Sonja Koranter Čebelji roj

BES

âEBELJI ROJ

Sonja Koranter

âebelji roj

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

âEBELJI ROJ

BES

Sonja Koranter
âEBELJI ROJ

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-220-3

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

âEBELJI ROJ

do je bil Ïe ‰tiri tedne star, ko se je Adam rodil, pa
se do danes ni ‰e niã postaral?« je rekel Franãek in

zraven se je drÏal, kot bi pojedel limono. Dregnila sem
ga, se rahlo nasmehnila in vedela sem, da to ni pravi
trenutek, ko bi se lahko ‰alila. Îe tako sem nerada ho-
dila na pogrebe, tokratnega pa sem se ‰e posebej bala.
·e kako. TeÏko sem prepriãala Franãka, da je ‰el z me-
noj, pa vendar.

»Bodi resen,« sem rekla, »kaj res ne ve‰, kje sva.«
»Vem,« me je pocukal za rokav, »seveda vem. Na po-

kopali‰ãu.« Razpotegnil je obraz tam daleã nekam, kot
bi hotel povedati, da je ves predan dogodku.

Sicer pa niã ni pomagalo. O mrtvih vse dobro, ‰e veã,

ne glede na to, kdo je bil pokojni, se je bilo treba ob-
na‰ati temu dogodku primerno. Le zakaj ljudje ne poãa-
kajo, da jih obi‰ãe gospa s koso, le zakaj jim je potreb-
no prej konãati to . . . to »via doloroso« na zemlji.

Ljudi se je kar trlo. Pri‰li so od blizu in daleã in ãlovek,

ki so mu izkazali zadnjo pozornost, je bil ãlovek, ki so se
ga vsi bali. Najbolj pa njegovi prijatelji. Nisem se mogla
otresti obãutka, da so pri‰li z velikim veseljem in, da so

BES

âEBELJI ROJ

Ïe kupãkali njegovo zapu‰ãino. To, da je ostala Ïena in
hãeri, no, to sploh ni bilo pomembno.

»Dobro si jih oglej,« sem rekla Franãku. »Moja kame-

ra v klobuku je Ïe tako stara, da ne vem, ali bom vse po-
snela, kot je treba.«

»Ampak,« se je spet nasmehnil Franãek, »klobuk ti

resniãno pristaja, da ve‰. Kar malo si podobna aristo-
kratski gospodiãni.«

»Kriminalistov pa nam res ni treba tu,« je siknil v naju

ãlovek v ãrni obleki in naju pogledal tako srepo, da bi
nama lahko poãilo srce.

»Hm . . . « sem rekla in pogledala stran.
»Grem kamor hoãem,« je prhnil Franãek in ‰e bolj

srepo pogledal mo‰kega.

»No,« je spet rekel oni, »dovolj dolgo ste ga obdelo-

vali, toliko ãasa, da ãlovek veã ni vzdrÏal.«

»To bo, ja . . . to bo . . . »sem rekla. »Mi smo ga ob-

delovali, dajte no. Greva,« sem rekla Franãku. »Nima
smisla.«

Oddaljila sva se od skupine ljudi in samo od daleã sva

opazovala, kdo vse je prisoten. Mo‰ki, obleãeni v enake
ãrne obleke so delovali kot jastrebi, ki ãakajo na mrho-
vino. Îena in obe hãeri sta stali med njimi in nobena ni
kazala pretirane Ïalosti.

»Kaj pa ãe so ga umorili,« sem rekla, ko sem opazo-

vala vse to.

BES

âEBELJI ROJ

»Ne,« je rekel Franãek, »obdukcija je pokazala, da je

storil samomor.«

»Si prepriãan, jaz namreã nisem. Za njega bi prej rek-

la, da bi komu pomagal na drugi svet, ne pa, da je sam
sebi storil silo.«

»Greva,« je rekel Franãek in dobesedno presli‰al moj

monolog. »Toliko dela imava ‰e. Nimava ãasa stati tu.«

»Malo smo napihnjeni, ali ne,« sem se po‰alila. »Ti

di‰i moje delovno mesto, a! Bi bil rad prvi na brvi,« sem
‰e kar drezala in pikro postavljala vpra‰anja.

»Ah,« je rekel Franãek, »babe!«
Sedla sva v avto in jaz sem namenoma vklopila sire-

no. Takrat so se vsi udeleÏenci obrnili proti nama in tako
sem lahko napravila skupinski posnetek vseh prisotnih.

»Gasilski portret,« sem rekla, »za arhiv.«
»Saj pravim,« se je zareÏal Franãek, »babe!«
Med voÏnjo sva molãala, opazovala sva promet in

akrobatske sposobnosti slovenskih voznikov. Tako, kot
znamo mi izsiljevati prednost in se obna‰ati kot petelin
na gnoju, poãno to samo ‰e na Malti. Tam namreã velja
pravilo: kdor prej pride, prej melje. V kriÏi‰ãe namreã.

»Ampak,« sem prekinila molk, »kaj pa odgovor na

uganko, Franãek?«

»Draga moja,« je rekel prav priliznjeno, »ne ve‰?«
»Razmi‰ljam,« sem rekla rahlo uÏaljeno, »ampak je

bolj enostavno, ãe mi kar pove‰.«

BES

âEBELJI ROJ

»Kdaj drugiã bo‰ zvedela,« je rekel in se posvetil pro-

metu na cesti.

V pisarni je bilo vroãe. Soparno in vroãe, in ko sem

hotela spiti kozarec vode je vstopil ‰ef, in rekel: »Sta se
malo sprehajala? Sta atelje zapeãatila?«

Strmela sva vanj, kot v deveto ãudo, ko sem rekla:

»Saj ste naju poslali na pogreb ãloveka, ki je osumljen
umora oziroma veã umorov in je storil samomor.«

BES

âEBELJI ROJ

elika sodobna stavba, vsa v jeklu in steklu je ime-
la vhod iz prelepega kra‰kega kamna. Gradovi so

ob tej lepoti zbledeli, ‰e veã, sodobna arhitektura se je
tu razbohotila v vsej svoji pahljaãi. Uro‰eve slike so ‰le
za med. Med pa je bil tudi njegov hobi in zadaj za hi‰o
je bil postavljen velik ãebelnjak. Labirint, ki je obkroÏal
njegovo sveti‰ãe je bil tako zapleten, da je samo Uro‰
znal priti v eni sapi do tja. Njegov ego pa je bil najbolj
prizadet takrat, ko so mu prijatelji oãitali snobizem.

»Kaj res ne razume‰,« je rekel Kajetanu, ko ga je ne-

koã presenetil in ga nenapovedano obiskal. »Moj svet je
tu hermetiãno zaprt in noãem in ne maram ga deliti z
nikomer, tudi s teboj ne.«

Kajetan je samo rahlo po‰kilil proti roju ãebel, ko je

rekel: »Pazi se, hermetizem ima veã obrazov. Lahko se
zgodi, da te potegne v brezno. Kaj pa potem?«

»Midva z Apis Carniolo sva tu varna. Si lahko pred-

stavlja‰, da bi nepovabljen gost odprl ãebelnjak?«

»Seveda,« je rekel Kajetan, »seveda si lahko predstav-

ljam. Vendar se mora‰ zavedati, da bi nepoklicani obi-

BES

âEBELJI ROJ

skovalec zagotovo prinesel s seboj tudi varovalno obla-
ãilo.«

»Je po‰iljka ‰la pravoãasno preko meje?« je rekel

Uro‰. »Klicali so, da je ‰e niso dobili.«

»Albert je rekel, da je vse v redu,« je ob ogledovanju

slik povedal Kajetan. »So slike res iz ãebeljega voska in
medu?« je ‰e vpra‰al. Pri srcu ga je stisnilo in tesnoba se
je poveãevala, kot bi ga nekdo stiskal za poslednji Ïivec.
Globoko je vdihnil, zamahnil z rokama in sku‰al poza-
biti.

Sedla sta za grobo hrastovo mizo in Uro‰ je prinesel

medico. Njegovi proizvodi so sloveli kot ãisti biseri ne-
okrnjene narave, bili so dragocenost, ki je danes ne
dobi‰ kar tako. Svoje recepte je varoval in se zanje bal
bolj, kot za vse ostalo.

»Zelo dobro,« je rekel Kajetan, ko je srknil poÏirek.

»Albert ima naroãilo za veã let naprej. Tako mi je rekel.
Upam, da bo‰ zmogel. Seveda pa imajo prioriteto ‰e
vedno slike,« se je nasmehnil. »Tako so sladke in veliko
denarja nam prina‰ajo. Vsem.«

V njegovi ljubezni do ãebel ni bilo dosti govora. Bar-

bara zanj paã ni imela posluha. Vse kar je hotela, je bil
denar. Denar, s katerim si je kupovala pijaão in dodat-
ke. Dnevna zaloga je bila veã kot potrebna, torej tudi
draga. To, da je Uro‰ iskal zdravilni serum, s katerim bi
lahko obogatel, je ni zanimal. Uro‰ je tako pozabil, da bi

BES

âEBELJI ROJ

ji razlagal svoje naãrte in samo Kajetan, ki je redno pri-
hajal v njegovo ãebelje sveti‰ãe, je vedel, kaj si Ïeli. To pa
je bil spet dvorezen meã. Tudi Kajetan je Ïelel obogateti.

»Kaj dela‰ tu,« je rekel Uro‰, »saj res, zakaj si pri‰el ?«
Kajetan je vstal, se obrnil in naredil komaj dva kora-

ka, ko je ugotovil, da je dovolj daleã, in rekel: »Zadnjo
po‰iljko so ukradli. Ni je nikjer. Ne na postaji, ne na po-
‰ti, ne pri naslovniku. Vdrla se je v zemljo . . . .« Dalj ni
mogel veã niã reãi, ker ga je Uro‰ kot panter zagrabil za
vrat in priãel vpiti: »Kaj pravi‰ . . . kaj si rekel . . . po-
novi . . . ponovi!«

»Slike so izginile,« je hripavo rekel Kajetan in se sku-

‰al izviti iz jeklenega objema.

»Slike boste na‰li, pa naj stane kolikor hoãe. Jasno!«

spustil je Kajetanov vrat, ga potisnil po tleh in mu s
prstom pokazal — izgini.

»To velja tudi za Alberta,« je ‰e zaklical za njim.
Razburjen in besen je Uro‰ sedel za mizo, napravil

poÏirek medice, sklenil roke, da so ãlenki pokali kot star
les in se Ïe povsem pomirjen posvetil branju literature
o ãebelah. Najbolj ga je seveda zanimala avtohtona ãe-
belja pasma, Apis Carniola, ki je plod dolgoletnega na-
ãrtovanega gojenja te vrste. Pridne delavke, ki so Ïe po
naravi ustvarjene samo za delo, so bile njegov vzor. ·ko-
da, da se ljudje ne uãijo veã o njihovi pridnosti in naãrt-
nem zbiranju bogastva.

BES

âEBELJI ROJ

»Ta norec,« se je spet spomnil, »me bo spravil v

grob.«

Odpravil se je v atelje, kjer je pripravljal slike za raz-

stavo. Zelo je moral biti pozoren in natanãen, ãe je ho-
tel delo opraviti temeljito in obenem ustvariti umetni‰ki
vtis. Reliefna zgradba njegovih slik je zbujala veliko po-
zornost. Najveã truda je vloÏil v figuralni relief, s plos-
kim in visokim ni imel veãjih teÏav. Visoki relief njego-
vih umetnin, relief pri katerem so nekateri deli likov lo-
ãeni od osnovne ploskve, so nastajali po ideji starih re-
nesanãnih mojstrov, katerih dela so bila shranjena v Ve-
roni. Nikomur ni dovolil opazovati njegovega dela, saj
je z renãelico, malo pripravo za sekanje, ustvarjal svoj
svet. Njegovi vo‰ãeni reliefi so ‰li za med. V toãno do-
loãenih krogih je vzbujal nenavadno zanimanje.

»Albert je zlata vreden deãko, res zlata vreden deã-

ko,« je mrmral ob delu. »Ko bodo slike oziroma reliefi v
njegovi hladilnici, bo delo dokonãno opravljeno. Spet si
bom lahko kupil nov roj ãebel.«

Zasli‰al je Barbaro, ki je vre‰ãala na hi‰nem pragu in

ga klicala k veãerji.

»Tudi to se bo enkrat moralo konãati,« je jezno vrgel

renãelico v kot in se odpravil proti hi‰i. Vsa dobra volja
ga je minila in na njegovem ãelu so se nabrale hudour-
ne gube.

BES

âEBELJI ROJ

teklenica na mizi je bila skoraj prazna in Barbara se
je s teÏavo premagovala, da ne bi spila ‰e ostanka.

Ni ji uspelo.

»Samo ‰e danes,« je rekla in zadnji poÏirek je ‰el po

grlu. »Jutri pa zagotovo priãnem z abstinenco. Uf, to
prekleto Ïivljenje,« je ‰e rekla, ko sta vstopili dekleti in,
kot Ïe tolikokrat prej, tudi tokrat srepo zrli v mater.

