰na si! Ko
bi vedeli tvoji prijatelji! Nikogar ne bi imela. Trpim za-
radi nore Ïenske!«

Moj kazalec je kot tetiva na loku. Oãi pu‰ãice. On

tarãa. Ki se ne gane.

BES

PRAVICA DO SEBE

176

»Pa daj, no, ven da bi ‰el?! Vso pravico imam biti v tej

luknji. Delal sem zanjo, ti pa niã.«

»Veeen!«
Se ne premakne. ZloÏi se na kavã. Noge na stol. In me

gleda. Predrzno. âaka, da se mi totalno vtrga. Prepriãan,
da sem od‰tekana. Gleda me kot od‰tekano. Z obÏalo-
vanjem. Prezirljivim pomilovanjem. Z zmagoslavnim
pomilovanjem. Jutri bo razloÏil star‰em, da mi je treba
pomagati. Ker sem na koncu z Ïivci. Svetoval, kako po-
magati. Saj mi ne bi ‰kodovalo nekaj tednov za zidovi.
Odpoãila bi si. Tak‰na paã ne morem skrbeti za otroka.
·e sluÏba je vpra‰ljiva. Tak‰na Ïe ne morem opravljati
tak‰ne sluÏbe.

Zberem poslednje Ïivãke. Neskonãna energija je po-
trebna, da ne pograbim prvega predmeta in ga tre‰ãim
vanj. Da ne razmeãem kuhinje. Neskonãno samopre-
magovanja je potrebno, da stopim strpno mimo njega.

Sedem v verandi v temo. Si podprem glavo. Zdi se, da

se svet maje. V glavi ãudno ‰umi. Se vrti. V u‰esih ‰umi.
V telesu hoãe nekaj raznesti. Se razbesneti. Zasoplo. Iz-
ãrpano. In obmirovati. Nepojmljivo, a res je, da zahre-
penim po Ïelezni postelji bolni‰nice. Kjer bi bil mir
zame. Kjer ne bi bilo treba videti in sli‰ati tega ãloveka.
Pobegniti v mir. To je vse in najveã, kar potrebujem.

BES

PRAVICA DO SEBE

177

Obãutek, da ga ni ob meni. Za mano. Pred mano. Da
sem sama. S seboj. Le s seboj.

In mi je za potrgati lase. Pesti se lovijo v njih. Prsti se
tepejo z njimi. Se tepejo drug z drugim. Mi drgnejo ãelo.
Mi drgnejo vratna vretenca. Sem res tako zÏivcirana?
Sem res Ïe na meji? Hodim res Ïe po sami meji? Pa to
hoãem? Hoãem? Ne, bog, ne! Ja, ãe noãem, ãemu pa do-
volim? Saj ne dovolim. Ja, pa dovolim . . . Vselej mu
uspe vreãi me na tla. Vsak moj padec je njegova zmaga.
Naãrten korak, da me prikaÏe za neuravnove‰eno. Ne-
pri‰tevno. Agresivno. Shizofreniãno.

Saj ni mogoãe! Saj ni mogoãe! Da bi to pleteniãil?! Tako
lepo poãasi, strate‰ko. Zavedajoã se. Me potisnil v bol-
nico. Ostal v hi‰i. Ostal z otrokoma. Ne sme biti mo-
goãe! Ne smem dovoliti. Îivãna sem, nora pa ne! Res ni
daleã, da zblaznim, ob njem, toda ne smem . . . ne
smem . . . ne smem . . .

VzdrÏati. Joj, vzdrÏati moram. Moram! VzdrÏati, Ïen-

ska, vzdrÏati! Ja. Natanãno jasno mi je. Kot svetel dan.
Toda kako vzdrÏati? Do kdaj? Ni meje. Ni ãasa. Le od-
govor — moram! Moram. Naj imam satansko vztrajn-
ost. Satansko moã. Satansko vzdrÏljivost. Da se bom
grebla iz dneva v dan. âetudi po kolenih.

BES

PRAVICA DO SEBE

178

âe sem na pol od‰tekana, kot pravi, ‰e nisem cela od-

‰tekana. Hvala bogu. Poãutim se razsekano. Posekano.
Kot da bom jutri mrtva. Nocoj se veã ne morem boriti.
Toda ãe doãakam jutri, bom ‰la naprej kot tigrica. Ne
kot svinja.

BES

PRAVICA DO SEBE

179

riprave so bile dolge kot preÏvekljana Ïveãilna. Teh-
tanja. Ker bi rada ‰la v teater. S prijateljem. Tudi nje-

govo vabljenje je bilo zveãilni podobno. V pozitivnem
smislu. Vztrajno. Kot bi predvideval, da bo na koncu
pritrdilen odgovor. Vmes pa je bilo toliko vpra‰anj,
vpra‰ajev, dvomov, pomislekov, bojazni, skrbi. Poveza-
nih z otrokoma. Moj izhod je odvisen tudi od njiju. Kam
v varstvo. âe ju pustim oãetu, bo prej in potem vik in
krik. Bosta namesto mene morala poslu‰ati pridige. Bo-
sta videla film o svoji materi. âe ju pustim pri prijateljici,
morda jo obremenjujem . . . Boli me to potiskanje
malih dveh deãkov sem ter tja, ãe hoãem kak‰no drob-
tinico zase. Kaj napraviti? Pustiti ju v domaãi hi‰i, v pek-
lu ali v tuji hi‰i, kjer bosta spro‰ãena? Jima prikriti resni-
co, da bom nekaj naslednjih ur preÏivela s tujim mo‰-
kim?

BliÏa se dan. Nisem ‰e odloãena. Rosana pa je. Moram
iti. Storiti nekaj zase. Ne pa gniti doma ob tisti pijavki.
Veãer za veãerom iste lajne. Cefranje Ïivcev. Kaj da sem

BES

PRAVICA DO SEBE

180

mu dolÏna? Nobenih raãunov. Iti, pa pika. Ne pripada‰
mu. Nikomur ne pripadamo. Ve‰, kaj dela‰. Sama odgo-
varja‰. Popazila bo moja otroka. Jaz pa se naj lepo imam.
Pozabim na sranje.

·e nisem pregovorjena. Spet tehtam. Analiziram. Pred-
videvam. In se bojim. Se sploh ne znam odloãiti. Pa sta
le dve moÏnosti. Vãasih sem hitro vedela, kako reagirati.
Te ãase pa sem mevÏasta.

»âakam te,« se oglasi prijatelj. Neodloãno reãem: »Ja,

pridem, ãe bo vse O. K.«

BliÏa se ura. Reãem si: gremo na avtobus, nato pa k Ro-
sani. Pride ura, ko je treba na avtobus. Kazalci so urni
bolj kot kadarkoli. Predstavljam si prijatelja, ki Ïe ãaka.
Zgrabi me panika. Zdaj zdaj bo doma biv‰i. Spet bo sra-
nje. Stara lajna. âe zdaj ne grem, ne bom veã mogla iti.
En dva tri sem zrihtana. Hm — zrihtana? V ogledalu
opazim prestra‰eno furijo. Nikakr‰no babnico. Bledo.
Suho. Nobena kikla ji ne pristaja. Sem, kakr‰na sem!
Lepota je Ïe zdavnaj rekla adijo. Otroka sta hitra. Vris-
kata: »Gremo k teti Rosani! Hura!« Spakiramo se proti
avtobusni postaji. Tisti hip se prisveti biv‰i. âao. Mi gre-
mo. Kam, vraga, vas nese? Vidim uÏaljen obraz.

»Kaj bom jedel?« pojokca.

BES

PRAVICA DO SEBE

181

»Briga me! Kdo pa skrbi za moj Ïelodec?! Nehaj se

imeti za mojo prvo skrb!«

Rosana nas ãaka. Cmoknem svoja fantiãka. Pomahata
skozi ‰ipo. Odpeljejo se. Nekaj me ti‰ãi v grlu.

BES

PRAVICA DO SEBE

182

amujam pol ure. Vstopim. On sedi. Lista ãasopis.
Vstane. Je vesel. Mi stisne dlan.

»Si imela teÏave?«
»Malo.«
»Oprosti, ker te vabim.«
»Ti oprosti, ker si ãakal.«
»·e bi ãakal.«
Pomolãim. On tudi. Nerodno pogledujeva po lokalu.
»Otroci?«
»Hvala, dobro.«
»Kje sta?«
»Pri prijateljici.«
»Te bosta pogre‰ala?«
»Bosta.«
»Bo‰ lahko z mano?«
»Ne spra‰uj preveã. Malo me boli. Lahko bi si premi-

slila.«

»Rad bi ‰e kaj vedel. Pa ne vem, ãe imam pravico

vpra‰ati. Vedeti.«

»Morda ti kdaj kaj veã povem. Morda nekoã.«

BES

PRAVICA DO SEBE

183

Sprehod po mestu. Otresem se njegovega dotika. Roke
potisnem v Ïepe. Se obiram. Preiskujem mimoidoãe.
Blazno mi je. Strah leze vame. Komaj grem. On pa je
pre‰eren. Zanima ga okolica. Stavbe. Razstavi‰ãa. Napisi
na spomenikih. S teÏavo kak‰no zinem. Najraje bi se
skrila. Zdaj me postaja Ïe sram. Sram, ker sem zapusti-
la otroka, da sem zdaj tu, s tem mo‰kim. Strah me je
lastne vesti. Morala me gnjavi. Me Ïge. Mi Ïuga. Temu
ãloveku pa se ne sanja, kak‰na ãustva me mrcvarijo prav
zdaj, ko je njegova roka na‰la poãitek na moji rami. Za-
tulila bi bila od jeze, pa sem se le tihceno in spretno po-
vlekla v drugo smer. Njemu se ne more sanjati o mukah,
ki jih doÏivljam, o mukah, ki so me pretehtavale, preden
sem pri‰la. âlove‰ki primer ptiãka na veji je. Svoboda
gibanja, dejanj, dajanj.

·vignem po njem. Dobrohotno stopica. Klepeta. Raz-
preda. Morda ga preveva obãutek uspelosti. Pa zakaj bi
nergal ali se kremÏil? Ni on vzrok mojih teÏav. In ni on
kriv, ker moram ovinkariti, preden izginem od doma.
Trudim se nehati gledati nanj kot na krivca mojega
poãutja. Obsedeno stanje obãutka krivde spet prenesem
nase. Poãutim se hudo krivo. Zgre‰ila sem nek zloãin.
Kateri? Nimam pojma. Le kriva sem. In tu je ta posrani
veãer, ki ga bom najbrÏ posrala tudi njemu. Ko bi le

BES

PRAVICA DO SEBE

184

spregledal in me prej poslal k vragu. Pa ne. Prijazno
paberkuje.

Ogledava si gledali‰ko hi‰o. Razstavo v njej. Oddava
garderobo. Konec, mene bo konec . . . Le kaj je v no-
gah, da ‰e nisem na tleh? Me drÏi na nogah sama pre-
ãastita sveta groza? Kolegica bulji vame. Njen moÏ bulji
vame. Vrtita glavi. I‰ãeta mojega nekoã moÏa. Spet gle-
data vame. Vpra‰ujoãe. ·okirano. Zakoljem ju, dobesed-
no zakoljem ju, ko jima predstavim prijatelja. Muãna
ti‰ina. MevÏasto iztegneta roke.

Bilo mi je blazno vroãe. Morala sem na WC. Sedla na
‰koljko. Priprla oãi. In prosila: »Ljubi bog, daj, da bi sa-
njala.« Odprem oãi. Vraga pa sanje! âisto zares sem na
gledali‰kem klozetu.

Predstavo sem povr‰no spremljala. âutila sem oãi svo-
jih znancev, ki sem jih nocoj sreãala. âutila, kako preÏe
na naju. Ali se bova v tej temi stisnila. Ali bo kaj otipljiv-
ega v mojih gestah.

Okrog polnoãi se gledali‰ãe sprazni. Nemo stopava po
ulici. Pri avtu obstojiva. Gleda me. Berem ga. Prime me
za prste. HvaleÏno objame. Skorajda vso pot molãiva.
Tu in tam kak‰na puhla fraza. Kot izgovor za dejanje.

BES

PRAVICA DO SEBE

185

Negotovo stopim ãez prag. Negotovo obstojim. Kot
kmeãka nevesta. Pravi ‰tor. On odlaga svoj pla‰ã. âevlje.
Moj pla‰ã. Zdrsne na kolena. Me sezuje. Obredno po-
spravi ‰korenjce. Se mi obredno zazre v obraz. Njegova
roka je materinska. âutim jo na laseh. Na oãeh. Na ust-
nicah. Se prikrade na prsi in spet zbeÏi k lasem. Zmeh-
ãam se. ObleÏim v nekem zavetju. Kot v zibelki. Nekaj
toplega me je pokrilo. Me pokriva. Me obliva. Ne upam
odpreti oãi. Takoj za vekami je strah. Takoj za temo je
krivda. In moja otroka spita v tuji hi‰i.

»Ogrel te bom. Da ne bo‰ drgetala.«
Odnese me v naroãju. Sli‰im nekaj o lepih oãeh. Ne-

kaj o neki lepotiãki. Da se ne smem kriviti. Da se ne
smem poniÏevati. Ker sem enkratna. Da bi mi pomagal,
ãe bi mu dovolila. Vmes deÏuje po meni z usti. Spom-
nim se, da sem temu nekoã rekla poljubljati se. Opazim
svoje Ïive roke. V njegovih. Znajo se dotakniti. Odmak-
niti. Se vrniti. Zvabiti. Vabiti. Îeleti. Hoteti.

Prebudi me z — rad te imam. TeÏko dojamem. Toliko
lepih stvari naenkrat. Da me ima kdo rad? PoÏrem be-
sede. Ne upam jim zaupati. Raje jih odpi‰em. Raje jim
ne verjamem. Mogoãe so odpadle kot odpadlo listje.
Mimogrede. Zami‰ljena sva. V strop letijo misli. Ti‰ina
nama igra. Igrava se z prsti. Igrava na dotike. Poglede.

BES

PRAVICA DO SEBE

186

Zaziranja. Neizgovorjena upanja. Saj je ‰e ãas. Ja, saj je
se ãas. A je Ïe danes. Danes moram iti. Danes bo spet
hudo. Tam daleã od teh sten. Te postelje. Teh rjuh. Tega
ãloveka. Ki ne Ïeli, da se spremenim. Ki me sploh ne Ïeli
spremenjene. Temveã tak‰no kot sem. Vãasih burjo.
Vãasih bilko trave.

V kopalnici pa me napade strah. Ko se ozrem v ogleda-
lu. In mi zaÏuga vest. In me drgne krivda. In mi oãita
morala. Prekrijem si lica z dlanmi. Zdrknem na radiator.
In sem v trenutku mokra. Me Ïe zebe. Me Ïe trese. Ne
smem spustiti glasu. Potoãim vodo. Curek udarja ob
kad. Preglasi moje zaihtenje. Kaj delam tu? Zakaj sem
tu? Da se bom imela ‰e s ãim obremenjevati. âemu sem
‰la preko sebe? âemu sem dovolila iti do sebe? V sebe.
Jebemti, babnica! Jebemti, teslo! Vzdigni svojo zagama-
no rit! Konec pizdarjenja! Nehaj se samopomilovati in
obtoÏevati. Posrala si ga, pa kaj? Drugi ga serjejo kar na-
prej. Pa zato ne gobezdajo v tri dni. In se ne obremen-
jujejo z moralo.

Zaprem pipo. Zadnjiã posmrkam. Pripravljena za iti. On
skuha kavo. Stra‰no dobro kavo. Spodvijem noge na
blazinjaku. Povabi na kosilo. Nisem laãna. Sploh niã
prostora v Ïelodcu. Moram jesti, pravi. Zato sprejmem.
In jem kot robot. Hrana pada v kovinsko ãrevesje. Grda

BES

PRAVICA DO SEBE

187

slabost se sprehodi po meni. âutim drgetanje telesa.
Moram nekam. Ne vem, ãe bom pri‰la do tja. Pri neki
mizi mi spodrsne.

»Ti je slabo?«
»Slabo.«
»Tako zelo si bleda.«
Pobruhati bi ga morala. Da bi zletelo naravnost v nje-

gov ksiht. Joj, sem hudobna! Tako ne gre. Namerno
koga pokozlati.

»Odpeljem te do kolegice. Bo‰ vzdrÏala pot? Ali bi ‰la

k meni malo leã?«

Grdo ga o‰vignem. Odpeljal je ves tih in Ïalosten.

BES

PRAVICA DO SEBE

188

biskal me je znanec. Ponudim mu kavo. PriÏge ci-

gareto. Tudi sebi. Sedim. Îivãno govoriãim. Biv‰i

stokrat mimo mize. Naju besno gleda. Znancu je nepri-
jetno. Se smejeva. Se smehljava. Prav tedaj, ko biv‰i spet
pricvrãi preko kuhinje. Dregne v moj stol. Namenoma
je zgre‰il moj hrbet. Mi zapove. Prah obrisati. Oãistiti
okna. Vrata umiti. Ali puliti plevel. Da ga je sram zavoljo
moje lenobe. Kaj da se nastavljam tujim tipom! Temu
ciganu. Ki bi rad le eno. Sramoto mu delam. Pretepsti bi
me bilo treba. Vreãi oba ãez prag. Pa pohoditi. Mene.
Kurbo. Njega, debelega, smrdljivega. Gobezdaãa. Nos bi
mu moral spasirati. Ne pa ga gledati za mizo. S svojo
babo. Sam bog me je vlekel nazaj za Ïivce. Poskakovala
sem Ïe od nemira. Se odbijala. Stiskala vlakna.

»Izginita oba ven! Mar‰! Prasca. Ubil vaju bom.«
Stal je pred mano. Puran. Petelin. Brez grebena. Z

molãeãim, grozeãim kazalcem. Tik pri moji glavi. Raz-
neslo me je na stolu. Vrglo v zrak. Zakadila sem se v nje-
gov trebuh. Ga potiskala.

»Hoãem mir. Hoãem v miru poÏreti svojo kavo.

Hoãem imeti pravico do obiska.«

BES

PRAVICA DO SEBE

189

Klof po glavi. Jaz pa njega. Zvije mi roke. Jaz pljunem.

Klof po buãi. Lasje zletijo ãez oãi. Skozi pramene vidim
znanca. Stoji pred biv‰im. Ga opominja. Naj se me ne
dotika. Ne veã. Ker tega ne prenese. Postavljati se nad
‰ibkej‰im. Biv‰i stori Ïugajoãi korak. Znanec ne presto-
pi. Biv‰i mu zagrozi. Mu blazno grozi. Da bo zdaj zdaj
mrtev. Ga nekajkrat rukne v prsi. Znanec se zadrÏuje. Se
obvladuje. Mi‰ice na obrazu mu drgetajo. Obraz je na-
pet. Spet ga biv‰i zadene v prsi. Vrinem se med njiju.
Biv‰ega porinem v dnevno. Drugega k izhodu. Zakle-
nem pred zaskrbljenim pogledom.

V hodniku me poãaka. Me nekajkrat prestavi. Grozi in
grozi. Meni je dovolj. Dovolj! Dovolj! Vidim Ïe svojo
razsekano betico. Vidim se zlomljeno. V nekem kotu.
Boli me v u‰esih. Njegov glas reÏe kot kosilnica. Njegov
pogled je stra‰no zloben. Kljuvajoã. Morilski. Cele dneve
same groÏnje. Cele ure samo strah. Smem s kom govo-
riti? Smem komu telefonirati? Smem samovoljno kaj
prebrati? Se smem smejati? Gledati skozi okno deÏ? Ali
veãer. Sedeti v travi. Misliti. Gledati v nebo. Jesti brez
nadzora. Se umiti. Urediti. Imeti obisk. Smem?

Ponorim. Ko me spet prestavi. In opozori, da ‰e nisem
mrtva. Da pa bom kmalu. In tudi vsak ded, s katerim
bom govorila. Ali bila. In vsaka kolegica bo mrtva.

BES

PRAVICA DO SEBE

190

Popade me bes. Usrane! Pezde! Poscano. V roki imam

plastiãno sabljo. Otro‰ka igraãa. Metrska. Tolãem po
dedu.

On po meni. Mlatim ga. Udarjam. On mene. Jaz nje-

ga. Pingpong. Zakadiva se v verando. Pograbi stol. Ga
tre‰ãi na tla. Udari po mizi. Tolãe po mizi. Jo vrÏe. Raz-
meãe vse stole. Udarja po stenah. Njegov glas grmi. Teãe
v kuhinjo. Iz predala noÏ. Ga zatakne v suknjiã. Tuli, da
gre ubit onega znanca. Gume odcvilijo. Zlezem ob ste-
ni. Mokra sem.

Od zdelanosti. Brezmoãna. Otroka prikapljata. Me s

strahom gledata.

»Bo res ubil onega strica?«
Skomignem. Ju hoãem objeti. Se umakneta. Tiho se-

deta na kavã. Oãi upreta v zrak. Priplazim se k njima.
Malega trese. Trese. Kot vroãica. Ali podhladitev. Pogled
je ptiãji. Ko se ptica zaletava v ‰ipo. Roãice migljajo. Telo
se ne pomiri.

»Mami, gremo nekam. Gremo. Ne bodimo veã tu. Jaz

se bojim, da ti ati kaj naredi.«

Oplazi me njegova pro‰nja. Rotenje. Hrepenel je po

moji pritrditvi. Odre‰itvi. Hotel je biti re‰en. Îelel nas je
re‰iti.

Tako boÏji glas je imel. Tako molitveni glasek. Tako

bled in napet obrazek. In tako prestra‰ene oãi.

BES

PRAVICA DO SEBE

191

Pograbil je eno vreãko. Jo napolnil z nekaj cunjami. ·e

eno vreãko. Jo napolnil z osebnimi predmeti. Mi potisnil
torbico k rokam.

»Mami, gremo, gremo, preden se vrne.«
Ovedela sem se. Otroka bo pokopalo. Pohabilo.

Otrok bo invalid. Ne smem ga Ïrtvovati. Na robu je. Na
robu smo.

Noãem bolnih otrok. Hoãem Ïiveti za otroka. Mora-

mo Ïiveti. Morata Ïiveti. Ne Ïivotariti.

Îivãno zgrabim za telefon. Hitro, joj, hitro, preden se

vrne! Dokler ni prekasno.

»Pridi po nas, prosim, pridi po nas. Hitro!«

âakamo na kolegico. Pet minut je stoletje. Ni je. Ni je ‰e.
Prej doãakamo biv‰ega. Vsi trije se zaÏenemo v sobo. Ne
moremo zakleniti. Skril je vse kljuãe. S hrbti se nasloni-
mo na vrata. Z nogami se upremo ob steno. Oni ti‰ãi v
vrata. Vrata se nekoliko odmaknejo. Ded potisne nogo
v ‰pranjo. Joj, bojimo se, da bo uspel. Poãili bomo od
hotenja po zmagi. Od nuje po zmagi. Pravice po zmagi.
Stisnem mu nogo. Umakne jo. Sveto prepriãan, da sem
Ïe nora. Da znorevam otroka. Da bom uniãila otroka.
Da me mora prijaviti.

Zunaj konãno zahupa. Hitro. Dve vreãki. Polivinilasti. Pa
bundici. Kapi. Rokavice, ãevlje. Ki smo si jih prej prinesli

BES

PRAVICA DO SEBE

192

v sobo. Jaz pla‰ã. âevlje. Torbico. Mimo njega. Odskoãi
od okna. Kjer se je ãudil, da je Ïe spet nekdo pri‰el. Mi
solit pamet. Zasluti, kaj je v zraku. Nas obstopi. Raz‰iri
roke kot zapornico. Sila kola lomi. Mi gremo! Mi gremo.
âez dvori‰ãe. Teãe za nami. Se norãuje, saj boste radi
pri‰li nazaj. Brez mene ne morete Ïiveti. Crknete brez
mene. Je posmehljiv. Ker so sosedje na dvori‰ãu. In po-
tuhnjeno gledajo. On pa se gre Ïrtev. In zajokca: »Otro-
ke mi bo odpeljala. K pokvarjeni kolegici. Tak‰ni kot
ona. Otroke kvari. Uniãuje. Se potikajo v tuji hi‰i. ReveÏi.
Pa imajo tukaj dom. Iti morata, ker ju sili. Ker hoãe svo-
bodno Ïiveti. »Jebi se«, sem si mislila.

Ko smo se odpeljali izpred hi‰e, si oddahnem. Kot da
sem odloÏila stra‰no teÏo. Kot da sem sedla po dolgo-
trajni hoji. Pogledam otroka. Zaskrbljena sta. Nespro-
‰ãena. Zmogla sta le grenak nasmeh.

BES

PRAVICA DO SEBE

193

osana je prepriãana, da potrebujem avto. Ampak

jaz sem povsem brez ficka! Kot ‰e nikoli. Ded me je

izkori‰ãal. Vse sem sama plaãevala. VzdrÏevala. Stano-
val in hranil pa se je v skupnem gospodinjstvu. Hrano
kradel. Pralni prah kradel. Uporabljal elektriko. Se grel
z oljem, ki sem ga jaz kupila. Itd. itd. Imela sem le za
kruh. In tu in tam za kak‰no ãokolado.

Na obiske nisem mogla. Ker ni bilo denarja za naj-
skromnej‰e darilce. Vãasih sem kak‰no potoãila, skriv-
oma, ker sta otroka Ïelela to in ono, pa ju nisem mogla
osreãiti. Z obiskom v sla‰ãiãarni. S pico. S torto za rojstni
dan. Preveã je bilo plaãil za mojo plaão. Preveã porablje-
ne elektrike. Vode. Hrane. Namerno je pretirano vklap-
ljal centralno. Da se ni dalo dihati. Spal pri vklopljeni
televiziji. Pri luãi. Vkljuãil pralni stroj za ene mo‰ke hla-
ãe. Ali za nekaj parov zoknov.

»Neizvedljivo. Nimam denarja.«
»Posodili ti ga bomo. Jaz. Moja ta‰ãa. Ivanka.«
»Nimam denarja. Ne bom ga mogla vrniti.«

BES

PRAVICA DO SEBE

194

»âe si ga sposodi‰ ali ne, ga nima‰! V vsakem primeru

ga torej nima‰. Avto pa potrebuje‰. Nujno. Kako bo‰ pri-
‰la v sluÏbo brez avta? Vedno prosila onega za avto?
Zato da vozi‰ tudi njegova otroka?! Lasten avto je pogoj,
da bo‰ samostojnej‰a.«

V pol ure je zbrala nekaj tisoã mark. In jaz sem ‰e tisti
dan imela svoj prvi avto. Star, ampak moj. Star, ampak
morala sem mu zaupati. Poãutila sem se stabilnej‰o. Ne-
koliko sigurnej‰o. Moãnej‰o. Neodvisno.