»Ali tega res ne bo nikdar konec?« je rekla Hana.
»Nikdar konec . . . « je kot odmev ponovila Cita.
»Ti prekleti prazniki,« je rekla Barbara, »ãlovek je po-

navadi tako sam.«

»No,« je bila zaãudena Hana, »kako, sam? Kaj pa smo

mi trije, dim?«

»Dim,« je ponovila Barbara in glava ji je zdrsnila na

mizo.

»Spet je vse po starem,« je rekla Cita. »Primi, spravi-

va jo v posteljo. Najbolje bo, da je oãe ne vidi, saj ve‰, ‰e
kak‰no bo dobila . . . «

Barbaro sta poloÏili na posteljo, ko je slednja zavzdih-

nila: »Oh, Uro‰, ‰e, prosim ‰e. Tako mehke roke ima‰.«

BES

âEBELJI ROJ

»Mami je Ïe ãisto nora,« je rekla Hana in potegnila

sestro za rokav. »Greva, naj se naspi.«

»Uro‰, Uro‰,« je spet priãela vzdihovati Barbara, in

njeno grgranje je postajalo vedno ti‰e. Utonila je v spa-
nec in tu se je obiãajno na‰la z moÏem. Na poroãni dan,
ko je bila vsa v belem in je svoje mlado telo kot drago-
ceno darilo poloÏila na oltar zakona. Uro‰ jo je ljubil,
vsak dan jo je ljubil, strastno in poÏeljivo. Bila sta dve
telesi, zdruÏeni v eno. Njun ogenj je gorel in plamtel
tako, da sta veljala za nerazdruÏljiv par.

»Moj bog,« je rekla ‰e v sanjah, »ljubila sem Uro‰a,

ljubila do nezavesti. On pa samo slike, slike in spet sli-
ke. Pa ãebele in ãebele pa spet ãebele.«

Dekleti sta ‰e stali pred vrati, ko sta si bili enotni, da

tega oãetu ne bosta povedali.

»Ostani tu,« je ukazovalno rekla Hana, »grem po

vodo in cunjo. Malo jo bo potrebno osveÏiti, vsaj toliko,
da ne bo govorila v spanju.«

·la je v kopalnico, v velik prostor z velikim umivalni-

kom in prav neumno se ji je zdelo, da je kad tako majh-
na, umivalnik pa tako velik. Kopalnica pa je delovala kot
velika grobnica, saj so ãrne in sive plo‰ãice po stenah in
zidu dobesedno klicale smrt. V vseh prostorih je pre-
vladovala siva in ãrna barva in le redka rdeãa blazina, ki
jo je obãasno prinesla iz svoje sobe, je malo poÏivila
prostor. Odvila je pipo in pod hladnim curkom vode

BES

âEBELJI ROJ

priãela splakovati cunjo. Oãi so ji plesale po ogledalu in
takrat se je spomnila, kaj ji je rekla teta. V ogledalo naj
se ãlovek dodobra pogleda, da se bo videl tak‰nega kot
je, ne tak‰nega kot bi Ïelel biti.

»To bi morala storiti mama in oãe,« je rekla in med-

tem, ko je hotela zapreti pipo, je na okenski polici za-
gledala pismo. Velika bela kuverta je bila nemarno raz-
trgana.

»No,« je rekla Cita in potrkala na vrata, »ali bo‰ Ïe

prinesla cunjo, ali ne?«

Hana je priãela meãkati pismo, rada bi si ga ogledala

na samem, ko jo je Cita prestregla, rekoã: »Kaj skriva‰?«

»Molãi. Molãi!«
Sestri sta se priãeli ruvati za papir, ko je Hana le rek-

la: »O tem molãi. Bojim se, da sva ga preveã zmeãkali,
vrniti ga bom morala nazaj. Samo, da preberem, kaj
pi‰e. Naslovljeno je na mamino ime.«

»Jaz tudi,« je rekla druga.
»Seveda, potrpi. Greva . . . greva v sobo, k mami.«
»Uro‰ . . . ljubãek . . . Uro‰ . . . kje si,« je Ïgolela

Barbara in v svoji omami sploh ni opazila, da pred njo
stojita obe hãeri. »Uro‰ je baraba,« je rekla in se nesram-
no zasmejala, »ima ljubico . . . pravo ljubico. Ne . . .
veã jih ima . . . slike in barve, ãebele in trote, Ïenske in
dekleta, mogoãe ‰e celo fantiãe . . . kdo bi vedel. Uro‰
je baraba. Vpra‰aj Alberta,« je rekla in na hitro prijela

BES

âEBELJI ROJ

Hano za roko, ko je Ïe omahnila in ustra‰ili sta se, da bo
izdihnila.

»Kaj je ãisto nora,« je rekla Cita, »kaj bova storili?«
»Pojdi po oãeta. Ni druge re‰itve. Pojdi Ïe . . . « je pri-

ãela vpiti na sestro in po licih so se ji vlile debele solze.
»Pisma ne bom brala,« si je rekla med brisanjem solz,
»ne bom. Saj je tako ali tako vseeno. Mami se bo zbudila
. . . potem bom pa Ïe zvedela.«

Barbari je kljub zelo skrhanem zakonu uspelo vzgo-

jiti hãeri tako, da sta upo‰tevali zasebnost, predvsem pa
intimnosti in skrivnosti posameznika v druÏini. Ta redka
vrlina je res zelo redka. Barbara je bila preveã prestra-
‰ena, da bi si upala kako drugaãe zagotoviti svoj mir.
Vendar, kri ni voda in tako mati sploh ni vedela, da je
Citino mladost grobo zaznamovala temna skrivnost.
Kot peãat je bedel nad njenim Ïivljenjem in ni ga bilo
ãloveka na svetu, ki bi mu lahko zaupala. Vse je tako
kazalo, da bo Albert, ki je bil samo nekaj let starej‰i, po-
stal njen zaupnik, ko ji ga je Ïe speljala Barbara. Postal
je njen ljubljenãek, ‰e veã, marsikdaj ju je zalotila, kako
sta se zaupno pogovarjala. Spet je ostala sama, kot riba
na suhem je opletala po svetu in nemo iskala pomoã.

BES

âEBELJI ROJ

elezni‰ka postaja na‰e metropole je bila zbirali‰ãe
potnikov, torej pretok blaga in ljudi; vendar se je

tudi kot stara gospa v nevestini obleki sprenevedala, da
ne vidi vsega. Predvsem pa ne ljudi, ki s svojo naglico
zro tam daleã nekam in se delajo, kot bi imeli premalo
ãasa in veliko dela. Je Ïe tako, da se ãasi spreminjajo.
Tokrat sem imela obãutek, da sem na glavni Ïelezni‰ki
postaji v Carigradu. Lepe dame so kroÏile s perona na
peron in trije mo‰ki so to z veseljem opazovali. Bili so
skoraj na istem mestu, tesno skupaj, pa vendar toliko
narazen, da ãlovek ni vedel, ali potujejo skupaj ali pa so
samo tako zaradi lep‰ega. Kajetan in Albert sta imela v
rokah teÏke torbe, Uro‰ pa se je svobodno gibal z roka-
mi in ‰e bolj z oãmi.

Tokrat so se odloãili potovati z vlakom, ker je Inter-

city ‰e vedno bolj prikladen in udoben kot letalo. Vero-
na pa tudi ni tako daleã.

»Ali imajo v Veroni tudi ãebelarski muzej?« se je ogla-

sil Kajetan. Oba mo‰ka sta ga prav zaãudeno pogleda-
la, saj sta bila z mislimi povsem drugje.

BES

âEBELJI ROJ

»Zakaj spra‰uje‰,« je rekel Uro‰, »le zakaj je to po-

membno. Pripravi se, da bo‰ po‰teno delal pri postav-
ljanju razstave, ne pa, da bo‰ pohajkoval po mestu.«

Kajetan je zamahnil z roko, ãe‰, saj sem se hotel samo

pogovarjati.

»Vsi nas morajo videti, ‰e najbolj pa policisti, ki se

sprehajajo na postaji. Obãutek imam, da so mi doma
nadomestili prislu‰kovalno napravo,« je bolj sebi kot
drugima dvema rekel Uro‰. »Barbara ne zna veã kontro-
lirati poloÏaja, ‰e manj dekleti. Nikdar ne vem, kdo se
sprehaja po moji hi‰i.«

Zamahnil je z roko, v pozdrav, ko se mu je pribliÏeval

mo‰ki v uniformi.

»Gremo kam daleã,« je resno vpra‰al in pogledoval

po torbah.

»Koga pa to zanima,« je rekel Uro‰. »Kaj nismo svo-

bodna drÏava, v smislu: pretok ljudi in blaga?«

»Se razume,« je rekel policist, »se razume. Poklicna

radovednost paã. Oh, saj res,« je nadaljeval, »vi ste tis-
ti umetnik, ki prodaja oziroma ustvarja medene slike,
kajne.«

Uro‰ mu ni nasedel. Najmanj kot to, je namreã vedel,

da doma prav nikogar ne zanima, kaj dela in predvsem,
zakaj to dela. Za drÏavo je samo pomembno, da je skrit
in neviden, ker bi v nasprotnem primeru ‰e kdo moral
kaj plaãati, ali se celo zagovarjati.

BES

âEBELJI ROJ

»Bili smo opaÏeni,« je tiho rekel spremljevalcema, »to

je najbolj pomembno. Zdaj pa lahko gremo.«

Prerivanje med mnoÏico potnikov je bilo zelo zoprno

in nelagodno. Mlado dekle, ki je skoraj podrlo Kajetana
se je samo nasmehnilo in Ïe ga ni bilo veã. Kljub temu
je Kajetanovo telo spreletel ugoden srh in po‰teno se je
razveselil misli, da si bo v Veroni privo‰ãil nekaj eksotiã-
nega. Njegov seksualni pohlep je mejil Ïe na obsedenost
in kamor koli je Ïe ‰el, Ïensko je moral okusiti. Popravil
si je suknjiã, z drugo roko pa je ‰e vedno tesno k sebi
stiskal zavoj s slikami. Vsaj tako je mislil.

»Le zakaj se prerivamo na vlaku,« je rekel Albert. »To

je zadnjiã, da tako potujemo.«

»Molãi,« je rekel Uro‰. »Molãi.«
»Kar nekaj avtomobilov stoji v garaÏah, mi pa se tu

potimo in prerivamo, kot bi bili najveãji reveÏi,« je ‰e
naprej sitnaril Albert.

»Ali imata vso prtljago,« je tokrat presli‰al Albertovo

sitnarjenje. Na silo je odprl vrata v kupe in sedel na
mehki sedeÏ, utrujen in naveliãan, rekoã: »Kaj vse je ãlo-
vek pripravljen storiti za denar.«

»Manjka nam Barbara,« je spet rekel Albert, »ona je

tako polna pozitivne energije, da ãlovek kar pozabi na
utrujenost in gneão.«

»Ah, seveda,« se je nesramno zareÏal Uro‰, in skozi

zobe rekel: »Pusti Barbaro pri miru.« Spogledovanje

BES

âEBELJI ROJ

med njima mu je ‰lo Ïe po‰teno na Ïivce. Kljub temu, da
je vedel, kako je Barbara navezana nanj, pa tudi to, da je
veãkrat skoãil ãez plot kot ne, mu je Albert po‰teno na-
ãenjal Ïivce. V njegovo korist je ‰lo samo dejstvo, da je
odliãen restavrator, pa ‰e ãebele mu niso preveã zoprne.
Ko bo vse mimo, se ga bo znebil. Saj ne bo, ne prvi in ne
poslednji, ki je izginil v tujem svetu. Îal mu je bilo, ven-
dar samo za hipec, da je njegov zakon na robu propada.
·e bolj mu je Ïal hãera, ker sta vse to morali doÏiveti. Le
kdaj se je vse obrnilo na glavo?

Kajetan si je obrisal potno roko in z enim samim sun-

kom odprl kupe, kjer sta Ïe sedela Uro‰ in Albert. V
prvem razredu gotovo ne potujejo ljudje, ki gredo po
svetu z nahrbtnikom in spalno vreão. OdloÏil je paket,
slekel suknjiã in Uro‰ je na njegovem vratu zagledal zlat
kriÏec.

»Kaj si popolnoma nor,« je zavpil in planil proti nje-

mu, »nor, da nosi‰ ukradeno svetinjo okoli vratu. Be-
dak,« je grobo rekel in mu z vratu strgal veriÏico.

»Saj je bila skrita,« je rekel Kajetan, »nihãe je ne bi

videl.«

»Norec vseh norcev, ali je jaz nisem videl? Takoj, ko

se je posvetila.« Lopnil ga je po glavi in potisnil njegovo
pretirano negovano telo na sedeÏ.

»Kaj bi rad videl, da nas primejo Ïe na vlaku?« Besno

je priãel metati stvari po kupeju, in niã mu ni bilo mar,

BES

âEBELJI ROJ

da je Kajetan sku‰al pojasniti, zakaj ima veriÏico na vra-
tu.