Otroka sta skakljala okoli pleha. Opazila vsako rjavo
piko. Slabe sedeÏe. Slabo podvozje. ârn du‰ilec. »Am-
pak na‰ pa je le, a ne?« sta bila iskrena.

BES

PRAVICA DO SEBE

195

e en veãer v tuji hi‰i. Dragica ‰iroko razpre oãi. Pra-

vi, da mi je takoj na licu prebrala. In s tiste edine

stvari v mojih rokah. Z vreãke. In iz strahu v otro‰kih
oãeh.

Ko sem ju pred spanjem pokrila v tuji postelji, sta izda-
vila: »Tako sva se bala, da Dragici ne bo v‰eã, ker smo se
k njej zatekli.« Dvomila sta v ljudi. Preveãkrat smo ostali
sami. Prepu‰ãeni sebi. Svojim iznajdljivostim, sposob-
nostim, moÏnostim. Izdani od najbliÏjih.

Moja otroka in Dragiãina hãi so zaspali. Midve sva
obsedeli v kuhinji. Bilo mi je neprijetno. âeprav sem po-
sedala s sorodno, dobro du‰o. Rekla je, iskreno, naj
ostanemo, kolikor dolgo hoãemo. Odstopila nam je
sobo. Omaro. Nam dala tisto, kar smo tedaj najbolj po-
trebovali: toplino, iskrenost, soãutje, razumevanje. Za-
radi moje situacije so tudi njej spet zazevale rane. Nisem
znala ponuditi ji pravih obliÏev. Preveã sem bila razkla-
na. Preveã hrepenela po miru. Notranji harmoniji. Te pa

BES

PRAVICA DO SEBE

196

ni in ni bilo. âeprav sem bila daleã od biv‰ega, mi jo po
kosteh roÏljal strah.

Zgodaj sem vstajala. Odpeljala otroka v dvajset kilome-
trov oddaljeno ‰olo. Se bala, da bom med potjo nalete-
la nanj. Se nato odpeljala v sedemindvajset kilometrov
oddaljeni kraj v sluÏbo. Po sluÏbi pa zopet po otroka.
Mimo svojega doma. Da mi je paralo telo. Ker sem se
Ïelela ustaviti. A sem vedela, da se ne smem. Sem otro-
koma obljubila, da se ne bomo vrnili.

Kosili smo v ‰oli. Dokler nisem porabila bonov za hra-
no. Nato sem le otrokoma kupila ‰olsko kosilo. Zase kak
sendviã. Jogurt. Sadje. Sebi nisem mogla privo‰ãiti ko-
sila. Bila sem brez ficka. Pestil me je ‰e izposojeni denar
za avto. Otroka sta spra‰evala, ãemu jaz ne jem v ‰oli.
Odgovarjala sem, da nisem laãna. Ali da sem Ïe jedla.

Veãerjali smo pri Dragici. Vse bi nam bila dala. Bog ne
daj, da bi bila vedela, da sem vsak dan brez kosila. Toda
nisem je Ïelela izkori‰ãati. Ker nisem mogla vraãati. In
vedela sem, kako Ïivijo matere samohranilke. Vedela
sem, da ne Ïivi na veliki nogi, pa se je odrekla kak‰ni
malenkosti, da je nahranila in pogrela nas tri.

BES

PRAVICA DO SEBE

197

Mnogokrat sem bila na robu joka. Vedela sem, da lah-
ko vzamem, kar Ïelim, pojem, kar hoãem in kolikor
hoãem, a nisem upala. Zdaj me je bolelo tudi njeno ne-
sebiãno razdajanje. Mislila sem: naj raje jesta otroka.
Pekla me je vest zaradi izdatkov, ki jih ima prijateljica
zavoljo nas. Oãitala sem si, da sem zapustila dom, pa
otrokoma in sebi ne morem zagotoviti varnosti, zanes-
ljivega spanja, strehe, hrane. Bila sem znervirana. Mo-
tila me je sleherna druÏba. Îelela sem samoten kotiãek.
Na‰ kotiãek. Kjer bi jokala. Preklinjala. Se metala ob tla.
Tolkla po stenah. Kjer bi lahko rekla: to je pa moje.

Draga Dragica je ãutila mojo nemirnost. TeÏko ji je

bilo razumeti, ãemu hoãem od nje. âemu ne ostati veã
kot tri dni. Razumela je mojo obremenitev zavoljo pre-
vaÏanja, voÏnje, vse te razdalje, moje silne Ïelje po izo-
liranosti pa . . . Kdo ve, morda pa je le slutila.

BES

PRAVICA DO SEBE

198

adeja zasledim na igri‰ãu. Sam stoji sredi zelene tra-

ve. Opazuje otroke. Zasmili se mi. Kot da je zazna-

movan. Malega sina nikjer. Tadej pove, da je pri‰el njun
oãe. Da je malemu obljubil igraãko. On pa je ni hotel.
Ne mara njegovih igraãk.

Pride tovari‰ica. Pove, da . . . Îivalsko jo preglasim. Da
naj se ne dela. Kot da niã ne ve. Da ne ve, kako se seli-
mo. BeÏimo. Tepemo. Kregamo. Kako si drzne pustiti
otroka z oãetom. Seveda, vljudno in poniÏno je zaigral
dobrega oãeta. Povedal, da sem mu ju odpeljala. Da je
ostal brez otrok. Da brez njiju ne more Ïiveti. Da potre-
buje otroka. To ji je rekel. In seji zasmilil. Je dovolila.

Tadeja je sram. Ker vpijem. Ker joãem. Ker je tovari‰ico
strah mene, je rekel. Noãe blizu. Od daleã gleda. Njego-
vi so‰olci zaãudeni. Streznem se. Zberem se. Grem k
avtu. Tadej poãasi kot pi‰ãanãek. Kot da sva sprta, se po-
mikava drug za drugim. Sedeva v avto. Tiha sva. âaka-
va. âakava. Onega ni. Uro‰a ni.

BES

PRAVICA DO SEBE

199

Odpeljem med bloke. Nikjer ju ni. Proti nekdanjemu
domu. V trebuhu me ‰ãiplje. ·ãiplje. Srce razbija. Tadej
noãe iz avta. Jaz moram. Vzamem svoj kljuã. Vhodna
vrata se ne vdajo. Zamenjal je kljuãavnico. Grem na bal-
kon. Ne morem odkleniti. Tudi tu je zamenjana kljuãav-
nica. Nemoã me razbesni. Spet mi jo je zagodel. Tudi ãe
bi se vrnili, ne bi mogli v hi‰o.

Odvihram na policijo. Vdrem v pisarno. Povem, da ne
morem v hi‰o.

»Vemo, je povedal, da je menjal kljuãavnice,« pove

gospod miliãnik.

»Sina je nekam odpeljal,« komaj izdavim.
»Ne kar obsojati! Saj mu je vendar oãe. Pravico ima

do otroka.«

Kristus! Vrgla bi se v dedca in mu pregriznila vrat.

Kak‰en odgovor. Kak‰na tolaÏba. Kak‰na za‰ãita.

Pobegnem po stopnicah. Peljem spet proti ‰oli. Tam

je, satan. Mali se ba‰e iz avta. Niã hudega sluteã, ozna-
ni:

»Nisva dobila tiste igraãke. Samo na sok sva ‰la.«
Preblisne me. Zato, da dokaÏe, kdo je gazda. Glavni.

Glavni igralec v igri. Pa zato, da je izpra‰al, kje smo. Kaj
poãnemo. S kom smo. Posmehljivo me gleda. Posmeh-
ljivo oplazi moj avto.

BES

PRAVICA DO SEBE

200

»To krtijo imenuje‰ avto? Ha, ha, ha. No, ko se odloãi‰

priti domov, me pokliãi v sluÏbo. Menjal sem kljuãavni-
ce. Ne more‰ kar priti ali kar oditi. Bo‰ Ïe morala mene
prositi.«

Poba‰emo se na socialno. Jim pravim, naj nam pomaga-
jo najti kak‰no luknjo. To ni v njihovi pristojnosti. Pa naj
posredujejo za nas za dodelitev solidarnostnega stano-
vanja. Tudi to ni v njihovi pristojnosti. Njihova skrb so
otroci. Ja, kdo, zaboga, pa me skrbi?! Na teÏave ste mo-
rali raãunati. To pomeni, da je onemu dovoljeno menja-
vati kljuãavnice? Odpeljati otroka. Groziti s smrtjo. Ker
je na te stvari paã treba raãunati. Tako enostavno. Ja,
gospa, ima vendar pravico videti otroka! Biti z njima.
Njun oãe je.

Zavozlale so se mi oãi. Od besa. In gneva. In sovra‰tva.
Do tiste sove pred mojim ksihtom. Ki je, naÏalost, Ïen-
ska. Pa tako neÏenska. Nas skrbijo otroci! Lepo geslo.
Ampak poscano. Pohojeno. âe bi se brigali za otroke, bi
nam pomagali najti prostor, kjer bi ju ne bilo strah last-
nega oãeta. Kjer bi mirno zaspala. Ali bi njunemu fotru
zagrozili. Naj se ne gre leva med mi‰mi. Naj ne renãi.
Naj drÏi gobec zaprt. Pa naj bi njemu zagrozili, kaj ga
lahko doleti, ãe bo stra‰il otro‰ki du‰i. In njuno majko.

BES

PRAVICA DO SEBE

201

Babnici se Ïe mudi. Stopim pred vrata. »Ne gremo

ven,« pravim, »tu bomo ostali. V va‰i pisarni. Legli. Na
tla. Ali sede spali. Tu nas ne bo strah.«

Belo me o‰ine. Misli, da sem zjodlala kolesca. Se ob-

vlada. In s stisnjenim besom za‰epeta: »Ne me siliti,
gospa, da zapi‰em, kako sumljivo se vedete. Govorite.
Kako ste histeriãni. Neprimerni za skrbstvo.«

Roka je hotela poleteti ãez njen ksiht. Ga spasirati. Jo
prilimati na zid. Ali na vrata. A jo je neka nevidna sila
ustavila. Presekala polet. Da je sedla na moja usta. In
zatlaãila krik. Nato prekrila oãi. V katerih je bila groza.
V grozi pa slutnja tistih besed. Slutnja, da bi lahko bila
ob otroka. Ob dom. Da je pred mano ‰e ena oseba, ki bi
mi lahko priskrbela re‰etkast razgled.

Izginjali smo po lesenih stopnicah. Brez besednega za-
klada. Roke so se na‰le. Strah jih zdruÏil. Kot Ïe toliko-
krat. Bojazen jih je omoãila. Bile so spolzke. VlaÏne.
Hladno drhteãe.

BES

PRAVICA DO SEBE

202

lasta, ve‰ za kak‰no stanovanje? Mi ne moremo veã
domov. Ker bomo vsi zme‰ani. In bolni. Kam naj

gremo? Oh . . .«

Vzdih mi upogne hrbet. ZniÏa ramena. K bokom. Otro-
ka sta kot dva reveÏa. PotrpeÏljiva. Tiha. Kot lutki stopa-
joãa za menoj. Vlastine razprte oãi. Vznemirjena lica.
Njen spogled z njeno mamo. Dvoje soãutnih oãi. Vzdra-
mili sta se jima telesi. Se napeli v uporno soãutnem ra-
zumevanju.

Mi njena mama izroãi kljuã. Mi ga stisne v dlan. Sve-
ãeni‰ko stisne v dlan. Z dobroto izroãi. Z dobroto po-
boÏa otroka. Je Vlasta ponosna nanjo. Sta vzneseni. Sta
Ïalostno sreãni. Ker lahko pomagata. Naj bomo v garso-
nijeri, tolikor dolgo Ïelimo. Naj bo mir z nami.

Stisnem kovinsko stvar. Pogladim jo v dlani. Otroka gle-
data v dlan. Se ozreta navzgor vame. Rahlo se nasmeh-

BES

PRAVICA DO SEBE

203

nemo. Kot da ne upamo upati. Da je res. Kljuã za mir
imamo.

To je bila Ïalostna sreãa. Vesela Ïalost.

BES

PRAVICA DO SEBE

204

III

I‰ãi in najdi tisti mir, ki

presega vse globoko

notranje razumevanje, in

zadrÏi ga, ne glede na to,

kaj se dogaja okoli tebe.

(E. Caddy: Odpiranje notranjih vrat)

BES

PRAVICA DO SEBE

205

lok. Ob Ïeleznici. Zadnje nadstropje. Odklenemo.

Planemo v prvi prostor. Olaj‰ano. Onega ni notri.

Res ga ni. ·e en prostorãek. Prsi vzkipe. Onega ni niti
tam. Otroka poskoãita: »Jupi, tu pa nam niã ne more!«

Vseeno dvakrat obrnem kljuã. In si privo‰ãim dolg dolg
vzdih. Olaj‰ano sedem na kavã. Brez strahu. Bojazni.
Otroka raziskujeta oba prostora. Pokukata skozi okno.
Spodaj je cesta. Tik zraven Ïeleznica. Pod oknom dreve-
sa. Nedaleã hribãki. Nekaj hi‰k na njih. Tja bom ‰la, ko
bom moãnej‰a. Veselej‰a.

»Kje bomo pa spali?«
»Vidva na kavãu, jaz pa na tleh. Bom podse vrgla dve

odeji. Pa bo.«

»Mami, saj bi se stisnili.«
»Îe, Ïe, toda vidva rasteta, imeti morata dovolj pro-

stora za spanje.«

»·koda, da je tako majhno. Ampak samo da bo mir.

Da bomo sami.«

»Ja. Samo da bo mir.«
»Ga res ne bo semkaj? Kaj pa, ãe nas najde?«

BES

PRAVICA DO SEBE

206

»Tu nima nobene pravice.«
»Upam, da se tega zaveda.«

Na‰li smo posodo za kuhanje. Na‰li Ïivila. Vlasta dovoli,
da uporabimo, kar potrebujemo. Na‰li ko‰ãek kopalni-
ce. V njej komaj prostor za pralni stroj in umivalnik. Par
korakov velik je prostor za kuhanje. V sobi zraven se spi.
Se je. Se uãi. Igra. In vse ostalo. Predvsem diha.

BES

PRAVICA DO SEBE

207

godaj na noge. Boli me hrbet. Po nekaj tak‰nih
spanjih bom Ïe star maãek.

»Otroka, vstanita.«
Zmedeno kukata izpod pokrivala.
»Daleã je do ‰ole. Daleã do moje sluÏbe. Vstanita,

prosim.«

Vleãem odejo z njiju. Poãasi sedeta. Se nasmehneta.

Sta spro‰ãena. Sta lahka.

»Dobro jutro, pubeca. Prvo jutro v novem domãku.«
»Jutro, mami.«

Segrejem vodo. Tople ni. Napolnim lavor. Smo osveÏe-
ni. Onadva ãaj, malo kruha. Jaz kavo. Malo kruha. Prvi
smo na parkiri‰ãu pred blokom. Moj avto brenãi. Zbu-
dil bo stanovalce. ·e mnogokrat.

Petintrideset kilometrov do njune ‰ole. Od tam dvajset
kilometrov do sluÏbe. Odpikati je treba ‰iht. Zdaj bo ‰lo.

Zdaj bom spet uspe‰na. Spoãita. Naspana. Neprestra-

‰ena.

BES

PRAVICA DO SEBE

208

Po ‰ihtu dvajset kilometrov do otrok. Mi prihitita na-

proti. In se odpeljemo petintrideset kilometrov do no-
vega doma.

Rano jutro za ranim jutrom. Napol speãa otroka. Napol
naspana otroka. Ampak mirnej‰a. Popoldan za popol-
dnevom. Iste ceste. Isti semaforji. Iste zapornice. Ampak
veselje je iti k sebi. Kjer ima‰ pravico do sebe. Ker si. Ker
se lahko ima‰. Le ti sebe. Ne ti drugega. Ne drug tebe.
Ali pa.

Jemo za majceno mizo. Sedimo na miãkenih nizkih
stolãkih. Nato se malo uãimo. Ali napravimo nalogo.
Nato gremo ven. Stanovalci nas nekaj dni samo opazu-
jejo.

Nekega dne zaãnem prijazno pozdravljati. Se ogovori-
mo. âetudi le o vremenu. Otroka hoãeta na igri‰ãe.
I‰ãemo ‰tiriperesne deteljice. Ri‰emo v rdeã pesek ali
sedimo na klopci. Ali hodimo. Po naselju. Med ulicami.
Lep‰e je iti na bliÏnje hribãke. Biti od ljudi. Glasno
razmi‰ljati. Odgovarjati na otro‰ke dvome. Ju miriti. Ko
vztrepetata ob slehernem avtomobilu, podobnem oãe-
tovemu.

BES

PRAVICA DO SEBE

209

Z vrha hriba gledamo proti bloku. I‰cemo edino okno
na‰ega bivanja. In smo tesnobno veseli. Veselo otoÏni.
Na tem griãu. In jaz bi legla nanj. Se mu dala. Mu rek-
la, naj raje pri njem ostanem. Poãakam na naslednje Ïiv-
ljenje. Ali se vrnem v prej‰nje. Saj sem prav gotovo kli-
la na kak‰ni zeleni vzpetini.

BES

PRAVICA DO SEBE

210

o vstopim ponj v razred, si tare prste. Stiska jih.
Obraãa. In me nemo gleda. Kot da je zme‰an. Se ne

zmaje po torbo. Ne misli iti domov?

»Ja, kaj se ne bo‰ zmigal?« oãitam. Zalije ga. Mene

strese. Storila sem krivico. Îelim jo popraviti. Ga obje-
ti. Ne da mi. Ga poboÏati. Ne dovoli. Neprijetno je. Îal
mi je. Stojim. In ga ãakam. Da pospravi. Se mi pridruÏi.
Zaloti naju uãiteljica. Resna. Obraz zami‰ljen.

»Danes je bil va‰ sin v neprijetnem poloÏaju. Moralo

mu je biti neprijetno. V razred je sredi ure vstopil njegov
oãe. S polno vreãko sladkarij in sadja. Mu jo izroãil. In se
razjokal pred otroki. In jokal, da ste mu vzeli sina. Da ga
ne vidi. Da ne ve, kje njegov sin Ïivi.«

Blisknem po otroku. Grizlja ustnico. Levo, desno vrti

oãi. Se prestopa. ·e zdaj mu je neprijetno. Ni treba pa-
meti, da si ga predstavljam v tisti situaciji.

»Rad bi bil vdrt v tla. Rad bi bil mrtev,« reãe zdaj.

Zadnji stavek me umrtvi. Zabode. Otrok moj, kaj ne
pove‰!

»Ne morem verjeti, da ste dovolili sebi in otrokom

gledati predstavo!«

BES

PRAVICA DO SEBE

211

»Odkrito povedano — nisem se zna‰la. Zasmilil se mi

je. Tako je jokal.«

»Seveda. Mo‰ke solze. Îensko srce poka. Vi ste ama-

ter, on profesionalec.«

Mimogrede pogled ji ‰e poklonim. Pomilujoã. Po-

smehljiv. Îe dolgo nisem bila posmehljiva do ãloveka.
âe sploh kdaj.

Se odpeljemo. K nekdanji hi‰i. Ker je zmanjkalo oblaãil.
Oziroma, ker so umazana. Ker ne morem biti vnedogled
le v eni trenirki. Enem krilu. Isti bluzi.

Otroka noãeta k hi‰i. Se bojita, da bi bil oãe doma. Se
tudi jaz. Pa je treba. Ostaneta v avtu. Ju je verjetno tudi
sram.

Mene je. âudno, res me je. Da me vidijo va‰ãani. No-

ãem, da me vidijo. Vhod. Pritisnem na kljuko. Kljuã ni
pravi.

Kljuãavnica kljubuje. Poskusim pri garaÏi. Za Ïivo

mejo je radovedna soseda.

»Dober dan,« stisnem. Ne odzdravi.
GaraÏa ostane neodprta. Otroka iz avta pantomimi-

ta, da moram brÏ nazaj. V zraku je sram. Je strah. Ne,
perilo potrebujemo. Neke knjige potrebujemo. Neke
osebne stvari pogre‰amo.

BES

PRAVICA DO SEBE

212

Hudiã, v lastno bajto ne morem! V svoj prostor ne mo-
rem! Ne v kuhinjo. Ne v spalnico. Kar mi je sodi‰ãe
uradno dodelilo. âe je prostor meni dodeljen . . . in ãe
je sila . . . hudiãa . . . Vzpnem se spet na balkon. Do
okna. Brcnem v ‰ipo. ZaÏvenketa. Odskoãim. Spet brc-
nem. S strani se zba‰em na okensko polico. Skoãim v
kuhinjo. Hitro polnim potovalko. Cote. Knjige. Neke lju-
be predmete. Kak‰en prstan. Kak‰no meni ljubo skode-
lico. Meso iz zmrzovalnika: Copate. âevlje. Pisalni stroj.

Otroka sta na balkonu. Îelita noter. Ju previdno vleãem
noter. Mrzliãno polnita ‰e eno potovalko. Najprej raãu-
nalnik. Njun radio. Kasete. Hoãeta video. Ne upam vzeti
videa. Ne upamo vzeti niã veã. Samo ‰e nekaj igraãk in
fotografij. Nato ven kot vlomilci. Hitro. Vse v avto. In
brÏ domov . . . se pravi v mirno novo bivali‰ãe.

In nam je malo lep‰e. Malo bolj prisrãno. Ker je oko-

li nas nekaj na‰ih stvari.

BES

PRAVICA DO SEBE

213

e pokliãe sredi ure. Se ravnatelju zlaÏe, da je
hudo nujno. Me ima za . . . Vse besede na p. . .

OdloÏim. Priteãe deÏurni. Preden sem spet v razredu.
Telefon grozi. Da me bo . . . Da se bo vame zaletel . . .
Me poãakal in se zaletel v moj avto . . . Ko bom sama v
njem. Sramota, drznem si krasti iz hi‰e! Iti siloma vanjo.
Namerno ‰kodo povzroãati. Ljudje se menijo. Kako da
sem ‰e na svetlem, se menijo. Ga je hudo sram. Otroko-
ma delam teÏave.

So‰olci ju zafrkavajo. Ne upata gledati navzgor. Samo

v tla gledata. In kako siroma‰no Ïivita. Na kavãu spita.
Pa bi morala v postelji. Skupaj spita. Neprimemo. Ne-
zdravo. Z mamo v enem prostoru. Neprimerno. Prostor
neprimeren za normalen razvoj dveh odra‰ãajoãih
otrok. Prijavil me bo na socialnem. Odpeljal otroke. Spet
v stari dom. Ker je tako edino pravilno. Ja, bo vzel vaje-
ti v svoje roke. O otrocih ima pravico tudi on odloãati.
Puf! Tokrat on odvrÏe slu‰alko. Puf v mojem srcu. Puf v
mojem trebuhu. Puf v nogah. Bom zmogla. Do ‰efove
pisarne. Ne grem veã v razred. Grem po otroka. Da ju ne
odpelje prej kot jaz. Ne ãakam, ãe smem iz sluÏbe. Ker

BES

PRAVICA DO SEBE

214

moram. Ju re‰iti. Upam, da prav ravnam. Ljubi bog, saj
prav ravnam, a ne? Pamet, si trezna? Ravnam pravilno?
Sem ‰e pri zdravi? Sem? Je nebo modro? Ali si pa le
tak‰no jaz domi‰ljam. So drevesa zelena? Je cesta siva?
Je? Je?!

Gume pricvilijo. Hi‰nik je ãudno gledal. Planem v raz-
red. Po prvega. V razred. Po drugega. Obe uãiteljici se
prikaÏeta v oblaãilnici. Jima zahlastam, da bom otroka
izpisala. In hvala za razumevanje. Ena joãe. Eni je nepri-
jetno. Se poslovita od deãkov. Jima Ïelita sreãno v novi
‰oli. V avtu pa upor. Nikakor ne v novo ‰olo. Ne! Noãeta
drugih so‰olcev. Tu vsi vedo. Tam bodo vsi vedeli. Sram
ju je. Bojita se. Noãeta nove ‰ole. Ustavim med polji.
Iskreno povem, kaj je potelefoniral.

»Domov k njemu ne,« se tudi bojita.
»Torej v novi dom in v novo ‰olo. Da me ne bo strah,

da vaju nekega dne ne bi na‰la. Da se nekega dne ne bi
veã videli.«

Eden joãe. Kar drhti. âisto je skru‰en. Zgrbljen. In

drobcen. Tako se mi zasmili. Toliko je Ïe prenesel. Je to
preveã?

Je to Ïe ãez rob?
Drugi je strog. Ostro zre mimo mene. Ven. Solz se

brani. Tvegala sem odloãnost. Ostreje napovedala od-
loãitev.

BES

PRAVICA DO SEBE

215

Dokonãno. Tako je najbolje. Za vse nas.
Nenehna bojazen bi nas uniãila. Poãasi Ïrla. Kot prej

strah.

Jutri bo ‰e en nov zaãetek. Zanju. Zame.

BES

PRAVICA DO SEBE

216

alega ti‰ãim v novo ‰olo. Veãji racajoãe hodi za

mano. Otroci gledajo. Kot paã gledajo slehernega

novega uãenca. Gor. Dol. Nekateri predrzno. Drugi raz-
mi‰ljajoãe.

Gremo k ravnatelju. Imamo moÏnost izbirati paralelko.
Upajoã, da poklicna psihologinja ni zgre‰ila.

Mali v razred. Sprejem. ·e prej ‰epnem tovari‰ici Alenki,
naj bo sprejem ãim kraj‰i. Da otrok ãim prej sede. In se
zakrije. Da izgine z odra. Da se bo poãutil varnej‰ega. V
svoji novi klopi. Pogledam ga ‰e enkrat. Stisne me v grlu.
Ker je njemu stiskalo grlo.