Kolesje se je premaknilo in speljevanje vlaka je mo‰ke

prisililo, da so se zavedli, kje pravzaprav so.

»Poti nazaj ni,« je rekel Uro‰ in se potopil v lastne

misli. Zmeraj je bil v skrbeh za svojo Ïeno. Prva leta za-
kona so vse misli veljale predvsem njej, njej, ki jo je tako
teÏko dobil in spet njej, ki ji je obljubil vse bogastvo sve-
ta. Iz skromnega, a obetavnega slikarja se je prelevil v
svetovnega popotnika in velikega ljubitelja umetnin.
Barbara se je zavedala, da ga je izgubila. Njegov svet je
postal denar, ni bilo ‰koda ne ãasa in ne ljubezni, z de-
narjem pa ãlovek tako ali tako kupi vse. Na enem izmed
zadnjih potovanj pa je sreãal Alberta. Ta mu je pokazal
in prikazal pravo ljubiteljstvo umetnin. Z njegovo po-
moãjo je kupil hi‰o na robu mesta, jo obdal z labirintom
in ãebelnjakom. Albert je prodajal slike, Uro‰ pa je ‰tel
denarce.

BES

âEBELJI ROJ

Franãkom sva dobila novo pisarno. Nadstropje
vi‰je. Pisarna je bila svetla, velika in strop malo niÏji.

V starih stavbah je Ïe tako, da mora‰ vzeti v zakup de-
bele stene, visok strop in elektriãno napeljavo, ki je ‰e
najbolj primerna za nesreão. Ampak, pisarna je imela
balkon. Pravi, lepi balkon.

»Aj, jaj, jaj . . . « je vzkliknil Franãek, ko sva vstopila.

»Le s ãim sva si to zasluÏila, a?«

»Midva sva tako dobra kriminalista, tako popolna,

tako izvirna, tako . . . kaj vem,« sem prasnila v smeh,
»da se naju je ‰ef usmilil. Saj sva skoraj sedela drug dru-
gemu v naroãju.«

Pravkar sva se dogovarjala, kje bo kdo sedel, ko je Ïe

vstopil ‰ef, in rekel: »Uro‰ spet pripravlja razstavo v Ve-
roni. To je Ïe drugiã letos. Ekipa je Ïe od‰la. Preverita
kako je s to reãjo. No, in pisarna, kaj poreãeta na to?
Lepa in ‰e lep‰e opremljena, kajne,« se je skrivnostno
nasmehnil, ko je ‰e dodal: »Kje bo pa stal avtomat za
kavo?«

»Ne vem,« sem rekla, »tega ‰e ne veva.«

BES

âEBELJI ROJ

»Tam, tam bo stal,« je rekel in stopil do nizke omarice

in jo odprl. »Tu,« je ‰e pokazal s prstom in na najino
zaãudenje se je prikazala mala kuhinja z vsem potreb-
nim.

·ef se je zasmejal, iz mape potegnil list papirja in ga

poloÏil na mizo, rekoã: »Tu je seznam ukradenih cerk-
venih relikvij, od slik do mo‰tranc, pa do zlatih kriÏev in
kriÏcev. Delo kliãe, draga moja. Gremo!«

»Zdaj vem,« je rekel Franãek, »zakaj je bilo na policiji

sreãanje z duhovniki. Jaz sem pa mislil, da bodo na dvo-
ri‰ãu postavili sveti‰ãe.«

»Franãek, Franãek, le zakaj si tako nesramen. Saj ve‰,

vsi enaki, vsi drugaãni. To, da ljudje radi hodijo v sve-
ti‰ãa pa ni nobena hiba.« Vedela sem, da je Franãkovo
stali‰ãe o tej zadevi jasno. Duhovniki naj se ukvarjajo z
duhovnostjo, politiki s politiko, kriminalisti pa s krimi-
nalom. Zato sem rekla: »Sveti‰ãe na dvori‰ãu bi bilo ‰e
najbolj primerno takrat, ko bi stavba imela veã vhodov.
Enega za kristjane, drugega za muslimane, tretje za pra-
voslavce, itd., kajne?«

»Saj sem vedel,« je smeje rekel, »vse si pome‰ala. Niã

ne ve‰, niã ne zna‰, niã ne razume‰.«

»Dragocenosti so pa vseeno izginile.« Franãek je sre-

po strmel v seznam na mizi, kjer je bilo natanãno opi-
sano ukradeno bogastvo.

BES

âEBELJI ROJ

Od‰la sem na balkon. Vesela, da se lahko prezraãim,

nadiham pravega mestnega smoga in se razveselim ãu-
dovitih visokih dimnikov, ki so puhali strupeni plin.
Malo sem se morala umakniti. Toliko vsega je bilo zad-
nje dni, da sem pozabila, kaj sploh pomeni biti vesel in
spro‰ãen.

»Zanimivo,« je stopil za moj hrbet Franãek, »drago-

cenosti so izginile predvsem iz cerkva, ki stojijo bolj na
samem. In najveã je bilo slik. Umetni‰kih slik. Tokrat
bova lezla po hribih, v vi‰ave in na planjave.«

Presli‰ala sva trkanje na vrata, ko je za naju stopil ãlo-

vek v ãrni obleki in z velikim ãrnim klobukom.

»Sem Antonio,« je rekel, »dober dan. Antonio, brez

-j-,« je ponovil.

»Dober dan,« sva v en glas zaãudeno odgovorila.
»Prijavil bi izginotje veã umetni‰kih slik. Izrezane so

bile iz okvirjev in moãno se bojim, da so hudo po‰ko-
dovane.«

»Ste pri kom Ïe bili . . . ste se s kom Ïe pogovarjali?«
»Napotili so me k vam, vi naj bi se ukvarjali s temi

reãmi,« je rekel in mencal svoj veliki ãrni klobuk.

»Pa tako sem prosil,« je prhnil Franãek, »pa tako sem

prosil, da bi tak‰ne zadeve prevzel nekdo drugi. Cerkve-
nih relikvij in slik sem se naveliãal v mladosti. Pa tako
sem prosil,« je spet prhnil in hvala bogu, sli‰ala sem ga
samo jaz. Vedela sem namreã, da so ga na vasi, kjer je

BES

âEBELJI ROJ

Ïivel, na vsak naãin hoteli spraviti v cerkveni zbor in po-
tem iz‰olati za duhovnika. To je bila huda preizku‰nja
njegovih Ïivljenjskih naãel.

»Franãek,« sem tiho ‰epnila, »tudi jaz sem se mora-

la ukvarjati s posilstvi, a? Razmisli in pomiri se.«

»Gospod Antonio,« sem prijazno rekla, »imate mo-

goãe seznam ukradenih predmetov s seboj?«

»Da,« je odgovoril, »Imam. Imam veã kopij in mislim,

da bom eno pustil kar tu, pri vas. Sicer pa me boste go-
tovo obvestili oziroma obve‰ãali o tem, kako poteka
preiskava.«

»Gotovo, prav gotovo,« je mrko rekel Franãek in ni

mogel skriti odpora do ãloveka, ki je zahteval od njega
ãas in pozornost. »ZoprneÏ,« je ‰e pomislil in si spet
nadel prijazen obraz. Samo pogledala sem ga, Ïe sem
vedela, spet igra in se trudi biti prijazen.

Balkonska vrata so se sama od sebe zaprla, s treskom,

ko smo stali sredi pisarne. Vstopil je namreã hi‰ni vra-
tar s priporoãeno po‰iljko, rekoã: »To je pravkar prine-
sel po‰tar. Pravi, da je nujno,« je pogledal Franãka, ko je
dodal: »Naslovljeno je na vaju dva.«

»Mudi se mi,« je rekel Antonio in Ïe je odkorakal sko-

zi vrata. Nenavadno hitro, ãe Ïe ne pospe‰eno.

S Franãkom sva pregledovala po‰iljko, ko sem zavpi-

la: »Umakni se! Hitro! Nekaj smrdi.« Takrat je Ïe poãi-

BES

âEBELJI ROJ

lo. Zagrnil naju je dim . . . potem pa . . . tema in spet
tema.

Na stropu je priãela brneti sirena, v stavbi je nastal

preplah. Ljudje so beÏali sem ter tja in vse skupaj je bilo
podobno akcijskemu filmu. Prepozno pa so reagirali na
to, da bi zaprli vhodna vrata, ustavili neznance in sploh
se posvetili ljudem, ki so hiteli ven in noter.

Antonio je tako mirno od‰el. Meni, tebi niã!

BES

âEBELJI ROJ

a hribu Svetega Petra nad Verono, od koder je
prelep razgled na mesto, je mnoÏica turistov po-

slu‰ala razlago turistiãnega vodiãa. Most, ki je delil reko
je bil znamenitost, katero so hoteli videti vsi. Stegovali
so vratove in sli‰ati je bilo vzdihljaje navdu‰enja. Veron-
ski amfitiater je bil zelo lepo viden, prav tako cerkve, ki
so stale daleã druga od druge, pa vendar tako blizu.
Simbol mesta, amfitiater, je gostil gledali‰ke in operne
predstave, razstave in druge pomembne dogodke.

Kajetan se je mr‰ãil in naveliãan tega neumnega turis-

tiãnega navdu‰enja, je bil verjetno edini ãlovek na plo-
‰ãadi, ki ga vse to ni zanimalo. »Îe domaãa reka ali rib-
nik sta vredna veã, ko vse to,« je stokal in se naveliãano
prestavljal sem ter tja. »Doma je najlep‰e,« je rekel glas-
no. Vendar, kot bi vsi gledali skozenj. Nobenega ni za-
nimalo njegovo stokanje.

»No,« je rekel Uro‰, »ali ni to nekaj lepega. Kar malo

sem ponosen, da bomo tu razstavljali; ali pa, ãe reãem
drugaãe, sklepali posle zaradi in v duhu umetnosti.«

»Pa ‰e Romeo in Julija sta Ïivela tu,« je rekel Albert.

Njegova ljubezen do Shakespeara ga je privedla do ‰tu-

BES

âEBELJI ROJ

dija restavratorstva, kljub temu, da je bil prepriãan., da
bo postal igralec. Neverjetna podobnost s Shakespe-
arom ga je ne‰tetokrat privedla v zanimivo druÏbo lju-
di, ki so bili, ali prepriãani umetniki ali pa prepriãani
imitatorji. Konec koncev, kaj je bilo sploh res in prav,
sploh ni vaÏno. Pomembno je to, da se je stekal denar v
njegov Ïep, on pa je samo igral in igral. Skoraj celoten
opus velikega dramatika je znal na pamet, zato je bil za-
Ïelen gost v svetovljanskih druÏbah. Tako je na enem
izmed obiskov Verone spoznal Bello, prelestno mladen-
ko, dvomljive preteklosti, vendar z moãnim seksualnim
nabojem. To je bilo tisto pravo. To!

Albert je presli‰al vse Uro‰eve vzklike, mislil je na

Bello, na to, da se dobita na trgu pred cerkvijo Sv. Anas-
tazije. Tisti zid, tam zadaj, da . . . da . . . je doÏivel Ïe
marsikaj.

»Ali bomo samo tu stali,« je Uro‰ zavpil na Alberto-

va u‰esa, da so se zdrznili ‰e vsi ostali obiskovalci. »Sa-
nja‰, ali kaj?«

»Gremo, no, kaj ãakamo,« je rekel Albert tako, kot bi

nikdar ne mislil na niã drugega.

Uro‰ si je poveznil na glavo klobuk borsalino, zado-

voljen, da si lahko privo‰ãi tako dragoceno pokrivalo.
Sicer to v Veroni ni bilo niã posebnega, doma pa je Ïe
daleã vsakdo vedel, kdo gre. Bil je znana osebnost,
konãno je bil nekdo.

BES

âEBELJI ROJ

»So hladilne komore pripravljene?« je rekel Albertu

in Kajetana je pogledal tako strupeno, da se je slednji
po‰teno zdrznil. »Kajne, Kajetan,« je nadaljeval, »zad-
njiã bi skoraj vse slike ‰le k vragu.«

»Galerija je klimatsko odliãno urejena, posebne ko-

more pa so pripeljali iz Vatikana. Tam so namreã stro-
kovnjaki restavratorstva in hranjenja umetnin,« je govo-
ril, kot bi tekla voda. Sam sem nadzoroval vse priprave,«
je nadaljeval Albert.

»Kje si shranil veriÏico?« je spet rekel Uro‰. Kajetanu

je odpel srajco in na goli koÏi se je posvetila ista veriÏi-
ca kot na vlaku.