Drugi sprejem. Za veãjega sina. Îivahen razred ga bur-
no sprejme. Pla‰no jih gleda. Zbojim se za tega vrabãka.
Bo‰ zmogel ta hrup? Nekdo ga povabi na prazen stol
poleg sebe. Skomigne z rameni. Paã sede tja. Saj je vse-
eno.

BES

PRAVICA DO SEBE

217

Na hodniku me objame obãutek, da sem ju spravila na
varno. V odmoru se sprehodim mimo uãilnic. Zaznam
ju. Sedeãa na svojih stolãkih. Neopisljiv izraz na licu.
Oãi, ki zrejo preko vsega. Vseh. Malo nove so‰olce.
Malo v preteklost. Moram brÏ proã. Ker jima ne znam
odvzeti stiske. More. Napetosti. Le onadva sama jo bo-
sta morala pohoditi. Sestopiti s tiste stopnice. In gleda-
ti okoli z druge, nove stopnice.

Po pouku. Skrbel me moÏen nov protest.

»Saj bo, mislim, da bo,« pravi Tadej.
»Sem mislil, da bo huje. Pa mi je tu bolj v‰eã,« me

ohrabri Uro‰ in pokaÏe petico. Prvi dan jo je staknil.
TeÏa zdrsne z mene.

Dan je sonãen kljub megli.

BES

PRAVICA DO SEBE

218

se je poru‰il. Komaj sta se vÏivela. Vzklila v novem.

Ju je na‰el. In sta jokala, da ju ne bi ‰e veãkrat. Ker

je ‰ola v bliÏini njegove sluÏbe.

Je vstopil v razred. Ju objel. Skoraj jokal. Dal sladka-

rije in sadje. Tovari‰ici povedal, da sem mu ju odpelja-
la. Samovoljno izpisala in prepisala. Bilo jima je muãno.
Zdaj Ïe novi so‰olci vedo. Nekaterim je sme‰no. Su‰-
ljajo. Ju s strani opazujejo. Prikrito.

Tovari‰ici sta mu vljudno pokazali izhod. In naj ju ne

bega med poukom, sta ga prosili.

Je ‰el njiju toÏit k ravnatelju. Blatiti. Ga je tudi on po-
spremil do izhoda. Ker med poukom ni prav motiti
otrok. Pouka prekinjati. Niã nima to povezave z njegovo
oãetovsko pravico. V ‰oli vladata red in disciplina. Ne,
ne zagovarja njune matere. Tako je. Se ni vme‰aval in se
nikoli ne bo. Le na pravila opozarja. Îal mora iti. Tako
je v tej ‰oli. Pravila. Red. Disciplina. DolÏnosti. Obvez-
nosti. Pika. Klicaj.

BES

PRAVICA DO SEBE

219

âez ãas ona k ‰efu v pisarno. Telefon. Sli‰i najprej nje-
govo oãitanje. Polna u‰esa neznanih obtoÏb. Novih.
Nato Ïenski glas. Socialna delavka jo opozarja na oãe-
tovske pravice. In dolÏnosti. Da pa je ona pozabila, kaj
je njena dolÏnost. Omogoãiti oãetu, da vidi otroka. Ja,
kadarkoli. Tudi v ãasu pouka. Mar nima pojma o psiho-
logiji otroka?! âloveka.

Zavre v prsih. Vzkipi v vihar. Kdo soli pamet o psiholo-
giji otroka! Je psiholo‰ko gledano pozitivno motiti otro-
ka med poukom? Ko se uãi. Ali ko pi‰e kontrolno nalo-
go. Ga pahniti v neprijeten poloÏaj. Ker se njun oãe vede
otroãje kot ‰olar. Se verjame le njemu, ki zna dobro la-
gati? Jokati. âemu se doslej ni niã verjelo njej? Ali pa
otrokoma. Saj je v njunih oãeh vse zapisano. V njunem
premikanju tudi marsikaj pi‰e. V njunem glasu. Koli-
kokrat je po telefonu prosila za pomoã. Bila tam. âemu
se ji ni verjelo? Je logiãno, da Ïenska z dvema otrokoma
in dvema plastiãnima vreãkama imovine zbeÏi od hi‰e,
ãe je dedec tako zlat? Kdo bi beÏal od dobrote? Od an-
gela. Pobegne se od hudiãa. K vragu vi in va‰a zavoÏe-
na ãlove‰ka psihologija! Ne dovolim, da mori otroka v
‰oli. Ju ti‰ãi v neprijeten poloÏaj. Ne dovolim, da mi vi
pamet solite! Niãesar niste storili za na‰o varnost. Sami
smo si jo priborili. âeprav se znate le peteliniti, da so
o t r o c i va‰a zadeva. Ne dovolim, da zdaj s svojo umo-

BES

PRAVICA DO SEBE

220

bolno nasedenostjo ãmiÏavega dedca ru‰ite teÏko pri-
dobljeni mir!

Je odvrnila, da sem nemogoãa. Neprimerna. Se z mano
ne da pogovarjati. Ima biv‰i prav. Naj se zamislim nad
njeno trditvijo. Ker bo vse v zapisniku. In se lahko z za-
pisnikom kaj doseÏe.

Kot onekrati odvihram iz sluÏbe. Kolikokrat bo ‰ef ‰e
razumevajoã? Vozim robotsko. In divje. Sem Ïe v njeni
pisarni. Z rezkim: »Umaknite se!« izpraznem pisarno. Ji
zabiãam, naj me ne jebe. Ker ãe sem nora. Jo imam pra-
vico mahniti. Po‰teno. Za zmeraj brez zob. Ali s prekla-
nim gobcem. Ker ãe bi Ïe naj bila ob otroke, bom po
svoji zaslugi. Ne po njeni. Ne po njegovi. Naj ga raje
strezne. Spravi na realna tla. Toliko desetletij starega
deda. Da bo nehal mijavkati. In sam stal.

Malo je zakrknila. Lezla s stolom k oknu. Ko sem postala
vljudnej‰a, je hotela praskniti. Pa sem skrempljala. Glas
je Ïugal. Smrtno resen mrazil. Da je ‰e mene mrazilo. In
sva imeli obe leden smehljaj.

BES

PRAVICA DO SEBE

221

e je ‰u‰ljalo. âe sem nepriãakovano vstopila, sem
povzroãila molk. Sem osamljena sedela na koncu

dolge vrste miz. Je bilo moreãe. Vãasih sem bila prepri-
ãana, da se mi posmehujejo. Vãasih nisem bila. Vãasih,
da se mi prav pi‰e. Vãasih, da si je biv‰i ubog.

Bila sem trska. âutila pe‰anje zdravih moãi. Se ni verje-
lo. Preveãkrat se mi je vrtelo. Bilo vrtoglavo. Omotiãno.
Slabo. Nisem znala imeti ãvrstih korakov. So bile kosti
medle. So oãi megleno videle. Vsak doktor je dejal, da so
to Ïivci. Pa tak poklic. Pa ‰e Ïenska ste.

Sem slutila kot zadnjo moã. Vzela za hude ãase skrit
denar. ·la k privatnemu zdravniku. V nekaj dneh izvidi.
Neverjetno slaba krvna slika. Za nekaj ur nezavesti. Vse
rezerve potro‰ene. Zato nisem veã mogla vleãi niti sesal-
ca. Zato so uãenci padali pred oãmi. Zato sem pristala z
avtom v jarku. Srce je bilo aritmetiãno. Vãasih sem pa-
dala v nedno. Takoj mi je ukazal jemati zdravila. Sicer
bo po meni. Pa ãe niã ne jem, se je ãudil. Izãrpana da

BES

PRAVICA DO SEBE

222

sem kot bolha. Potrebna dve leti poãitnic. Ali imam
koga, ki bi skrbel zame?

Pha . . . imeti koga, ki bi skrbel zame! Imam nekoga,

ki zanju skrbim. Zato moram vstati. Se spet pobrati. Sta-
ti. Biti. Iti. Bdeti. Stebreti. Za dve bitjici.

Sem pila rdeãe vino. Za kri. Tudi zdravila jedla. Za kri.
Jedla suhe slive. Neki medeni sestav. Pa matiãni mleãek.
Rdeão peso. Ogromno solate. Moãno juho. Se vlekla v
sluÏbo. Medla delala. Bila nezadovoljna. Neuspe‰na.
Delala kikse. Nekajkrat zamudila. Ker bi bila rada spa-
la. Le spala.

So se pogovarjali o disciplinskem postopku zavoljo mo-
jih zamud. Sem ãutila gnojno boleãino. Sem tudi kr‰ila
kak‰en ãlen. Se nisem domenjala s sodelavci. Pozablja-
la na nujna doloãila. Se nato konﬂiktirala. Bila napade-
na. Se nisem znala braniti. Sem mrknila. Se ‰e bolj pom-
raãila. Se uredkobesedila. Nisem imela moãi za trud.
Oni pa se tudi niso potrudili prizvoãiti se mi.

TeÏko sem ãakala vsak dan na‰ novi mali prostor. Da
smo se poti‰ãali drug k drugemu. Se tudi kdaj pa kdaj
vznejevoljili. Polenarili. Ubogala sem zdravnika. Smo
torej vsak dan ‰li na sprehod. Po hribãkih. Ali na igri‰ãe.
Ki sem ga milijonkrat obhodila. Ko sta onadva igrala

BES

PRAVICA DO SEBE

223

nogomet. Ali se vkljuãila v igro drugih otrok. Previdno
sta stopala mednje. Me je veselilo. Da nista imela le
mene. Teãno. Sivobelo. Mlahavo. Nervozno. Obupano.
Ru‰eão. Trmasto. Svojeglavo. Borbeno. Tak‰no. Pred-
vsem zaradi njiju. In zavoljo preÏivetja.

BES

PRAVICA DO SEBE

224

u in tam je pri‰la Vlasta. Bilo je muãno. Ker smo ne-

kaj njenih stvari premaknili. Obrnili po svoje. Na‰

red ni bil njen red. âutila sem, da ni bilo prav. Niã ni
rekla, a brala sem njeni liãnici. Plaãila ni marala. Zato
sem ji bila globoko hvaleÏna. Poravnala pa sem, seveda,
tekoãe stro‰ke: elektriko, vodo, stanarino, smeti, luãi. A
plaãevati je bilo treba ‰e poloÏnice za na‰ biv‰i dom. Ab-
surd. Po‰iljal mi jih je na ‰olo. Ker so Ïe grozili z odklo-
pom elektriãne energije. Telefona. Komunali sem dol-
govala plaãilo Ïe za ‰tiri mesece. In sem plaãala. Ker sem
upala, da se bo izselil. Kmalu. In se bomo mi vrnili. Pa ne
bi mogli brez elektrike. Ali vode. Ponovna prikljuãitev ni
maãji ka‰elj.

âutila sem se dolÏnik Vlasti. Re‰ila nam je normalno
psihiãno stanje. Sem ji kupila zapestnico. Sebi je nikoli
nisem. Je najbrÏ ne bom. Prstan. Prevelik. Ona je tako
drobcena. Morda ga bo nosila.

Je veãkrat pri‰la Ivanka. Smo bili na tesno. Njena otro-
ka sta razveselila moja otroka. Je prinesla hrano. Slutila,

BES

PRAVICA DO SEBE

225

da sem v finanãnem dreku. Nas kak‰en vikend povabi-
la na kosilo. Smo radi ‰li iz bloka. Nas je utesnjeval.
Sploh, ãe je bil deÏ. Ali sneg.

Mi je prijateljiãin moÏ napravil mizo. Da sta lahko otro-
ka pisala nalogo. Sem mu skorajda rekla, da ne morem
plaãati. Bo poãakal. Pa sem obmolknila. Ni dobro odla-
‰ati. Îe tako ali tako imam polno pufov.

NajbliÏji so bili mrtvo tiho. Toliko mesecev ni nihãe po-
baral. Poklical. So bili le korakce vstran od mojega sluÏ-
benega mesta. Od neãakov. Vnukov. Celo so govorili, da
sem prevzvi‰ena. Priãakovali moje poniÏno pribliÏanje.
Ker da sem kurje ravnala, ko sem od‰la. Da bom crkni-
la. Da bom ‰e rada pri‰la. Po kolenih. Ko ne bom imela
denarja niti za krompir. Ko se bom vendarle spametova-
la. Saj sem naredila tolik‰no sramoto! Oblatila ime. Vso
druÏino. Sta pozabila oba brata. Sta pozabila mama in
oãe. Da nas imajo. Se niso vpra‰ali, ãe nas ‰e imajo.

A imeli so biv‰ega. Je ‰el k njim. Z buteljko. Ali s kavo.

Lonãnico. Popapcal. Ubogi mo‰ki. Nihãe mu ne kuha.
Shuj‰al je. Hudo mu je. Se vidi.