»Kaj ti nisem rekel, da si nor? Ali ne zadostuje to en-

krat?«

»To ni ista veriÏica,« se je opraviãeval Kajetan, »to je

ponaredek, odliãen ponaredek. Kupil sem jo na stojni-
ci pred areno v Veroni.«

»Kaaaj? Na stojnici si jo kupil?« Uro‰ je vrgel v njegov

obraz borsalino in prav niã se ni oziral na mnoÏico lju-
di, ko ga je po‰teno lopnil po glavi, rekoã: »To pomeni,
norec, to pomeni, da je nekdo ukradel original in sedaj
izdeluje in prodaja ponaredke. Gremo . . . pojdimo Ïe.
Glavo mi bo razneslo od vseh teh norosti.«

Kajetan ni vedel, kam naj gre, kaj naj si misli. Vendar

je to le vedel, ne prepriãan je bil, veriÏico je spravil v

BES

âEBELJI ROJ

trezor v banko. Na varno. Banko mu je priporoãil Al-
bert. Albert? Alberto?

Sedli so v taksi, brez besed. V mislih so obtoÏevali

drug drugega, da goljufa, krade in ponareja. Kje je nena-
doma nastala luknja. Kdo je tisti, ki goljufa, krade in po-
nareja?

Taksi je ustavil tik pred areno, sredi mesta in sedli so

na stole v kavarnico, od koder je bil najlep‰i razgled na
vhod v amfiteater. Pripravljali so letno predstavo Rigo-
letta, zato je bilo kot v panju. Ljudje so prihajali in od-
hajali, prena‰ali ogledala in slike, kulise in papirje in vse
je bilo kot dobro namazano kolesje.

»·koda,« se je konãno oglasil Albert. »Tu bi morali

predvajati samo Romea in Julijo. To je njuno mesto,
samo to.« Hitro je ‰e dodal: »In seveda tvoje slike, Uro‰,
te bi morale tudi biti tu razstavljene.«

»Butec, osel,« je rekel Uro‰ in srknil kapuãino, »slike

bi se stopile kot med. Ali se mogoãe norãuje‰ iz mene?
Oh,« je zavzdihnil, »le zakaj imam take norce okrog
sebe. Saj si vendar ti pripravil tu razstavo, ali ne?«

»Hladilne komore so,« je ãisto mirno posegel v doga-

janje Kajetan, »prelepih barv, Ïe kar mavriãnih odten-
kov. Pravijo, da te barve izginejo, ko je slika ali drago-
cenost zaprta. Neka posebna substanca, ki pomaga
ohranjevati stalno temperaturo je izum nekega norega

BES

âEBELJI ROJ

znanstvenika. Imena ne ve nihãe, izum so mu namreã
ukradli in tako prihranili velike denarje.«

»Grem,« je rekel Uro‰, »dobimo se v galeriji, ãez pri-

bliÏno dve uri.« Niã pojasnjevanj, niã razlag, kam in
zakaj odhaja.

»Umetniki,« je zaniãljivo prhnil Albert in plaãal

raãun. »Greva,« je ‰e rekel Kajetanu, »ãaka naju veliko
dela.« Pri tem pa je mislil na Bello, ‰e malo ne na delo v
galeriji.

Odpravil se je do Julijinega kipa in v senci balkona je

opazoval obiskovalce. »Le kako je uspelo Shakespearu
tako Ïivo opisati ljubezen, ko pa vendar Ïivi ãlovek tega
ne zna prav povedati.« Oblizoval si je ustnice, ko ga je
presenetila Bella, rekoã: »Ljubãek, ima‰ denar?«

BES

âEBELJI ROJ

idi‰, dela‰ ‰e pametnega, pa niã ne ve‰!« sem ‰epe-
tala Franãku na uho. LeÏal je namreã v bolnici, z

zaprtimi oãmi in aparati so uravnavali njegovo bitje
srca. Na vsak naãin sem ga hotela prebuditi, ko me je
sestra, ki je gledala tako usmiljeno, da bi jo najraje po-
tisnila ven iz sobe, povlekla za rokav, ãe‰, gremo . . .
dovolj je bilo!

»Jutri pridem spet,« sem rekla zelo na glas.
Na usta mi je pritisnila prst, naj bom tiho, seveda!
»Jaz ne bom tiho,« sem rekla, »ne morem biti tiho.

Franãek jo je tako nemarno skupil, da ne morem biti
tiho. Razumete!«

»Kljub temu,« je bila neusmiljena usmiljena sestra,

»dovolj je bilo. ·e tega trenutka vam zdravnik ni dovo-
lil.«

Zapustila sem Franãka in sedla na stol pred njegovo

sobo. Nisem ‰e mogla do kraja razumeti dogodka, ki se
je zgodil tako nenadoma in tako nepriãakovano. Vratar,
ki je paket prinesel je leÏal v neki drugi sobi in ni bil huje
po‰kodovan. Bil je v ‰oku in tako pretresen, da mi niãe-
sar ni znal in mogel povedati. Samo to, da je bil po‰tar

BES

âEBELJI ROJ

nov, torej je bil izmi‰ljen. Kaj pa je danes laÏjega kot to,
da se preobleãe‰ v po‰tarja.

»No,« je ãisto tiho rekel ‰ef, »kako je s Franãkom?«

Stal je za menoj, nisem ga opazila.

»Oh,« sem zavzdihnila, ko je nadaljeval, »v neki vasi

na obronku Pohorja so prej‰nje dni, mislim, da je bil
torek, oropali po‰to. Zanimivo pri tem je, da so odnesli
samo raãunalnik in slekli po‰tarja in njegovega pomoã-
nika. Kaj bi rekla na to?«

Prasnila sem v histeriãen smeh in krohotala sem se,

kot bi se utrgal plaz.

»Saj ni res,« sem rekla, ko me je Ïe usmiljena sestra

potrepljala po rami, rekoã: »ali boste obiskali psihologa,
morda psihiatra?«

»Ah,« sem rekla in zelo grdo pogledala sestro, »seve-

da, potrebovali bi psihiatra, gotovo, zagotovo bi potre-
bovali psihiatra. ampak le vi . . . « sem pokazala s
prstom v njeno glavo.

»Oprostite,« je rekel ‰ef in me krcnil po prstu, »saj

veste, ni ‰e prebolela ‰oka. To je bilo prviã, da je na kri-
minalistiki eksplodirala bomba. Saj razumete,« je sku‰al
pomiriti uÏaljeno sestro. Meni pa je rekel: »Pojdiva. Zu-
naj se bova laÏje pogovarjala.«

Pred bolnico se je trlo novinarjev. Vsi so hoteli vede-

ti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Kdo je podtaknil bom-
bo in kako sploh je na tako zavarovanem podroãju pri-

BES

âEBELJI ROJ

‰lo do eksplozije. ·ef se je mr‰il kot hudournik in me
vlekel za seboj, kot staro vreão. Meni pa je bilo resniã-
no vseeno. V glavi se mi je motala slika Franãka, ki je
negibno leÏal na tleh in lovil sapo.

»Tistega hudiãa, ki je to storil, bi najraje kastrirala,«

sem vpila in se na vsak naãin hotela izviti iz trdega pri-
jema ‰efovih rok.

»Poãasi,« me je miril, »poãasi. Mar misli‰, da smo stali

kriÏem rok in ãakali na to tvoje . . . no . . . histeriãno
vpitje. Zberi se, vendar! Saj si kriminalistka, ali ne? »

»Ne morem,« sem rekla in vlile so se mi krokodilove

solze, »ne morem. Komaj sem dobila partnerja, ãloveka,
ki mi je stal ob strani in mi veliko pomagal, pa se zgodi
nekaj takega.«

»Franãek ima veliko moÏnosti, da se pozdravi,« je

rekel ‰ef, »veliko, da ve‰. âe bo‰ pa ti letala kot izgublje-
na kura in mu parala Ïivce, pa tudi meni, potem se bo
paã to nekoliko zavleklo. Zberi se in na delo.«

»Imamo Ïe kaj novic, kdo je podtaknil bombo?«
»Vzeli smo vzorce, poslali smo jih v laboratorij, pre-

gledujemo posnetke obiskovalcev, raziskujemo in de-
lamo. Kaj pa si mislila? Aha, ‰e to me zanima,« me je
konãno spustil iz jeklenega objema njegovih rok, »to me
zanima, ali bo‰ preiskavo vodila sama, ali naj doloãim
nekoga drugega?«

BES

âEBELJI ROJ

»A, a drugega, kaj pa mislite,« sem zavpila, takoj nato

pa sem se zbrala in mirno rekla: »Le koga neki naj bi
izbrali, ãe ne mene! Seveda bom to storila jaz. Sama.
Samcata. In pika!«

»Torej sem lahko miren,« je na pol smeje rekel ‰ef.
»Tisoã odstotno miren,« sem resno rekla.
»Potem pa . . . sreãno! Imam ‰e drugo delo,« je rekel

in me zapustil. Slonela sem na ograji pred bolnico, bo-
Ïalo me je dopoldansko sonce in po glavi je mrgolelo
dogodkov in podatkov. Predvsem pa vpra‰anj: zakaj,
zakaj bomba na kriminalistiki? Nikjer nisem na‰la pove-
zave, ‰e manj vzroka, le posledice so bile preveã krute.

Postajamo evropska drÏava, z ameri‰kimi manirami,

terorizmom in neko ãudno demokracijo, kjer se vsakdo
na vse spozna. ·e huje, vsakdo sme in lahko uresniãuje
svoje zamisli, pa ãe tudi na teroristiãen naãin. âe samo
pomislim, koliko prijav pride zaradi fiziãnih vlomov, ki
jih seveda obravnavamo kot kriminalno dejanje, poleg
tega pa psihiãno nasilje, kot je vdiranje z glasbo in raz-
nimi vrtalnimi stroji ter kriãanje, nikogar ne zanima. Pa
toliko sem Ïe napisala o tem, ‰ef tudi ve, niã se ne pre-
makne. Nevidni sovraÏnik kosi po stanovanjih, kjer si
prebivalci Ïelijo samo miru. Sicer pa, rana od udarca se
zaceli, rana od psihiãnega nasilja pa te pripelje v psi-
hiatriãno bolnico. Konãno bi bilo ‰e najbolj prav, ãe bi

BES

âEBELJI ROJ

‰la kar na dopust. Ampak, kam naj dam vse te misli in
pomisleke, kam, ãe pa gredo vedno z menoj.

Iz Ïepa sem vzela cigareto, da bi si jo priÏgala, ko je

pred menoj ustavil taksi. Izstopili sta dve Ïenski, rekoã:
»Z nami pojde‰!« Porinili sta me v avto, s cigareto v
ustih in vÏigalnikom v roki. Ne vem, zakaj sploh pisniti
nisem mogla.

BES

âEBELJI ROJ

h,« je zavzdihnila Barbara, »kako lepo je malo biti
sam.« Sedla je v naslonjaã, v knjiÏni omari, tam

kjer naj bi stal fotoalbum, je sevala praznina. »Moj al-
bum, kje je moj album,« je rekla. Debela knjiga pa je
leÏala odprta na tleh. Na strani, kjer je posnetek priho-
da v New York pa je manjkala slika. Vrnili so se spomi-
ni, dogodki, ki bi jih najraje pozabila.

Mlado dekle je prviã potovalo z letalom. Njena no-

seãnost ji ni povzroãala teÏav, zato je bilo veselje nad
izzivom ‰e toliko veãje. Barbari se je Ïelja izpolnila. Stro-
kovno usposabljanje v New Yorku je bilo del njenega
‰tudija, del, ki ga ni hotela zamuditi za nobeno ceno.
Kljub temu, da je doma veliko delala, je vseeno plaãala
previsoko ceno za to svojo ambicijo.

Carinske formalnosti so bile res samo formalnosti.

·tipendistka Sklada za nadarjene ‰tudente umetnosti je
imela odprto pot. V rumenem razmajanem taksiju sre-
di New Yorka se je poãutila kot kraljica na potovanju
okrog sveta. Tega, do kam in kje je njena sobica, no, tega
ni vedela. Zanesla se je na taksista in naslov, ki mu ga je
pokazala na zmeãkanem in tisoãkrat pogledanem papir-

BES

âEBELJI ROJ

ju. Ustavila sta se pred lepo, a nizko zgradbo, ki je ime-
la veliko kletko, polno koles. Od najmanj‰ih do najveã-
jih.

Taksist je v polomljeni angle‰ãini zahteval plaãilo in

zelo hitro odpeljal. Barbara pa je stala pred hi‰o in gle-
dala, nekaj ãasa naslov na papirju, pa spet naslov na hi‰i.
Bil je pravi. Definitivno je bil pravi. Povzpela se je po
stopnicah in zazdelo se ji je, da je vse to Ïe doÏivela. V
sanjah.

»Saj res,« se je udarila po ãelu, »vse to verjetno sa-

njam. Kaj pa zdaj? So to sanje, ali resnica?«

Stresla se je kot cerkvena mi‰, ko zagleda ‰kofa in sed-

la na stopnice. Njena prtljaga ni bila teÏka, ne velika, v
njenem telesu se je premaknil otrok. Prviã, in bila je po-
polnoma sama. Jurij o tem sploh niãesar ni vedel. Tako,
kot je pri‰el v njeno Ïivljenje, je tudi od‰el. Njegove laÏi
so imele tako kratke noge, da bi ne dosegle niti njene
koÏe, kaj ‰ele srca. Sicer pa, le kako je lahko mislila, da
bo njen ljubimec, oãe njenega otroka sploh ostal pri
njej. Vendar . . . doÏivetja ji pa nihãe veã ne more vze-
ti.