BES

PRAVICA DO SEBE

226

il je to najotoÏnej‰i ãas. Imeli smo drug drugega. A

smo potrebovali ‰e koga drugega. Tujega. Otroka

svoje vrstnike. Jaz svoje vrstnike. V ‰oli sta bila preveã
sveÏa, da bi Ïe imela prijatelje. Trenutni so‰olci in nju-
ni nekdanji prijatelji so bili zelo daleã. Nastopila je raz-
dalja. Praznina. Molk. Ti‰ina. Nihãe ju ni vabil. Onadva
nista vabila. Stanovanje ni bilo na‰e, da bi v njem raja-
li. Otroci pred blokom so bili razigrani. Onadva zadrÏa-
na. Me je lomilo, ko sem ju gledala v ozadju. Vãasih ju
siloma ti‰ãala v skupino. A se nista z du‰o vkljuãila. Zato
ju niso iskreno sprejeli. Niti Ïeleli. Sta bila vãasih kot
Ïoga na igri‰ãu. Se nista znala pobrigati zase. âe sem jaz
posredovala, sta me kregala. Bilo je njiju sram. Bilo je
mene sram. Vse tiste otro‰ke oãi na meni. Bilo je mene
strah. Potrebovali smo potrditev skupine, ljudi, oseb
izven na‰e skupnosti. Pa je kazalo, da nikogar ne gane-
mo. Kot da lebdimo v svojem ãasu. Svojem prostoru.
âudnem. Preãudnem, da bi prejeli smehljaj, stisk prstov.
Upoãasnjen korak. Povabilo. Sreãanje. Prijateljice se
niso spomnile. âakala sem na njihova povabila. Kot pre-
su‰ena poletna prst na naliv. Silno mi je manjkala hoja

BES

PRAVICA DO SEBE

227

okoli hi‰e. Preko vrta. âez sadovnjak. Pod jablano. Ali
naslonitev na ãe‰njevo deblo. Videti rasti mlado solato.
Posaditi kak‰no sadiko. Postaviti roÏe na okno. Pogra-
bljati trato. Sedeti v veãeru. Toplem. Tihem. Blagem.
Zreti v nebo, ko se plazi tema. Videti let ptic nad streha-
mi. Sli‰ati lajeÏ psov od oddaljenih hi‰.

Kot da mi je preveã ljudi zamerilo, da sem razdrla gnez-
do. Smrdeãe. Da sem ostanek gnezda zavrgla. Zapusti-
la. Pustila. Da kot tak‰na niã ne tehtam. Pol celote je paã
premalo. Tako sem ãutila. Nisem niti posku‰ala lesti v
koga. Za kom. âe me kdo Ïeli, bom Ïe zaznala. Zaznala
pa nisem. Ali pa sem bila prepojena s fiksno idejo o ne-
zaÏeljenosti. Sem se zaãela odmikati. ·e bolj kot sem Ïe
bila odmaknjena. Metri vmes so se spreminjali v kilo-
metre. âe je Ivanka rekla: »Boste pri‰li k nam?« sem bila
uÏaljena. Razumela sem kot vljuden nagovor, ne kot
povabilo. Povabilo ne more biti vpra‰anje. âe povabi‰,
povabi z: »Pridite k nam.«

Bi bila rada zgnetla jezo in Ïalost. A sem le rekla: »Ne,
ne bomo pri‰li. Nikogar ne bomo nadlegovali.« Tako je
bilo konec te teme. Seveda nisem ‰tekala, da je bila
Ivanka Ïalostna. Razoãarana. Dokler se ni nekega dne
situacija ponovila. Ko sva spet obe izgovorili iste pove-
di. In je ona eksplozivno odkorakala k avtu. Z dodat-

BES

PRAVICA DO SEBE

228

kom: »âe noãe‰, paã noãe‰. Ne bom te prosila. Lahko bi
pa vedela, da ste pri nas vedno dobrodo‰li.« Toda ra-
njeni in ranljivi kot smo bili tiste ãase, smo potrebovali
druge vrste stavkov. Stavke brez klicajev in vpra‰ajev.
Tak‰ne s celofanom. Z neÏnim ovojem.

Smo raje hodili po naselju. Ga raziskali. Bolj poznali,
najbrÏ, kot prebivalci. Vedeli smo, kje se bomo navonjali
di‰eãih vrtnic. Ob kateri hi‰i cvetijo prvi nageljni. Kje
raste najlep‰i regrat. Kje vijolice. Kje se lahko otroka po-
vrbata. Spletata zibel iz vrbinih las. Poznali smo celo po-
kopali‰ãe. ·teli spomenike. Raãunali starost umrlih.
Iskali najbolj urejen grob. Se drugekrati odpeljali v me-
sto. Ko je bil denar za dodatno tankanje. Obhodili mest-
ni park. UÏivali ob urnih veveriãkah. Se smejali sme‰-
nim srãkanim veveriãkam. Se smejali, ãe je labod oklju-
val Uro‰ev prst. Sta se otroka zaigrala na igralih. âaka-
joã, kdaj bo na njih ãim manj otrok. Smo ‰li tudi v kino.
Na vse brazplaãne razstave. Tudi ka‰no plaãali. Se pod-
pisovali v knjige obiskov. âe je bila vstopnina za na‰e
finanãne moÏnosti previsoka, smo si razstavo vsaj del-
no ogledali skozi okna. Skozi vrata. Sedeli smo na lite-
rarnih veãerih. Raznih pogovorih z znanimi osebnost-
mi. Vãasih otroka kar nista spadala v tisto vzdu‰je. Sta
mi to tudi povedala. A sta vzdrÏala. PreÏivela. Sem tudi
jaz hodila po otro‰ki knjiÏnici. Ali gledala lutkovno

BES

PRAVICA DO SEBE

229

predstavo. Smo rekli: za tja sta vidva premajhna, za sem
sem jaz prestara. Pa smo nekako v enakem poloÏaju.

Najslab‰e je bilo ob praznikih. SovraÏila sem jih. Se jih
bala. Ker bo spet treba biti le v tistem majãkenem sta-
novanju. Povabil ni bilo. âe pa bi se kam sami povabili,
je bilo to povezano z denarjem. Denar za bencin. Za
znanca. Kak‰na ãokolada, dve za njihove otroke. Da bi
odpotovali na prazniãen oddih? Sanje. Prenoãi‰ãe za tri.
Hrana za tri. Pol tolik‰nega zneska porabi‰ ‰e by the
way. Otrok reãe: »Jaz bi ‰e eno cocacolo.« Jo kupi‰. Ali
pa sok. Ki je celo draÏji. Ali sladoled. Do sebe si ‰krt. Pre-
skromen.

Otroka sta se veselila novega leta noãi. Juhuhu, v miru
bomo! Dolgo bedeli. In uÏivali. Brez strahu. Naãrtova-
la sta jesti in piti. Planirala dejanja. Krasila sobico. Vese-
la sem bila, ker sta vesela. âebljala. Venomer v akciji.
Skakljala. Tekala. Iskala. Malo skozi ‰ipo pogledala. Pri-
slu‰kovala prvim raketam. Snopom Ïareãega.

Kramljaje sta jedla veãerjo. Pila iz kozarcev za ‰ampan-
jec. Sem pretvarjala veselje. Morala nekajkrat veselo po-
narejeno vzklikniti na zdravje. Saj sem Ïelela zdravja,
seveda, le za radost mi ni bilo. Edini ‰ãepec radosti je
bila resnica, da imamo spokoj.

BES

PRAVICA DO SEBE

230

Zunaj je bila tema. Mraz. Barvne iskrice v zraku. Veseli
ljudje. Petje. Mirnej‰a cesta. Razsvetljena okna. Hi‰e.
Di‰alo je po stopni‰ãu. Prav v na‰o sobico. Gledali smo
skozi okno. Kot da koga priãakujemo. Kot da mora kdo
priti.

Opolnoãi se rokujemo. Iskreno stisnemo. Rada bi zajo-
kala. Pa ju prikrito Ïalostno poljubim. Si Ïelita, da bi
nam dal ati mir. Da bi bili zdravi. Jaz si Ïelim ‰e naprej
tako dobra otroka. ·e zdravja.

Zaple‰emo. Poãutim se medvedje. Si priznam: prekleti
prazniki! Nihãe se ni spomnil name. Samo otroka. To je
vse in najveã, kar imam. âe ju ne bi imela, bi bila prav
gotovo Ïe nora. Zme‰ana. Fuã. Za odpad prenora.

BES

PRAVICA DO SEBE

231

a pride neka sostanovalka. Da ne more niti bedeti.
Kaj ‰ele spati. Ne jesti. Ne piti. Ne misliti. Ne ãita-

ti. Ne ‰trikati. Ker moja otroka preglasno hodita. Skaãe-
ta. Vsak korak obãuti na svoji koÏi. Jo reÏe. Da se ji me‰a.
Naj nekaj storim. Vzgojim otroka. Ali pa jima priskrbim
oãeta. Pubeci rabijo trdo vzgojo. Mo‰ko.

Saj je skoraj jokala. Ali od besa? Ali od resniãne prizade-
tosti? Je od‰la. Zaprem vrata. Pubeca me gledata, kaj bo.
In kaj je bilo? Sfockala sem ju. Znenada, brez besed. Da
smo bili vsi trije ‰okirani. Sta se pobrala po stopnicah.
Dol. Prviã sama. Brez mene. Zmeraj doslej sem svetila
poleg.

Sem sedla na tisti mali stol. Si objela glavo. Poku‰trala
grivo. Zajokala. Nesli‰no. Glas je ostal v prsih. Solze v
rokah. Bilo mi je Ïal. Zelo Ïal. Ker sem se pustila vplivati.
Tisti ve‰ãi. Trpi ali ne trpi, to ni zdaj vpra‰anje. Trpita
tudi moja otroka. In jaz. Naj jima prepovem ‰e hojo?

BES

PRAVICA DO SEBE

232

Spravim se v normalen zgled. Zaklenem. Stopnica za
stopnico. Vhodna vrta. Na betonu pred vhodom gneãa.

Prerivanje. Kriãanje. Prepoznam glas. Tepejo ga. On
tepe. Udarja. Levo. Desno. Kamorkoli. Ob steni znana
podoba. Mala. Zmaliãeno lice od strahu. Groze. Bojaz-
ni za brata. Skoãim med zveri. Vlaãim za njihove pulo-
verje. Jih pomeãem s kupa. Se dokopljem do pravega
hrbta. Ga za‰ãitim. Stisnem k prsim. Umazanega. Zaro-
vanega. Posmrkanega. Raztrganega. Me zmedeno po-
gleda. Me odrine. Odloãno. Histeriãno. Mimo mene.
Nekam. Izgine za blokom. Bila bi stekla za njim. Pa se
mi je na nogo obesil drugi. Prelazila sva igri‰ãe. Okolje.
·la ãez trg. Nikjer ga ni bilo. Sva sedla na klop pred vho-
dom. âakala na veãer. Ko se je moral vrniti. Dojokan.
Skljuãen. ObÏalujoã. Ampak zakaj? Zdravilno je reagi-
ral. Si po svoje odpihnil vroãico.

»Niãesar ti ne zamerim. Razumem te.«
»Res?«
»Pridi. Rada te imam.«
In se mi je skobacal pod pazduho.

BES

PRAVICA DO SEBE

233

inili so meseci. Navadili smo se na novi stil. Novi
ritem. Vdala sem se v poloÏaj. Si dopovedovala,

da je trenutno tako najbolje. Najbolj prav. In prav go-
tovo ni za veãno.

Veliko sem trkala na vrata ene in iste pisarne. Da bi nam
dodelili stanovanje. Solidarnostno. Veãje. Napisala
pro‰njo. Navedla vzroke. Se zlagala, da nas stanodaja-
lec meãe na cesto. Igrala na struno otro‰kega zdravega
razvoja. ·olska zdravnica je napisala priporoãilo. A po
vseh pravilih in kljub oãitni stiski ne bi zbrala dovolj
toãk za solidarnostno stanovanje. Grozna ironija! Se bi
ãlovek jezil. Obupal. Psoval. Vse. A vmes ni logike. Pri-
ti do stanovanja po pravni poti je iluzija. Moja pro‰nja
je bila era izmed mnogih na tistem metrskem kupu.

Vãasih se je treba poÏviÏgati na moralo. Po‰tenost. Ugo-
tovila sem to tiste dni. Moralo pohodila. Nadela lice-
mernost. Poklicala nekaj znancev. Znanci svoje znance.
Le-ti neke Ïivine. Za jesen smo imeli obljubljeno veãje

BES

PRAVICA DO SEBE

234

stanovanje. Ampak kljub zagotovilu sem teãnarila pri
tisti glavni Ïen‰ãini. Vsak teden. Da ne bi pozabila.

Îiveli smo v upanju na jesen. âeprav smo se veselili po-
mladi. Sonca. Zelenega. Se veselili maja. Junija. Si preds-
tavljali novo stanovanje.

»Tisto pa bo res samo na‰e,« smo vzneseno govorili.

BES

PRAVICA DO SEBE

235

riteãe tajnica. Mama je klicala. Mama? Ja, tvoja
mama. Moja mama? Spet se spomnim, da imam

mamo. Kdo je koga zatajil? Izdal. Zavrgel. In zdaj je kli-
cala. Pravi, da naj se prikaÏem doma. Da se zmenimo o
hi‰i.

Gnev me popade. Kaj bi se z mano menila! Saj se z biv-
‰im meni. Mu streÏe s kavo. Kosilom. Ga poslu‰a. Razu-
me. Verjame. Vame dvomi. Se ji on smili. Naj ga ima v
hi‰i. Tujega ãloveka. Njena hãi paã drugje. In njena vnu-
ka. Preveã mesecev se ni zmenila za nas. Ne ona, ne oãe.
Ne brata. Pustili so nas same. Ko bi naj druÏina podprla
druÏino. Nasprotno. Podprli so muãitelja. Naj si nekam
pi‰e tisto hi‰o. Naj ima svojega zetka v njej. Zaradi mene
‰e tujo babo. Kogarkoli. Naj se podre. Mi dobimo v je-
seni svojo streho nad glavo. Ne bo tako, kot si reÏirala.
Da se bom priplazila domov. Po vbogajme. Olala, o ne!