V tem ãepenju in premi‰ljevanju jo je zdramil stano-

valec hi‰e in jo vljudno prosil, naj se umakne.

»Seveda, takoj,« je rekla v slovenskem jeziku in se na-

smehnila.

BES

âEBELJI ROJ

»O,« je navdu‰eno rekel mo‰ki, »Slovenka v New

Yorku. Odliãno.«

»Ko je bil mlaj‰i,« je pomislila in se zagledala v njego-

ve modre oãi, »je bil gotovo zelo lep mo‰ki.«

»Moje ime je . . . recite mi kar On,« se je nasmehnil.

»In va‰e?« je dodal.

»Ona,« je rekla Barbara in tudi ona se je nasmehnila.
Pomagal ji je po stopnicah, s prtljago je bila sila ne-

rodna in ni vedela natanãno ‰tevilko svojega stanovanja.
Ko sta pri‰la do ‰tevilke 11, takrat se je spomnila in re-
kla: »Tu stanujem.«

Odklenila je vrata, On je od‰el, rekoã: »Se bova ‰e kaj

videla?« Obstala je sredi sobe, sredi ‰irnega sveta, sama,
sredi New Yorka, mesta njenih sanj. Kaj in kako naprej,
o tem bo premi‰ljevala jutri. »O Scarlet,« je zavzdihni-
la, »kako pripraven in pomemben stavek za moje Ïiv-
ljenje. O tem bom premi‰ljevala jutri!«

Zasanjano je zrla skozi okno, opazovala promet in

kolesarnico, od koder so neprestano vozili kolesa. Ena
noter, druga ven. Mo‰ki s stopni‰ãa, On, pa je ob tem
pre‰teval denarce in se nasmihal. Njegov nasmeh pa ‰e
zdaleã ni bil tako prijeten, kot tisti na stopni‰ãu.

»Oh, ne,« si je rekla Barbara, »tak‰ne stvari se doga-

jajo samo v filmih. Nemogoãe, da bi bila jaz, jaz, ne-
ugledna in neznana Ïenska, prviã v New Yorku, deleÏ-
na neãesa tak‰nega.«

BES

âEBELJI ROJ

Veselo se je obrnila stran od okna, priãela pospravljati

svojo prtljago in name‰ãati knjige po policah. Ni jih bilo
veliko, bile pa so njena ljubezen in skrb. Enoletni ‰tudij
umetnosti ji bo gotovo v Sloveniji pomagal do ugledne
sluÏbe, ‰e veã, priznanja in slave.

»Domov pridi sama,« ji je zabiãala teta, ki je skrbela

zanjo. »Sama.«

O njeni noseãnosti ni hotela niãesar sli‰ati. Jurij je bil

zanjo samo mo‰ki, ãlovek, ki je izkori‰ãal Ïenske.

»Le kako je vedela,« se je spra‰evala celo pot do sem.

»Le kako?«

Minevali so dnevi, tedni in meseci. Barbara se je po-

ãutila v tujem mestu kot doma. Skoraj vsak dan se je
sreãala z gospodom On, in ‰e do danes ni vedela, kako
mu je ime. Razdalja med njenim stanovanjem in univer-
zo je bila tako kratka, da ji je nekega dne rekel, naj si paã
sposodi eno izmed koles v kolesarnici. Zelo mu je bila
hvaleÏna.

»·e prehitro bo vse minilo, vse,« je premi‰ljevala med

tokratno voÏnjo s kolesom. Oviral jo je namreã trebuh
in otrok je bil nemiren, bolj kot ponavadi. ·e dober
mesec, do poroda je bilo ‰e dovolj ãasa, da bo uredila
vse potrebno za posvojitev. âe se seveda nekega dne ne
bi pojavil Jurij.

BES

âEBELJI ROJ

»Otrok je moj,« je rekel in se ustavil pred njo, ko je s

kolesom hitela na predavanje. Niã dober dan, ne, kako
si, se dobro poãuti‰, niã!

Barbara je padla s kolesa, kot klada, na tla pred njim

in ni mogla spregovoriti niti besede. Presekala jo je huda
boleãina, padla je v nezavest.

To je Jurij tudi hotel. Îensko je stlaãil v avtomobil,

kolo pa pustil na cesti. Odpeljal jo je v porodni‰nico,
kjer je Barbara rodila. Deãka. Vendar, do takrat, da se je
prebudila iz nezavesti in rahle kome, je Jurij Ïe izginil.
Z otrokom vred.

V porodni‰nici so ji povedali, da ima otrokov oãe pra-

vico otroka vzeti, ãe mati ni sposobna skrbeti zanj. Po-
kazali so ji list papirja, z vsemi potrebnimi podpisi in
Ïigi, da se odreka otroku. Ni se mogla naãuditi sloven-
sko angle‰ki dokumentaciji, ‰e veã, podpisane so bile
priãe, ki naj bi potrdile njen pristanek. To, da bi poãakali
na Barbaro, da se prebudi in sama odloãa, tega nihãe ni
pomislil. Jurij je bil avtoriteta na medicinskem podroãju,
torej je imel dovolj za‰ãite v teh krogih.

Barbaro so po nekaj dneh odpustili, ji povedali in raz-

loÏili, kak‰ne pravice ima. Torej, oãeta njenega otroka
lahko toÏi za skrbni‰tvo, ãe ga bo seveda dobila. Zaãu-
deni nad njenim revoltom, ji kaj drugega sploh niso
ponudili.

BES

âEBELJI ROJ

ajetan je pre‰teval kolesa v kolesarnici. Eno je

manjkalo. Vedel je, da se je Barbara odpeljala na

predavanje, Ïe zjutraj. Potrkal je na njena vrata. Nihãe
se ni oglasil. Ne zveãer, ne drugi dan. Zato si je pri hi‰-
niku sposodil kljuã in vstopil. Barbare ni bilo. V sobi je
bilo vse tako kot ponavadi, kar pa je bilo ‰e bolj ãudno.
Nihãe, ne hi‰nik in ne ostali stanovalci niso vedeli pove-
dati, kje je Barbara.

Besno je zaloputnil vrata in ‰e bolj besno stopal po

stopni‰ãu, do kolesarnice.

»Ta koza,« je rekel, ko je pregledoval kolesa, »ta koza,

je vzela prav to kolo. Prav to!«

»Kje je naãrt,« je rekel mo‰ki za njim, »Kam si ga

shranil?«

»V kolo,« je trdo rekel, »tako kot ponavadi. Nisem

mogel vedeti, da bo tokrat vzela prav to kolo. ·e nikdar
ga ni, ker se ji povedal, da je moje in se z njim vozim
samo jaz.«

»Vsaka stvar je enkrat prviã,« je skozi zobe stisnil

drugi. »Kolo poi‰ãi, kjer ga ve‰ in zna‰.«

BES

âEBELJI ROJ

Od‰la sta v njegovo stanovanje. Tam je bila Ïe zbrana

druÏba mo‰kih in Ïensk. Vsi so srepo strmeli vanj, kje je
kolo!

Pritisnil je na gumb in soba se je v trenutku spreme-

nila v vohunski center. Kamera, ki je posnela Barbaro, in
tudi vse stanovalce, je bila name‰ãena na man‰etnem
gumbu, ki je bil nemarno poloÏen poleg ure na omari-
ci. Pri pregledovanju posnetkov nihãe ni na‰el niti naj-
manj‰ega suma o tem, da bi bila Barbara povezana s ka-
tero koli organizacijo. Na velikem zaslonu na steni se je
pojavila slika slovenskega predstavni‰tva v Ameriki.
Vse, od najmanj‰e podrobnosti, pa tja do velikega kadra
ambasadorja. Slednji je namreã v roki drÏal papir, kjer
je bila napisana groÏnja, da bodo pravi Slovenci, ãisto-
krvni Slovenci razstrelili ambasado, ãe ‰e kdaj zaposli-
jo kak‰nega tujca.

»Si ga videl,« je rekel Kajetan, »kako se trudi ostati

miren. ·e ne ve, da so mu ‰teti dnevi.«

»Misli, ãe je v Ameriki, da se potem lahko obna‰a kot

Ameriãan. Le kaj mu je treba zaposlovati lezbijke in ho-
moseksualce, ãe pa imamo dovolj pravih in prav usmer-
jenih Slovencev doma,« je rekla Ïenska in obliznila ust-
nice od veselja, da bo priãa Sodomi in Gomori.

»Molãi,« je rekel Ïenski Kajetan, »vse ob svojem

ãasu. Vse smo dogovorjeni, zato se je potrebno drÏati
naãrta.« V rokah je drÏal beleÏko, kljub temu, da se je na

BES

âEBELJI ROJ

ekranu raãunalnika Ïe prikazal seznam ljudi, ki bodo
potrebni posebne obdelave. Medicinske in psiholo‰ke.

»Kolesa so pripravljena,« je rekel nekdo izmed njih.

»Barbarinega sicer ni, kdo bo nosil krivdo . . . to naj
pove sam,« je mrko rekel in s prstom pokazal na Kaje-
tana.

»Ne pozabite, tu je Amerika. Tu je dovoljeno vse, kar

ni prepovedano. Torej tudi drugaãna spolna usmerje-
nost in Ïenska enakopravnost. Barva koÏe pa je Ïe po-
stala tako nepomembna, da bo treba spet sproÏiti kam-
panjo proti neãistim rasam.«

»Saj imamo doma tudi tak‰ne razmere,« je rekla Ïen-

ska. »Slovenci, pravi Slovenci kar izginjamo. ·e dobro,
da je propadel referendum o umetni oploditvi samskih
Ïensk. Pomislite, kaj bi bilo, ãe bi semena uvaÏali iz Afri-
ke ali Kitajske. To nam je uspelo prepreãiti. Hvala bo-
gu.«

»Baba nora,« je rekel »ali sploh ve‰, kako bi sluÏili.

Bajno bi sluÏili. Tako pa ste vse zapackali. ·e kako se tu
pozna Ïenska kurja pamet. âe samo pomislim, da ste
samo posoda, brez pravic, brez pameti, samo telo, ki ga
mo‰ki lahko obdela ali zavrÏe, me ob tak‰nem govorje-
nju malodane zadane kap!«

Îenska je planila s stola in se zakadila vanj, ko je vre-

‰ãala: »Od kje pa si ti pri‰el, od kje? Iz votline, tam da-

BES

âEBELJI ROJ

leã nekje v hribovju, kjer je bog pozabil na tisti ko-
nec . . . «

»Morda,« je ciniãno in mirno rekel, »vendar sem ‰e

vedno mo‰ki. Brez mene ste niã, veliki niã!«

Kljub zaniãevanju, ki ga je ãutil do Ïensk, drugaãe

misleãih in drugaãe usmerjenih, pa tudi do oblasti in
avtoritet, je bil skrajno previden. Ni hotel naravnost in
takoj povedati vsega, predvsem pa ne tej zme‰ani babi,
ki ne zna logiãno in trezno misliti. To skupino je potre-
boval za krinko in delo. Vsi so namreã delali v bolnici,
imeli so dostop do laboratorijev in skladi‰ã. Bili so po-
memben ãlen v njegovi verigi umetnega oplojevanja
Ïensk z biomedicinsko pomoãjo. Sklenil je, da bo odpo-
toval tisti dan, ko bo bomba na ambasadi uspe‰no akti-
virana.

»·e kako bodo potrebovali slovenske ljudi, ‰e kako. In

on jih bo imel na zalogi.«

Kajetan pri svojem ‰tudiju ni bil tako uspe‰en. Prija-

telj Jurij je vse opravil z levo roko in Kajetana je preko-
sil v marsiãem. Tudi v resniãnem Ïivljenju se je bolje
zna‰el, ‰e veã, Jurij je kljub vsemu veljal za bolj pridne-
ga in pametnega ãloveka. Vseeno pa brez Kajetana tega
projekta ne bi speljal. Prijatelja je potreboval za obiãaj-
na, »umazana« dela, kot so prepriãevanje ljudi in iska-
nje denarja. Prav Kajetan mu je pripeljal mlado ‰tudent-
ko Barbaro, ki je bila pripravljena sodelovati pri poizku-

BES

âEBELJI ROJ

su. Sprva samo za denar, a kaj, ko ãlovek srcu ne more
ukazovati. Ljubezen pride, pa ãe hoãe‰ ali ne. Ambicioz-
na Barbara pa je kljub vsemu pristala na kupãijo. V za-
meno za enoletni podiplomski ‰tudij v Ameriki.

BES

âEBELJI ROJ

10.

avtu so sedele tri Ïenske, s temnimi oãali in v ne-
kih ãudnih cunjah. Na oãeh sem imela kopreno in

glavo razbeljeno kot plavÏ. Tako butasto sem se dala
ujeti, da sploh ne morem verjeti.