Minili so trije tedni. Tajnica spet pove, mama je klicala.
Naj grem domov. Naj ji vsaj povem, kaj mislim.

BES

PRAVICA DO SEBE

236

Smo se peljali mimo rojstne vasi. Vsak dan dvakrat.

Me je vselej vsaj dvakrat ‰ãipnilo. Pa sem bila . . .
trmasta, hudobna, preponosna, ‰e prizadeta. Sem pe-
ljala mimo. Ne v vas.

·e ‰tirinajst dni. Tajnica in njena pesem o moji mami. Ji
je Ïe neprijetno sprejemati njena sporoãila. In poslu‰ati
mojo mamo jokati. Jokati? Bla bla. Zavoljo mene Ïe ne.
Zavoljo vnukov Ïe ne. âe res joãe, joãe zavoljo hi‰e. Ki
bi utegnila pristati v tujih rokah. Oãitno je, da v njej Ïivi
tujec. Ki je bil nekoã njen zet. Jezna sem. Zaradi joka-
joãega izsiljevanja na‰i tajnici. Zaradi cmeravega piha-
nja na njeno du‰o. Zaradi licemerja. Ki vselej pregolju-
fa pamet. Resnico. Iskrenost. Mene Ïe ne. Ne veã.

Ustavim na domaãem dvori‰ãu. Pride ven. Se skljuãeno
drÏi. âutiti je hladnost. Otroka se ji ne pribliÏata. Reãe:
»Pridite noter.« Jaz pa napadem: »Pozabi. Tako kot si
nas pozabiti znala. Ne bomo vstopili v to hi‰o, dokler se
ne bo‰ izjasnila, na ãigavi strani si. Dokler bo‰ stregla in
sprejemala mojega biv‰ega. In ãe si predvidevala, kako
se bom priplazila domov, se moti‰. Ne potrebujemo
tvojega usmiljenja. Niti tvoje hi‰e.«

»Jezus, ne govori tako! Tista hi‰a je bila tebi name-

njena. On bi moral ven. Saj ne morem tujemu podariti
hi‰e.«

BES

PRAVICA DO SEBE

237

»Izbrala si njega. Zdaj ga pa ima‰. Bilo ti je v sramo-

to, da sem hi‰o zapustila. A njemu nisi hotela jasno reãi,
naj jo on zapusti.«

»Pa bi mu ti!«
»Sem, pa je vedel, da hi‰a ni moja, da je tvoja, da mu

smeta le vidva z oãetom odpovedati bivanje.«

Pristopi oãe. Pokimava si kot tujca.
»Kaj naj storimo?« vpra‰ata.
Lahkoverna sem. Nesramna.
»Kar hoãeta. Imejta svojega ljubega zeta. Morda va-

ma plaãa stanarino.«

»Ne bodi nesramna. Dovolj sem pretrpela. Ne upam

po vasi. Vsi se norãujejo, da je moja hãi na tujem.«

To torej! Kaj bodo rekli ljudje?! Sram, da ni prav sto-

rila. Vest vendarle. Tudi oãe se razburi.

»Reci mu, naj gre ven. Pa se vi vselite.«
Posmehnem se: »O ne, vidva mu recita. Saj vaju ne

skrbimo mi, ampak bajta.«

»To ni res! âemu se potika‰ po tujem, ko pa smo hi‰o

zate kupili?!«

»A tako? Pa sem dvanajst let Ïivela v njej, ne da bi bila

moja. Kolikokrat sem morala biti hvaleÏna, da imam
stanovanje po vajini zaslugi! Kolikokrat mi nista poza-
bila povedati, kolik‰ne denarce bi od‰tevala za stano-
vanje. Da konãam, draga star‰a: v tisto bajto se vrnemo

BES

PRAVICA DO SEBE

238

le pod pogojem, da biv‰i za vselej zapusti hi‰o in da jo
uradno prepi‰eta name. âe se bosta tako odloãila in ure-
dila, me obvestita.«

BES

PRAVICA DO SEBE

239

rviã v Ïivljenju sem tako govorila s svojimi star‰i.
Vselej sem se spo‰tljivo vedla. Marsikdaj poÏrla be-

sede. Namesto da bi bila odraslo postopala. Govorila z
njima kot odraslo bitje. Ne zmeraj kot njun otrok. In
onadva nista z mano ravnala kot z odraslo osebo. Bila
sem njun otrok. Ki nikoli ne ravna pravilno. Razsodno.
Zmeraj je bil kak‰en vzrok za grajo. Ker sem se bala gra-
je, sem poãela, kot sta Ïelela, da poãnem.

Prerezala sem popkovino. Dihala bom sama. In se jima
uprla. Saj me nista prav zibala. Saj me sploh nista ziba-
la. Seveda sem opazila njuno ogroãenje. Zgrbila sta se
od prizadetega preseneãenja.

Otroka sta modrovala: »Super bi bilo zopet biti v svoji
hi‰i. Kjer lahko teka‰ iz prostora v prostor. Te nihãe ne
sli‰i. Krega. Da lahko s stopnic stopi‰ na dvori‰ãe. Na
travo. Zeleno zeleno travo. Spleza‰ po deblih. Jih obje-
ma‰. In si lubjast od lubja. Stopi‰ na mravlji‰ãe. In ska-
ãe‰ kot norãek. Opikan. Ali pobegne‰ pred sosedovim
psom. Kriãi‰ preko polja sosedovemu fantu. Se ‰kropi‰

BES

PRAVICA DO SEBE

240

z vodo. Kosi‰ travo. Pometa‰ ploãnik. Si zaljubljen v cve-
tove dreves. Ko dorastejo, seÏe‰ po plodovih. Izpljuva‰
ko‰ãice ãe‰nje. OdvrÏe‰ ogrizek visoko pod nebo. In
opazuje‰, kako daleã ga zmores vreãi. Divja‰ s kolesom.
Zavre‰, da te prekucne. In si cel. Umazan. Ali raztrgan.
In zdrav. In sreãen.«

BES

PRAVICA DO SEBE

241

o mi star‰i sporoãali. Da so ga opozorili. âe‰, ne
more on kraljevati v hi‰i. Trije domaãi pa se stiskajo

v premajhnem prostoru. Je bil ‰okiran. Nesramen. Se je
branil. Ni mogel verjeti. Ne hotel. Me je blatil. Je blatil
tudi njih. Zahteval visoko vsoto. Grozil. Bo vse pobil.
Zakuril. Polomil.

Je mama dejala, da se ga bojijo. Da se ne upajo z njim
toÏiti. Da se naj jaz. Jaz se ne morem, reãem. Nisem last-
nik. Oni so lastniki. Sem pa verjela, da so se jim za‰ibila
kolena.

BliÏale so se poãitnice. Vselej smo razmi‰ljali, kako lu‰t-
no bi bilo proste dni preÏiveti v neutesnjenosti. Na pro-
stranosti. Ne med ‰tirimi stenami.

Niã ni kazalo, da bi se biv‰i umaknil. Star‰e je pohodil z
groÏnjami. Mama ga je menda redno opozarjala. Po te-
lefonu. Ker ni pri‰el veã blizu. Vãasih pa sleherni dan. Je
spoznala, da je nedopovedljiv. Le svoje Ïlendri. Oãe se

BES

PRAVICA DO SEBE

242

na stara leta ne bo tepel. Raje prepusti stvar ãasu. Re-
‰itev nakljuãju.

Mene pa vzpodbode oãetova mlaãnost. Omahljivost.
NemoÏatost. Nehrbteniãnost. In mamin boj. Bojazen,
da bo njena lastnina tuja lastnina, jo Ïre. Mogoãe je
vmes kanãek vesti. Skrbi. Naklonjenosti. Do svoje krvi.

Tam se nisem prikazala. Obve‰ãali so me po telefonu. Si
je pa lahko predstavljati ‰morn na domaãiji. Mrzliãno
i‰ãejo re‰itev. V pravi horuk pa nihãe! Prijeti bika za ro-
gove, pa ne!

Na na‰em dvori‰ãu pe verjetno Ïe odcvetajo tulipani.
Narcis nisem doÏivela. Kitajska kutina je rdela brez nas.
Zvonãkov nismo obiskali. Prvim marjeticam se nismo
ãudili. Dreves in brajd nismo preãesali. Vrt ‰e spi. Zem-
lja ni prezraãena.

BES

PRAVICA DO SEBE

243

e posvetujem z odvetnikom. Napi‰eva predlog. Rok
izselitve. Povabim biv‰ega k pogovoru. Pride. Me

strelno gleda. Stekleno. Grem na dan z besedo. Direkt-
no. Napadalno. Sprejmi ali zavrni. Rok en mesec. Da se
izseli‰. Stanovanje ti ponujam. V bloku. Plaãam za nekaj
mesecev vnaprej. Izseli se zavoljo otrok. V dobro otrok.
Îelita si zelenice. Gibanja. Svobode. Trenutno bivanje ju
utesnjuje. Zakaj zavraãa‰? Zakaj nagaja‰? Saj najbolj na-
gaja‰ in ‰koduje‰ otrokoma. Ti ne potrebuje‰ cele hi‰e.
Onadva pa potrebujeta ‰ir‰i prostor. Vsaj tokrat pozabi
na ma‰ãevanje. Pomisli na fanta.

»V blok ne grem.«
»Ja kam pa? Nimam dveh hi‰. Ali pa se mar namera-

va‰ toÏiti z mojimi star‰i? Raãunali ti bodo stanarino za
vsa leta nazaj. Imajo to pravico. Hi‰a ni bila najina.«

»V blok ne grem.«
»Niti za ceno otrok? Zelo si Ïelita nazaj. V svoj nek-

danji dom. Preveã mesecev sta preÏivela v premajhnem
prostoru. Pa reci, kako ti naj ustreÏem.«

»Bom razmislil.«

BES

PRAVICA DO SEBE

244

»Niã ne bova veã razmi‰ljala. Dovolj ãasa si imet za

razglabljanje. Da bi si Ïe lahko bil sam na‰el novo biva-
li‰ãe. Ni druge variante, kot da se izseli‰. Mi se k tebi ne
bomo vrnili. Za nobeno ceno. Ni ‰ans. Preveã se sovraÏi-
va. Zato bo‰ ‰el. Tu imam notarjevo pismo. Po zakonu
ti je doloãen rok. âe zavrne‰, se bova paã toÏila. In bo‰
plaãeval sodi‰ãe. âe ima‰ toliko pod palcem.«

»V blok ne grem.«
»Pojdi nekam . . . âe blok ni dovolj dober zate . . .

Poln kufer te imam! Pa te tvoje lajne. V blok noãem. V
blok ne grem. Pa samotari v hi‰i. Otroci pa naj uÏivajo
na igri‰ãih namesto na dvori‰ãu. Tebi v zahvalo.«

Dvignila sem rit. Polila sok.
»Dobro. Mogoãe pa bom ‰el. Bratranec mi je ponudil

hi‰o. Sodi‰ãa pa tudi ne mislim hraniti s svojimi Ïulji.«

Komaj sem upala verjeti. Sli‰ati. ·lo mi je na jok. Do-

bivala sem boj. In navsezadnje se mi je, ãeprav je bil moj
rabelj, malo zasmilil. Presneta Ïenska usmiljena du‰a.
Materinski ãudeÏi!

»Me veseli, da si preudaren. Ampak zavrnitev stano-

vanja bo‰ moral dokazati s podpisom. Da mi ne bi kdaj
oãital.«

Potisnem list. In pero. Kot v filmu. Zdaj le ‰e peãat. Malo
pozajebava. Kar je njegova navada. Îe hoãe podpisati.
Pa ne podpi‰e. Reãe, da mora vse skrbno ‰e enkrat pre-

BES

PRAVICA DO SEBE

245

brati. Pa prebere. Vendarle. Prizna, da zavraãa najdeno
mu stanovanje. Da se bo izselil v zakonitem roku.

Imam ‰e en papir.

»Dopolni ta dokument z opisom vseh materialnih

dobrin, ki jih Ïeli‰ in jih bo‰ odpeljal iz hi‰e. Sicer bo
tudi za delitev premoÏenja potrebna toÏba.«

Se zamisli. Reãe to in to hoãem, pa dvajset tisoã mark.

Zavre‰ãim. Naj vse vzame, denarja pa mu, Ïal, ne mo-
rem dati. Groza! Dvajset tisoã mark!

In je napisal. Sva govorila. Razmi‰ljala. Na‰tevala. Z
vsem sem se strinjala. Kaj pa . . . ? Odpelji. Lahko vza-
me‰. Samo da bo‰ zadovoljen. Prepriãan, da si dobil
dovolj. Hladilnik. Avto. Televizor. Skrinjo. Motor. Kolo.
Pralni stroj. Video. Kosilnico. Orodje. Radio. Kristal. Tu‰
kabino. Radiatorje. Spalnico. Dnevno. SedeÏno. Vse, kar
hoãe‰. Dovolim. In sem podpisala. Se strinjala.

So bili vsi papirji podpisani. Sem si oddahnila. V sebi.
Tiho. Njemu dejala hvala za razumevanje. Je dejal, da
sem ga napetnajstila. Sva na sodi‰ãu opravila overitev.