»Niã vam ne bomo storile,« je rekla ena izmed njih.

»Gre samo za to, da se boste zavedali, kako pomembno
je, da niãesar ne ukrenete v zvezi z bombo na krimina-
listiki. Gre za na‰a Ïivljenja,« je rekla ena izmed njih.

Vozile smo se Ïe zelo dolgo. To sem sklepala po tem,

da smo Ïe zdavnaj prispele na Primorsko, torej ven iz
Ljubljane.

»Ali ste nore,« sem rekla, ko sem zagledala belo cer-

kvico na ovinku, ki loãi dve vasi. »Saj smo skoraj Ïe pri
cestninski postaji VideÏ, zaboga!« sem rekla jezna. »To
pomeni, da ste me ugrabile, ali ne?«

»Molãi,« je rekla mlaj‰a. »Molãi, Ïe tako je vsega pre-

veã.«

»Kdo ste,« sem hotela vedeti.
»Ni pomembno, sploh ni pomembno.«

BES

âEBELJI ROJ

âe bodo Ïenske vztrajale pri svojem naãrtu, bo zade-

va postala po‰teno resna. Zaãutila sem oster pik v roko
in spet sem omedlela.

»Najbolje je, da kar spi,« je rekla najstarej‰a. »Pri‰el

bo ãas, ko bomo povedale vse. Zaenkrat pa ‰e niã,« je
spet rekla najstarej‰a.

»Mami,« se je oglasilo dekle, »zaradi spora s papa-

nom ti ne bi bilo treba storiti tega. Policija res ni tako
nora, da bi ne iskala svoje usluÏbenke.«

»Tudi sanja sem ji ne, kje naj i‰ãejo.«
Ob cesti je nenadoma ustavila, in rekla: »Mislim, da

bomo morale levo, Hrastovlje so nekoliko niÏe. Tam jo
odloÏimo, potem pa naj ugotavlja, kaj se ji je zgodilo.
Podpisale bomo papana, sled bo, jeza pa na obeh stra-
neh. To je prva reã, pametna reã, ki sem jo storila od kar
sem se vrnila iz psihiatriãne bolnice,« je ‰e rekla.

»Mami . . . mami . . . « sta rekli dekleti, »ne stori te-

ga . . . prosim.«

»Je Ïe prepozno,« je rekla trdo. »Me se bomo odpe-

ljale po istrski vinski cesti in nihãe ne bo niãesar posu-
mil.«

»In kje je papa?« je rekla najmlaj‰a.
»Îe kje,« je rekla mati in po zemljevidu iskala prav‰-

njo lokacijo, kjer naj bi me odvrgla. Ni vedela, da sem
premaknila roko tako, da je nekaj tekoãine steklo mimo.

BES

âEBELJI ROJ

Omedlevica je bila samo trenutna, megla na oãeh pa ni
motila poslu‰anja.

»Oãetovi poizkusi so nas Ïe pregnali iz Amerike,« je

rekla starej‰a hãi. »Pa tako rada sem bila tam.«

»Vse bo ‰e dobro, dobro bo.« Zavila je s ceste, usta-

vili smo se v Ospu, nekoliko niÏe, v vinski kleti.

»Potrebna sem pijaãe,« je rekla, »Ïejna sem.«
»Midve tudi, in kaj bomo storile s kriminalistko?«
»Niã, niã zaenkrat. Ko se bo zbudila, bo tudi ona de-

leÏna hladne pijaãe. Saj nam pravzaprav ni niã storila.«

»Kako da ne, seveda je,« je sovraÏno rekla najstarej‰a.

»Tiralica, ki jo je podpisala ona je za mojega oãeta . . .
mojega papana,« je vedno bolj jezno kriãala. »Ubiti bi jo
morala bomba.«

»Niã bolj neumnega se nisi mogla spomniti,« je rek-

la mati, »ta tvoj ljubãek, ali prijatelj, ali kar koli Ïe je,
Antonio, ni vreden poãenega gro‰a. Mar misli‰, da bo-
ste aktivisti antiglobalistiãnega gibanja svet uredili z
bombami, a?«

»Seveda ga bomo. Bombe ne bodo bombe, bombe

bodo besede. To bombo je nesel na kriminalistiko samo
zato, da je ustregel tvojim muham in ma‰ãevanju,« je
strupena rekla starej‰a hãi. »Vendar, povem pa, papana
mi ne bo‰ vzela in pika.«

»Bom,« je rekla mati, »vse bom storila, da ga nikdar

veã ne vidi‰.«

BES

âEBELJI ROJ

Mlaj‰a me je priãela stresati za ramo, ko sem samo

‰epetala in mrmrala nerazumljive besede. Nikakor se
nisem hotela izdati. Izvedeti moram, zakaj so se prav-
zaprav te tri Ïenske tako amatersko lotile teh stvari.

Avto se je ustavil. Najmlaj‰a je odprla prtljaÏnik od

koder se je vsulo ne‰teto papirja, od letakov do stiropo-
ra in plastike.

»Tako,« je rekla, »Potrebno se bo preobleãi. Na shod

antiglobalistov bo treba priti primerno obleãen in
opremljen.«

»Ne ‰e,« je rekla mati, »najprej bomo odloÏili Ïensko,

potem pa dalje. Zapri prtljaÏnik. Gremo naprej. Nima-
mo ãasa.«

Po‰teno so me Ïe bolele kosti in Ïejna sem bila kot

kap. Le kaj za boga nameravajo? Enkrat so ugrabitelji-
ce, drugiã antiglobalistke, le kaj bo ‰e sledilo. Mislim pa,
da jim je primanjkovalo ãasa, zato je avto drvel z preve-
liko hitrostjo.

»·e malo,« je rekla mati, »potem pa smo re‰ene.

Samo ‰e malo. Papa bo dobil svoje, dokonãno bo dobil
svoje. Prasec.«

Le zakaj ni nobenega policaja, ko ga potrebuje‰, sem

si mislila in se trudila zbrati do te mere, da bom lahko
iskreno zaigrala omamljeno Ïensko.

Avto se je ustavil tako hitro, da bi skoraj popadale

ven. Pred avtom pa je stal mo‰ki.

BES

âEBELJI ROJ

»Papa,« je zaklicala prva, »papa,« je zavre‰ãala druga

hãi, mati oziroma Ïena pa je samo rekla: »prasec.«

»Nova igra, stara finta,« je rekel, ko so izstopile.

»Vrabci ãivkajo, da ste amaterke. Popolne amaterke.«

»In,« je rekla Ïena, »in kaj potem. In, zakaj si tu?«
On se je obrnil proti avtu, kjer je zagledal mene in

skoraj omedlel. »Saj to je veã kot noro, s seboj imate
prião kriminalnega dejanja. Odliãno. Saj sem vedel, da
si pametna, ampak, da ti pamet sili iz slamnate glave,
tega pa si nisem mislil. Oãitno ti tudi sodnikova prepo-
ved opravljanja voÏnje ne zado‰ãa, kaj?«

Prhnila je kot razjarjena kaãa, ko je rekla: »Tebi tudi

ne. Svoj poklic upravlja‰ tu, kjer te ne poznajo tako do-
bro kot jaz . . . « Skoraj isti hip, pa je zaklicala: »Jurij
. . . Jurij . . . « ker me je videla izstopati iz avtomobila.
»Pazi!«

Jurij se je obrnil z vesoljsko naglico in me tako moã-

no udaril v prsi, da sem zletela daleã po poboãju. Drg-
nile so me veje in prebadala trnje, kosti so hre‰ãale, ko
sem pristala na nekem previsu. Sam bog vedi, kje?

BES

âEBELJI ROJ

11.

azstava v Veroni je doÏivela popoln uspeh

. Zbirka

je bila razgrabljena v nekaj dneh. Albert je tudi to-

krat izpolnil svojo nalogo. Razstava sicer ni bila priprav-
ljena v Areni, vendar je bila hi‰a odliãna lokacija. Le ma-
lokdo je lahko ‰el mimo, ne da bi se ustavil in pogledal
umetnine iz Slovenije.

»Kje je Albert,« je vpra‰al Uro‰. Kajetan je samo bu-

ljil vanj, niã ni rekel.

»Brez skrbi,« je vseeno spregovoril, »ãe bi bilo kaj

narobe, bi Ïe vedel.«

Pohval in ãestitk ni bilo ne konca, ne kraja. Uro‰ je

imel Ïe ãisto potno roko, ko je pristopil starej‰i gospod,
uglajene zunanjosti in svetovljanskega videza.

»Vesel sem, da sreãam rojaka v tuji deÏeli. In ‰e us-

pe‰nega,« je rekel, ko se je predstavil. »Moje ime je . . .
recite mi kar On!«

»Sedite . . . tako je vroãe,« je rekel Uro‰, ko je pono-

vil, »kako ste rekli, da vam je ime? »

»On,« je rekel On in se nasmehnil. »Tudi to je ime,

mar ne?«

BES

âEBELJI ROJ

»Nenavadno,« se ni dal odgnati Uro‰, ko ga je obisko-

valec Ïe vpra‰al: »Ste Ïe kupili nov roj ãebel?«

To pa je bil pogovor, debata, ki bi in je Uro‰a moãno

zanimala. Pri‰leku je pokazal stol ob steni, in rekel: »Se-
dite. Kaj veste o ãebelah? Jih gojite tudi vi?«

»Navdu‰en sem nad slovensko avtohtono pasmo,

Apis Carniolo, je pa res, da je teÏko priti do zaroda. To-
krat pa upam, da mi boste vi pomagali. Ali so slike in re-
liefi na razstavi obdelane z voskom in medom z va‰ega
pa‰nika?«

»Sme‰no,« je pomislil Uro‰, »ko se nekdo zanima za

ãebele, pozabim na vse.« Rekel je: »Doma imam ãebel-
njak, torej sem poleg slikarja tudi ãebelar. In vi?« je spet
vpra‰al. »Imate tudi vi ãebelji roj?«

»Ah, ne, tega nimam. Zanimam se samo za ãebele,

ker so to Ïivalice, ki naj bi bile vsakomur za vzgled. Tu
mislim predvsem na pridnost in prizadevnost. Pa tudi
na njihovo ureditev v panju . . . no, iz tega bi se ãlovek
lahko marsikaj nauãil, mar ne?«

»âebela je torej ÏuÏelka, ki naj bi imela tri naloge, te

so: se izleÏe, piãi in umre,« je rekel Uro‰ z rahlim ciniã-
nim nasme‰kom in nenavadnim bleskom v oãeh.

»Aha,« je rekel sogovornik, »malo me preizku‰ate.

Mislim, da je ãebelja druÏina biolo‰ka enota, ki se sestoji
iz delavk, matice in trotov,« je rekel On in vrnil ciniãni
nasmeh. »Jaz se ukvarjam z medicinskimi raziskavami,

BES

âEBELJI ROJ

torej je moje zanimanje za ãebele drugotnega pomena.
Pritegnila me je va‰a razstava, zato sem tu,« je ‰e rekel.

Îe je hotel oditi, ko je Uro‰ rekel: »Ne zamerite, sem

paã obãutljiv, ãe nekdo slabo govori o ãebelah. V znak
sprave vas vabim na veãerno zakusko pred amfiteater.
Pridete?«

»Le zakaj tratimo ãas s prepiri,« je rekel On, »pridem.

Seveda pridem.« Uro‰u se niti sanjalo ni, da je bila ta
predstava do potankosti premi‰ljena, njegova Ahilova
peta pa je bila poznana daleã naokoli.

Pri izhodu se je vanj skoraj zaletel Albert, ki pa je

gosta samo o‰inil s pogledom, a se je kljub temu stresel
po celem telesu.

»Videl sem ga v banki,« je ‰lo skozi Albertove moÏga-

ne.

»Nikar tako ne nori,« je razdraÏeno rekel Uro‰, ko se

je Albert ves zadihan ustavil pred njim.

»Kako se ti zdi,« je Ïe mirno vpra‰al Albert. »Si za-

dovoljen?«

»Kaj je novega v banki,« je nadaljeval razdraÏeno

Uro‰.

»Denar je nakazan, kot je bilo dogovorjeno. Vendar

zadnje po‰iljke ni bilo in zahtevajo pojasnilo.«

»Kajetanu bom zavil vrat. ·e danes!«

BES

âEBELJI ROJ

»Bil sem tudi pri ãebelarju, ki je pripravljen prodati

roj ãebel,« je nadaljeval Albert, da bi malo omilil nastalo
situacijo.

»Ja, seveda, potem pa svizec . . . Ne nori! Le kdo bo

prodal domaãi roj, kdo? Sta spet z Bello nekaj pogrun-
tala, a?«

»Kako, prosim, s kom?« se je delal nevednega .
»Kako, s kom? Z Bello vendar. Kaj misli‰, da imam oãi

samo na pol odprte in pamet izsu‰eno, kaj?«

On je opazoval dogajanje in zelo je bil zadovoljen, da

je pravoãasno pri‰el v Verono. Doma, v Sloveniji tega ne
bi mogel izpeljati. Denar, ki mu ga je po‰iljal Kajetan, je
bil nadvse dobrodo‰el. Poizkusi se bodo lahko nadalje-
vali. Samo, kje bo dobil toliko naivnih deklet, da bo lah-
ko pocenil »proizvodnjo.« Doma, v Sloveniji. sicer pa, je
premi‰ljeval dalje, Kajetan je postajal vedno bolj neza-
nesljiv, povr‰en in naveliãan. Tudi njega bo potrebno ‰e
obdelati.

Uro‰u pa se je zazdelo, da je konãno na‰el prijatelja,

ki se spozna na umetnost in ãebele obenem. Pa ‰e tako
svetovljanski je. Povabil ga bom domov, se je odloãil.
Tako bo, povabil ga bom domov. V moj labirint. K moje-
mu ãebelnjaku.

BES

âEBELJI ROJ

12.

arbara je bila najbolj sreãna takrat, ko se je Uro‰
odpravil na potovanje. âas v sluÏbi je drvel z vesolj-

sko naglico, doma pa se je nenadoma ustavil. Vse je bilo
tako mrko in teÏko, da je vedno teÏe prihajala domov.
Njeni dve hãeri je nista potrebovali veã toliko, da bi
imela obãutek, da dela nekaj koristnega. Hvala bogu,
tam zadaj za hladilnikom ima shranjene male stekle-
niãke konjaka. To jo bo poÏivilo.

»Dobro sem se spomnila,« je rekla sama sebi, »male

stekleniãke so tako majhne, da jo lahko spravim tudi v
Ïep, ãe bi sluãajno kdo izmed . . . Uro‰ ali hãeri kaj
brskali. Pa ‰e v smetnjaku se ne pozna preveã. To se kar
razgubi. Fantastiãna ideja,« se je zakrohotala. Tega, da
je pila, ni mogla veã tajiti. Vsaj doma ne. V sluÏbi pa je
bilo dnevno ne‰teto priloÏnosti, saj so se kar vrstile de-
legacije iz sveta in Evrope, ki so potrebovale njen pod-
pis. Tu in tam ni bila prepriãana, da je vse po pravilih,
ampak ta strah ji je pregnala dobra veãerja ali kosilo. Z
oblico hrane in ‰e veã pijaãe. Vse manj je opravljala svo-
je delo, delo za katerega je ‰tudirala in plaãala tudi pre-
visoko ceno.

BES

âEBELJI ROJ

Iz kopalnice je bilo sli‰ati jok in bruhanje.
»Ah, mogoãe imam prisluhe,« si je rekla in srknila iz

male stekleniãke. Jok in bruhanje pa se je ‰e kar nada-
ljevalo. Od‰la je do kopalnice in obstala pred vrati. Res
je nekdo bruhal, nekdo je jokal. Ne, jokala je Hana. Bru-
hala je Hana.

Odhitela je v kopalnico in vkopana obstala pred hãer-

ko, rekoã: »Hana, dragica, kaj je sedaj to? Kaj se je zgo-
dilo? Kaj si pojedla?« Njen smrdeãi dah iz ust, po alko-
holu pa je Hani povzroãil dodatni napor.

»Niã nisem jedla,« je zavpila Hana in si pogladila po-

vsem zlepljene zelene lase. Barbara se je zgrozila, ko je
zagledala ãrno pobarvane nohte na zelenih laseh in na
pepelnato sivem obrazu dekleta, ki je njena hãi.

»Hana . . . Hana . . . kaj se je zgodilo?« je hlipala.

»Kje pa je Cita?«

Dekle je ‰e kar bruhalo.
»Kje je Cita?«
»Pri Albertu, oziroma oãetu v Veroni,« je izdavila

med bruhanjem

»Noseãa sem,« je zakriãala Hana, »zdaj pa pojdi ven

in mi daj mir.«

»Prilegel bi se mi poÏirek,« je rekla Barbara.
Hana se je obrnila k materi, jo srepo pogledala in sed-

la na ‰koljko. »Tako,« je prhnila, »vsaka stvar ti prav pri-
de, samo, da ima‰ konjak, kajne.«

BES

âEBELJI ROJ

»Kdo je oãe . . . kaj pa ‰ola . . . kaj pa ‰tudij . . . ali

oãe ve?«

»Nihãe ne ve, samo ti in zdravnik, ki je opravil po-

izkus.«

»Poizkus?«
»Posodila sem telo, ne, podarila sem telo za umetno

oploditev. Dobila sem velike denarce, ko bo otrok rojen
pa dobim ‰e veã . . . Bolj bom bogata kot ti, ki za dro-
biÏ leta‰ v sluÏbo. Sicer pa je vse v dobrobit znanosti.«

»Saj se ti je zme‰alo, popolnoma zme‰alo,« je rekla

Barbara.

»Prav toliko, kot vsem,« je dvomljivo odgovorila

Hana. »Popoldan dobiva obisk. Pride zdravnik, ki je to
opravil.«

»ToÏila ga bom . . . kar naj pride. Kaj takega, svet je

ponorel in ti zagotovo tudi.«

âeprav je Barbara Ïivela Ïivljenje, ki je obremenjeno

s preteklostjo, je vendar upala, da se bodo stvari slej ko
prej uredile. Tako dobro, kot jim je ‰lo sedaj, ko je Uro‰
uspel prodajati svoje slike, jim ni ‰e ‰lo nikdar. Le zakaj
je usoda na tako krut naãin vrnila udarec.

»Kdaj se vrne oãe, pa Cita . . . kako naj povem . . .

kako mu bo‰ povedala?«

»Ah, Cita,« je rekla Hana, »draga mati, Cita pa je Cita.

Saj ve‰. Malo trave, malo antiglobalistiãnega gibanja,
malo potovanj, pa ‰e kak‰en mo‰ki . . . Vse to je Cita.

BES

âEBELJI ROJ

Sicer pa si jo ti pahnila v nesreão. Pustila bi ji Alberta, pa
bi bila sreãna. Normalna.«

»Alberta . . . kako Alberta. Albert je vendar oãetov

prijatelj, njegov sodelavec, njegov restavrator . . . Al-
bert je . . . « ni mogla dokonãati. Sesedla se je kar na tla
v kopalnici in priãela hlipati.

»Alberta . . . da . . . Alberta. Kaj nisi opazila, kako je

zaljubljena vanj. Zanj bi bila pripravljena iti tudi na ko-
nec sveta, ampak ne, najina mati mora vedno vse po-
kvariti. Vedno mora biti prva in najbolj zanimiva, naj-
bolj pametna in najlep‰a . . . Popiva‰ tudi zato, da nisi
laãna, da ti alkohol ubija in izniãi ‰e tisto malo hrane,
kar je zauÏije‰. Ima‰ pa idealno postavo za svoja leta,
idealno . . . « se je priãela krohotati Hana. »No, ali ni to
res?« Srepo se je zazrla v mater in pre‰inila jo je misel,
da je tokrat ‰la predaleã. Vendar ni mogla zaustaviti vse
jeze in gneva, ko je ‰e rekla: »Z Albertom sta neprestano
tiãala skupaj, ali ne?«

»Albert je . . . Albert je . . . « ni mogla veã Barbara.
Hana je pozabila na soãutje. Preveã se je vsega na-

bralo, zato je mrzlo rekla: »Na okenski polici si pozabila
pismo.«

»Ah, ne . . . nisem ga pozabila. Hotela sem, da ga kdo

najde. Nisem imela moãi povedati tega, kar pi‰e v pis-
mu. Kar preberi.« je rekla in od‰la iz kopalnici. »Grem v
ãebelnjak.«

BES

âEBELJI ROJ

»To je zaãetek konca,« je hlipala. »To je konec, do-

konãno konec.« Srknila je iz male stekleniãke in, ko je
vstopala na Uro‰ev posveãen kraj, je bila prepriãana, da
bo vse uniãila. âebele, slike, panje in dragocenosti, ki so
ukradene, a so naloÏene v prostoru pod ãebelnjakom.
toliko vendarle ni nora, da bi ne videla in vedela, kaj se
dogaja. Po sreãanju z Albertom je Uro‰ priãel delati re-
liefe, pod katere je lahko lepil ukradene slike in drago-
cenosti iz cerkva. Nihãe ni vedel, kaj se skriva pod debe-
lo plastjo barve in pod grobimi in velikimi kosi, ki so bili
naloÏeni vrh nje. Slike, kriÏci, zlato. Mon‰trance pa so
bile prelestni vrãi, napolnjeni z medom ali medico.

»Zob za zob, glavo za glavo,« je rekla, ko je tre‰ãila ‰e

nedokonãano sliko po tleh.

BES

âEBELJI ROJ

13.

a kriminalistiki je spet vrelo. Franãek je bil ‰e kar
v bolnici, jaz pa sem z mavcem na roki in nogi

ugotavljala, da smo po‰teno za‰li. Na sreão sem tako
lepo padla po strmini, da sem bila samo polomljena,
glava pa je ostala cela. Pastir, ki me je na‰el je sicer po-
klical policijo, zdravnika pa ne. âeprav sem mislila, da
imam krhke kosti in slabe Ïivce, pa sem padec prenes-
la kot najbolj‰i kaskader. Tudi to sem se nauãila v ‰oli,
‰e veã pa v praksi. Kaj hitro sem bila povezana in ena
noã, preÏiveta na urgenci me je popolnoma spravila k
sebi.

Z najveãjim veseljem sem se vrnila na delo. Spet sem

bila v stari pisarni, kjer bom ostala do takrat, da popra-
vijo najino skupno, ki jo je razdejala bomba. Upam, da
bodo strokovnjaki temeljito pregledali teren, da bodo le
na‰li sled za mojimi ugrabiteljicami. Samo ime, Jurij, to
ni niã. Koliko Jurijev pa je v Sloveniji? Na Ïalost si nisem
zapomnila registrske ‰tevilke avtomobila, pa tudi znam-
ke ne. ·e danes imam rahlo meglo na oãeh in moram s
poveãevalnim steklom pregledovati drobno tiskane
dokumente.

BES

âEBELJI ROJ

Vrstili so se faksi, ki so grozili, da bodo razstrelili

ambasado, ker smo preveã »ameri‰ki« in se prodajamo
evropski skupnosti in skupnemu trgu. Antiglobalisti so
bili tudi rasisti in pomoãniki ljudi, ki so prodajali sper-
mo.

»Obãutek imam,« je rekel ‰ef, ki je stopil v pisarno in

me prav milo pogledal, »obãutek imam, da je nastala
neka ãudna praznina. Dogodki, ki so na videz tako raz-
liãni, morajo imeti rdeão nit. Vendar . . . « Tu sem ga
prekinila, ko sem rekla: »Iskati moramo Jurija . . . kdo
je pravzaprav Jurij?«

»I‰ãemo, Ïe i‰ãemo. Tu je ‰e Uro‰.«
»Slikar?«
»Da, slikar. Jutri se menda vrne iz Verone. Prodal je

vse svoje slike. Zanimivo. Umetniki doma ‰e knjige ne
morejo prodati, v tujini pa nekdo, ki je doma nepoznan,
prodaja slike za med.«

»Saj ima ãebelnjak,« sem rekla, »zato gredo za med.«
»Tu nekaj smrdi,« je rekel ‰ef.
Vstopil je policist.
»Spet smo dobili obvestilo, da so oropali cerkev. Od-

nesli so zlate predmete in izrezali so oltarno sliko.«

»Hudiãa,« je rekel ‰ef. »Kaj tega ‰e ne bo konec?«
»Tokrat grem sama pogledat kraj dogodka, zloãina,«

sem rekla in se trudila vstati s stola.

BES

âEBELJI ROJ

»Najbolje bo tako,« je rekel ‰ef in se naredil, kot bi

sploh ne bila polomljena. Rekel pa je vendarle: »âe si se
Ïe re‰ila iz tiste police, ko bi lahko izgubila Ïivljenje, se
bo‰ zna‰la tudi na tistem lepem hribãku, kjer stoji cer-
kvica. Naj gre nekdo s teboj.«

»Aha . . . « sem rekla in pogledala policaja, ki je dvig-

nil roke. Ni imel Ïelje, ne, upirala se mu je ta naloga.

»Ti pojde‰ z menoj,« sem pokazala vanj. Bilo mi je

prav vseeno, kaj si misli. Sicer pa, ãe so policisti pri ma‰i
za duhovno razsvetljenje, bodo pa ‰e zaradi uradne
dolÏnosti v cerkvi.

Na moje preseneãenje nama je ‰ef postregel s kavo.

Saj sem rekla, sem si mislila, tokratni dogodki so res po-
polna zme‰njava. Tudi ‰efu se je obrnilo. Ob tem se je
tako prisiljeno nasmehnil, da sem vedela, kam pes taco
moli. Vse mu je ‰lo ãez rob. Bal se je za Franãka, teÏko
je gledal mene, vso v mavcu in v modricah.

»Saj bova ‰la,« sem rekla in srknila iz skodelice. »Saj

bova ‰la,« sem ponovila in tudi policist je pokimal. Ta
ãudna energija, ki je zavela po pisarni je oãitno oplazi-
la tudi njega.