BES

PRAVICA DO SEBE

246

inili so naslednji trije tedni. Ga pokliãem. Ne, niã
‰e ni izselil. ·e je nekaj ãasa. Saj ‰e nisem pripe-

ljala svojih stvari nazaj.

»Jih bom, ko bo videti, da odhaja‰.«
»Moram bratranãevo hi‰o sveÏe prepleskati.«
»Pa jo prepleskaj. Kaj ãaka‰? Poãitnice so tu. Hoãem,

da jih otroka preÏivita na deÏeli. V svojem pravem
domu. Izpolni obljubo. Podpisal si. Ali pa bom zaãela s
toÏbo.«

»Kaj si teãna! Kaj bi rada?! Saj se bom umaknil na-

tanãno do roka. Zato ne zajebavaj v sluÏbo. In, zaboga,
ne lazi na sodi‰ãe!«

Grem k star‰em. Povem, da se premika. Da je pol poti za
na‰o vrnitev Ïe opravljene. Zdaj je vrsta na njiju. Da se
opravi prepis posesti name. Se mi mudi. Ker ãe se bomo
vrnili, se bomo med poãitnicami. Kasneje ne. Imamo res
dobiti solidarnostno stanovanje. Odloãbo Ïe imam. Se
ãudita naglici. Se ãudim, kaj ju zadrÏuje. Saj je vseeno
darilna pogodba en mesec prej ali kasneje. Zanju vse-
eno. Za nas tri pa ne.

BES

PRAVICA DO SEBE

247

vanka spi‰e pogodbo. Da se hi‰a izroãi v last hãe-
re . . . tega . . . te . . . Da se ta hãi odpove vsemu

drugemu premoÏenju in dedovanju bogate kmetije.
Podpi‰em. Se stvar overi. Pride odloãba. Je pravnomoã-
na. Jo vpi‰emo v zemlji‰ko knjigo. Prejmem izpisek. Po-
stanem lastnik hi‰e. Mi je hecno. Jaz imam hi‰o? Streho.
Moja otroka lastno streho. Z izsiljevanjem pridobljeno.
Iz strahu pred onim podarjeno. Pa kaj! Imamo pa jo le.
Juhuhuuuuuu! Imamo dom. Imamo svoje dvori‰ãe.

BES

PRAVICA DO SEBE

248

adnji dan za izselitev. Se peljemo na prizori‰ãe. Od-
vetnik tudi. Za podporo. Sploh ne za pla‰itev. Pa

vendarle zaradi dokaza resnosti.

Najdemo ga v kleti. Prepeva si. Ravnokar bo zaãel, pove.
Zunaj je tovornjak. Dva njegova kolega pomagata nala-
gati.

âakamo. Dolgo smo v kuhinji. Ki mi je nekako tuja. A se
jo trudim z ljubeznijo gledati. Jo ponovno vzljubiti.

Se sprehodim. Med prostori. Postajajo prijaznej‰i. Iz mi-
nute v minuto. Se odtajajo. âeprav so tako prazni. Ne-
kaj stvari bom res pogre‰ala. A ne bom jih smela pogre-
‰ati. Nekoã jih bom zopet kupila. Ko bo denar. âe bo
denar.

Tovornjak odpelje. Kot po pol stoletju. On z avtom. ·e
prej reãe: »âe sem kaj pozabil, se bom vrnil.«

Smo udarili v dlani. Prijateljica. Njen moÏ. Odvetnik.
Otroka. Jaz.

BES

PRAVICA DO SEBE

249

ami, se zaveda‰, da nocoj zadnjiã tukaj spi‰?«

»Se zaveda‰, da nas je to stanovanje re‰ilo? Da

nas je Vlasta re‰ila? Da se bomo zaradi te garsonjere
lahko spet vrnili v stari dom?«

»Ja, fanta, zavedam se. Pa ‰e kako! âudeÏ je, da nam

je uspelo. Brez pretrde bitke. âudeÏ, da se mu je dalo
dopovedati. Prav gotovo zaradi vaju. Poskusita mu
oprostiti.«

Smo spakirali svoja oblaãila v vreãke. In ostalo. Kar se je
nabralo. V teh mesecih. Nekaj se je. Je bilo treba kdaj pa
kdaj kaj kupiti.

Smo gledali skozi okno. Edino okence. Tirnice. Posta-

jo. Bloke. Nekaj deset metrov vstran hribãki. Hi‰e z luã-
mi. ârna drevesa. Nebo z zvezdicami. Mejni prehod ne-
daleã. V bliÏini tujina. Ne‰tetokrat sem razmi‰ljala o
njej. Da izginemo v povsem drug konec sveta. âe bi bila
dobila sluÏbo. In streho. Sem posku‰ala. A niã. Smo mo-
rali ostati. Smo morali ostati? Da se je lahko razpletlo
tako, kot se je? Ker se je moralo. Smo kar ostali in se pre-
bijali.

BES

PRAVICA DO SEBE

250

Zadnjo noã si nisem pogrnila na tleh. Smo se stisnili. So
pocartali. Sem se napravila ozko. Roke in noge narav-
nost. Da imata otroka veã prostora. Smo se ‰e dolgo po-
govarjali. O tem, kaj bi bilo, ãe ne bi bili tukaj vedrili.

Smo rekli lahko noã, majhna mizica. Majhna kuhnjica.
Majhna sobica. Dober kavãek. Prisrãna omara. Ljubki
stolãki. Lahko noã vse Vlastine stvari, ki ste nam re‰ile
zdravo pamet. HvaleÏni smo.

Toda nikoli veã se ne vrnemo.

BES

PRAVICA DO SEBE

251

oram se prisiliti. Si reãi glasno: »Ta hi‰a je zdaj

tvoja. Va‰a. Va‰ dom. Imej jo rada. Da bo ona

imela rada tebe. PoboÏaj njene stene. Niso niã krive. Do-
takni se mize. Predalov. Ostankov pohi‰tva. PribliÏaj se
vsem kotom. Niso te oni zavrgli. Izdali. Pregnali. Poãa-
kali so te. Te doãakali. Zdaj jih vzemi. Vsrkaj. ZaÏivi v
soÏitju.«

In sem odprla vse duri. Vse ‰ipe. Spustila sonce v hi‰o.
Svetlobo na zidove. Toploto v tla. Smeh mojih otrok z
dvori‰ãa. So zibajoãe veje pogledale v prostore. So las-
tavice zaãebljale mimo. Morda bo pod kapjo gnezdo.

Sem rekla hi‰i: »Sprejmem te. Sprejmi me. Sprejmi nas.
Tu smo. Spet. Tvoji. Ti na‰a. Vsak od vseh.«

Negotovi koraki so zagazili v travo. Pla‰nost pred rado-
vednimi pogledi je izginjala. Prihajala je samozavest. Po-
gum. Saj nisem niã zlega storila, da se ne bi smela vrni-
ti. Iti preko trate. Stopiti v vrt. Sesti pod drevo. Naj gle-

BES

PRAVICA DO SEBE

252

dajo ljudje. Naj ‰u‰ljajo. Se bodo Ïe navadili. Da smo
spet. Se bom Ïe navadila.

Pokliãem otroka. Naberemo jagode. Tudi neobdelane so
nekaj obrodile. Se smejemo. Zelo sta glasna. Razigrana.
Tekata za metulji. Se obe‰ata na stojalo za perilo. Dve
mali lokomotivi. S polnimi pljuãi smeha. Veselih piskov.
Na svoji novi stari poti naprej.

BES

PRAVICA DO SEBE

253

Sonja Votolen:

PRAVICA DO SEBE

onja Votolen v slovenskem kulturnem prostoru ni
novo ime. Nase je opozorila z objavami pesmi in

proze (Primorska sreãanja, Otrok in druÏina, radijski Li-
terarni nokturno, Dialogi, Mentor itd.), med katerimi
velja posebej omeniti odmevno pesni‰ko zbirko Malin.
Z obãutljivo literarizirano priãevanjsko govorico se vri-
suje v ris Ïenske pisave, ki zadnja leta oznaãuje novi ãas
umetnosti tako po svetu kot na Slovenskem. Vse veã je
namreã avtoric, ki z enakovredno umetni‰ko moãjo
vstopajo v prostor literarnega diskurza ‰e ne dolgo tega
kot da »rezerviranega« za izrekanje mo‰kega pogleda.

PRAVICA DO SEBE je pomembno delo na dveh rav-

neh. Kot NAâIN upovedovanja, ki v prvoosebni izpove-
di prina‰a alinearni tok notranjega monologa, tako po-
dobnega dnevni‰kim zapisom, katerim Ïlahtnosti so-
dobni senzacionalistniãni ãas ni mogel spremeniti v po-
gro‰no cirkusantsko povrhnjost. »Moja predstava je, da
naj bi se literatura vrnila tja, kjer se je razvijala: k pismu,
dnevniku. Da bi ljudje do nje izpriãali tak odnos, konsi-
stenten in veljaven, kot do slehernega resniãno Ïiveãe-
ga ãloveka,« je zapisal veliki pisatelj Lojze Kovaãiã

BES

PRAVICA DO SEBE

254

(Nova revija, ‰t. 158, 1995, s. 12). In Sonja Votolen je v
PRAVICI DO SEBE Kovaãiãevo predstavo (Ïe) udejani-
la.

Druga, enako pomembna raven, zadeva pisateljiãin

pogum, da je za PREDMET upovedovanja izbrala naj-
bolj aktualno temo dana‰nje kulture: pravico postati,
biti in ostati OSEBA. Se individualizirati do te mere, da
sta integriteta in dostojanstvo eksistencialni prvini biva-
joãega. To pa je pot, po kateri se redko gre, kot se glasi
originalni naslov svetovne uspe‰nice Scott Pecka, pri
nas veãkrat ponatisnjene pod naslovom Ljubezen in du-
hovna rast. Proces individualizacije (Jung) je morda naj-
napornej‰e dogajanje sodobnega ãloveka, ki beÏi v po-
tro‰ni‰tvo, alkoholizem, droge, odvisnost od televizije
ali pa od odnosov, samo da mu ne bi bilo potrebno po-
gledati Ïivljenju naravnost v oãi in odgovoriti na za sle-
hemega izmed nas usodno vpra‰anje: KDO Sl?

Junakinja knjige PRAVICA DO SEBE i‰ãe svojo iden-

titeto in ne odneha odgovarjati na to vpra‰anje par ex-
cellence. Izvedeti hoãe, kdo je, pokazati hoãe, da je, iz-
povedati hoãe, kako je. Ker se proces razvijanja jaza
dogaja Ïenski, pa ‰e na podeÏelju povrhu, je borba za
uresniãenje pravice biti sebi podobna ‰e okrutnejsa kot
v drugih okoljih. Patriarhalni mo‰ki, ki niã ne vidi in niã
ne sli‰i, saj je kot buba zapreden v ograjo svojega za
glavno junakinjo preozkega in celo nepomembnega

BES

PRAVICA DO SEBE

255

sveta. Prestra‰eni star‰i, ki so rasli v druÏbenem vzorcu,
ki ga zdaj vsiljujejo hãerki: potrpi, pomembno je, da nisi
sama, da si poroãena, ima‰ normalno druÏino. SluÏbe-
no okolje, ki ima raje navidezni red slepil in prebegov
kot globino resniãnega. Skratka, kot da ni nikogar, ki bi
junakinji stal ob strani pri njenem osebnem zorenju in
iskanju Ïenske in ãlovekove pravice.

In vendar se zgodi. Junakinja zmore prepoznati svo-

jo identiteto in jo uveljaviti, vsem in vsemu navkljub.
Prav literatura je ta, ki ji daje smisel, pisanje je to, ki jo
re‰uje. Ni sama, ker je literarni svet premoãna mreÏa
duhovnih povezav, da bi tisti, ki vanj verjame, izgubil
nit svojega Ïivljenja.

Delo Sonje Votolen PRAVICA DO SEBE toplo pripo-

roãam v objavo. Zaradi obojega: naãina upovedovanja,
ki nas s priãevanjsko energijo pritegne, da knjige ne od-
loÏimo, dokler ne pridemo do konca, in zaradi teme, ki
bo pomagala — morda celo v dobesednem smislu —
Ïiveti in preÏiveti tistim, ki so na enaki poti. Na poti k
samemu sebi, ki je najdalj‰a in najteÏja pot na‰ega bi-
vanja.

prof. dr. Manca Ko‰ir

BES

PRAVICA DO SEBE

256

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-209-2

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Sonja Votolen Malin
Sonja Votolen Piščal
mapy do celow proj
Seminarium IIIR do kopiowania
Szkol Wykład do Or
ROS wykorzystanie roslin do unieszkodliwiania osadow
Środki miejscowo znieczulające i do znieczulenia ogólnego(1)
Bakterie spiralne do druk
Kolana szpotawe do korekty
Wstęp do psychopatologii zaburzenia osobowosci materiały
3 umyslnosc do wysłania
do kolokwium interna
WYCHOWANIE DO I PRZEZ SPORT
Problem nadmiernego jedzenia słodyczy prowadzący do otyłości dzieci
tablice do analizy konkur
Wykład 1 inżynierskie Wprowadzenie do zarządzania operacyjnego

więcej podobnych podstron