»Greva, kar takoj pojdiva,« sem rekla policistu. »Vo-

zil bo‰ ti, ne . . . vzela bova sluÏbenega ‰oferja. Tebe
bom rabila za pomoã pri gibanju . . . prosim, prosim
. . . mi bo‰ pomagal,« sem bila prijazna. Ni bilo druge
re‰itve. Ne bom sedela doma in pestovala mavec, ko pa

BES

âEBELJI ROJ

je Franãek v bolnici in ‰efovo potrpljenje se bliÏa kon-
cu.

Cerkvica na hribãku je bila popravljena do popolno-

sti. Z rumeno barvo ozalj‰ana zunanjost je dobesedno
vabila v njeno notranjost. Stisnilo me je pri srcu, saj to
je resniãno boÏanski obãutek. Cerkev se je svetila vsa v
zlatu, od sonca in odsevi na obzidju so bili svetlo zele-
ni. Okoli‰ka vasica, kjer so va‰ãani gojili predvsem vin-
sko trto in sadje, je bila idiliãna. Na cerkvenih vratih pa
je stal duhovnik in naju ãakal.

»Uf,« sem rekla in se moãno opirala na policista,

»kako visoko ste.«

»Bog z vami,« je rekel duhovnik. »Upam, da ste pra-

vi. Imate kak‰no izkaznico?« Tega, da je po faksu dobil
vse najine podatke in sliki, no, tega ni povedal.

»Pravi,« sem rekla loveã sapo in pokimala policistu

naj pokaÏe izkaznici.

»Cerkev je bila zaklenjena, ko so odnesli dragoceno-

sti, »je rekel in sklenil roke. »Le komu to koristi. Bog ga
vidi, ga bo Ïe udaril.«

»Poãasi,« sem rekla, »brez groÏenj. Kakor vem, ãlove-

ka najbolj udari lastna lopov‰ãina in neumnost. ni da bi
‰e koga klical, pa naj bo to sam gospod bog.«

»Slika je iz 16. stoletja, mon‰tranca in kriÏ pa sta nova.

Komaj smo zbrali denar. Va‰ãani so ogorãeni, mi pa
tudi.«

BES

âEBELJI ROJ

Îe sva hotela vstopiti v cerkev, ko je pri‰el ‰ofer in

sopihajoã rekel: »Telefon za vas.« Pod nos mi je molil
mobik, in sli‰ala sem reãi ‰efa: »Na‰li so krivca. Vzemita
samo podatke in poslikajta cerkev. Potem pa domov.«

BES

âEBELJI ROJ

14.

ita je pripotovala v Verono zadnji hip. Videla je

samo slike, ki so jih Ïe odna‰ali in kipce ter reliefe,

zavite v slamo. Varnostnik, ki je vse to nadzoroval, je ni
hotel spustiti v prostor, ãe‰, da se bojijo tatov. Tudi to ni
pomagalo, da je Uro‰eva hãi.

»Pokliãite oãeta,« je histeriãno vpila in sedla na tla,

rekoã: »Ne grem nikamor. In pika.«

»Pa niã,« je neprizadeto rekel varnostnik in priãel

ogledovati pi‰tolo. »Pa niã,« je ponovil.

Cita je v trenutku, ko je slednji pogledal delavce in

priãel deliti navodila, stekla po hodniku, v razstavni pro-
stor. Vendar varnostniku ni u‰la. Dohitel jo je, jo zgra-
bil za lase in tre‰ãil na tla.

»âe reãem ne, pomeni ne,« je srepo zrl v mladenko.

»Navodila so jasna. Mar bom zaradi neke punãare izgu-
bil sluÏbo. To pa ne.«

Cita je priãela vpiti, v upanju, da je oãe v bliÏini. Za-

man. Uro‰ je sedel z Onim pri veãerji in dogovorila sta
se, da ga obi‰ãe v Sloveniji. Bila je obupana. U‰la je od
doma, povedala je samo Hani, mati bo zagotovo v skr-
beh. Ko bi le ne pustila tistega norega pisma na okenski

BES

âEBELJI ROJ

polici. Tako pa je vse prebrala, in obup, ki se je lotil ob
tem je povzroãil vsa ta nepremi‰ljena dejanja. Biti spo-
ãet na tak naãin, Ïiveti kot nepopoln in z nezmoÏnostjo
reprodukcije . . . to je bilo preveã. Mnogo preveã.

»Sem samo del neke pasme, poizkusa, delãek medi-

cinskega leksikona . . . « je hlipala.

»Cita . . . Cita . . . kaj pa ti tukaj,« je rekel Albert.

»Cita . . . « je ponovil, ko je nadaljeval, »sem pa mislil,
da se varnostnik norãuje. Res si ti.«

»O, bratec, moj polbratec, glej ga no,« je sarkastiãno

rekla Albertu in ga brcnila v koleno.

»Kaj? Si nora? Kaj dela‰?«
»Tebe brcam, bratec. Najraje pa bi te ubila. Kje je oãe?

Kje je oãe?«

Tujec, ki je vstopil v njihova Ïivljenja, sploh ni bil tu-

jec. Bil je del naãrta ãloveka, ki je svojo akademsko ka-
riero gradil na Ïivljenjih in hrbtih drugih ljudi.

»Po zakonu sva brat in sestra, da ve‰,« je rekla zaãu-

denemu Albertu. »Po zakonu samo, po krvi pa sva . . .
ko bi ãlovek sploh vedel. Nikar ne reci, da nisi tega ve-
del.«

Albert je hotel ugovarjati, ni mu pustila. »Poãakaj, po-

ãakaj malo, vse ti razloÏim.« S prepla‰enim srcem je zrla
v mo‰kega, ki ga je ‰e do nedavna moãno ljubila in vide-
la v njem oãeta svoji otrok. Zla usoda pa oãitna ne izbira

BES

âEBELJI ROJ

lepo po vrsti, ampak na poskok. Enkrat eden, drugiã
drugi.

»Tega, kako sem pri‰la do tega odkritja, no tega ti ne

bom na dolgo in ‰iroko razlagala. Na‰la sem paã pismo,
ki je bilo naslovljeno na mojo mater. Tu je kopija,« je
rekla in mu pomolila ovitek. »Dobro preberi, res do-
bro.«

Albert je vzel pismo in sedel poleg nje na tla. Bral je

na glas: »Ljuba Barbara, ljubezen moja! Vraãam se v
Slovenijo in rad bi te videl. Tebe in moje otroke. Sin,
Albert mu je ime, kakor Ïe ve‰, je pa Ïe tako ali tako pri
vas. Mislim, da sem izpolnil svojo obljubo. Dobila si
otroke, veã otrok in moj greh je poplaãan. Le kdo bi ve-
del, da ti bo nesreãni abortus prinesel toliko teÏav. Me-
dicina je napredovala, otroke ima‰, saj je konec koncev
to vse, kar si Ïelela od mene. Tokrat pa jaz potrebujem
tvojo pomoã. Za moj molk in tvojo mirno vest zahtevam
nekaj v zameno. Denar. Otroke pa kar obdrÏi. Ha, lepo
ali ne? Zaradi dobrih starih ãasov zahtevam samo mili-
jon mark. To je znesek, ki bi moral biti izplaãan, ko se
vidiva. Tvoj moÏ je uspe‰en slikar in vem, da vama de-
narja ne manjka. Razmisli. Se vidiva! Z ljubeznijo Jurij«

»To je ponaredek,« je rekel Albert. »Moj oãe tega go-

tovo ne misli resno.«

»Ne misli resno, kaj?« je rekla. »Ali ni Ïe to dovolj res-

no, kar si prebral. Domov greva, v Slovenijo, k nam do-

BES

âEBELJI ROJ

mov. Zdaj vem, kam pes taco moli. In ne morem se zne-
biti obãutka, da sta obe vedela, moja mati in ti.«

»Hm, no . . . « je hotel nekaj reãi Albert, ko je vsto-

pil Uro‰ in zaãudeno strmel v oba, sedeã na tleh.

»Cita, ljubica, kaj je sedaj to. Najprej zbeÏi‰ od doma,

potem pa se tu pretepa‰ z varnostnikom.«

»Ujeti moramo vlak, s seboj peljemo tudi gosta in dva

roja ãebel. Komaj ãakam, da bom doma,« je rekel Uro‰
in tako je bila igra zakljuãena. »Kaj pa sta tako zoprna,«
je ‰e rekel in Ïe je odhitel. »Poãakati moram prijatelja,
na peronu,« je ‰e zaklical s hodnika in zares izginil.

»Pridi,« je rekel Albert, »karto bomo kupili kar na vla-

ku.« Cita mu je sledila kot poslu‰en pes. Iz torbice je
vzela tabletko, jo pogoltnila in rekla: »Pojdiva najprej na
pijaão. Îejna sem.«

»Dobiva se pred veronsko areno,« je rekel, »tu blizu,

za vogalom. Bo‰ Ïe na‰la.«

Veãerni vlak je bil poln. Turistiãna sezona je bila na

vrhuncu in samo dobra napitnina je omogoãila, da so
dobili kupe v prvem razredu. Uro‰ je bil tako zadovo-
ljen, da ni opazil niãesar. Ne svoje pretresene hãere, niti
ni spregledal laÏnega prijatelja, ‰e veã, na Alberta je po-
polnoma pozabil. Ko bi vedel prej, bi Kajetana poslal en
dan kasneje domov. Tako pa je z njimi potoval v krsti.
Izkazalo se je, da je potovanje nazaj domov dosti bolj
naporno kot so mislili. Uro‰ je bil vesel, da je Onega

BES

âEBELJI ROJ

povabil na obisk, ‰e bolj pa je bil vesel, da je razstava
reliefov popolnoma razprodana. S tokratnim izkupiã-
kom je lahko kupil dva roja ãebel. Malo mu je bilo Ïal za
Kajetanom, vendar je misel pregnal. Naivnost umetni-
ka, v tem primeru Uro‰a, pa je presenetila, tako Alber-
ta kot Onega.

BES

âEBELJI ROJ

15.

okrat sem v ‰efovo pisarno pri‰la jaz.

»Kdo je tat?« sem hotela vedeti, brez pozdrava.

»Sedi, poãasi,« je rekel ‰ef in pomignil tajnici, ãe‰, na-

rekoval bom kasneje.

»Bil sem pri Franãku, v bolnici. Stanje se izbolj‰uje,

mislim, da bo kmalu zapustil bolni‰ko posteljo, am-
pak . . . «

»Dobro,« sem bila nestrpna, »kdo je tat?«
»Saj sem povedal, Franãku se stanje izbolj‰uje . . . «
»No, prav,« sem rekla, »vse po vrsti. Poslu‰am.« Po-

licist, ki mi je pomagal pri obisku cerkvice je hotel iz-
vedeti, ãe lahko gre.

»Pojdi . . . pojdi . . . « sem bila nestrpna, »In hvala.

saj res, kako sem neolikana.«

»Franãku se je stanje izbolj‰alo,« je spet priãel ‰ef in

bil je tako zadovoljen, da me jezi. »Bil sem pri njem v
bolnici. Njegovi ‰piclji so namreã odkrili po‰iljko umet-
ni‰kih slik.«

»Kako, odkrili. Kaj pa je to tako nenavadno. Umetni-

ne potuje vsak dan sem ter tja po svetu.«

BES

âEBELJI ROJ

»Seveda, potujejo, seveda potujejo, ampak ta po‰iljka

je bila naslovljena, namesto na razstavo v Verono, v
New York. Ni ãudno, da niso policiji, kakor to store v
vseh podobnih primerih, niãesar povedali.«

»In . . . « sem z odprtimi usti ãakala na nadaljevanje.
»In . . . slike, reliefi, vrãi in kipci so bili polni ukrade-

nih mon‰tranc, kriÏcev in umetni‰kih slik.«

»Ah, ne, saj vendar na carini vse pregledajo, vse pre-

zraãijo in preslikajo, tako »a front« kot rentgensko. Ne
morem verjeti,« sem rekla. »Kaj pravijo na carini?«

»Niã. Carinik, ki je pregledoval te stvari je bil ravno

tako laÏen, kot tisti po‰tar, ki je prinesel bombo. Anto-
nio, no, Antonio, to pa je druga zgodba.«

»In kdo je tat?«
»Tatova sta dva, Albert in Kajetan.«
»In,« sem spet vpra‰ala, »kaj sledi. Nekaj manjka.«
»Posredi pa je ‰e tretji . . . to bova pa ugotovila ta-

krat, ko se vrne Uro‰ in ga bova obiskala.«

»Torej podatke ‰e zbiramo,« sem rekla, v isti sapi pa

dodala: »Je na ambasadi kaj novega?«

»Pojdiva na kavo, potem pa do Franãka, se bova kar

med potjo pogovorila.«

Takrat pa je priletela tajnica, s telefon v roki in Ïe od

daleã vpila, da je na zvezi zunanji minister.

BES

âEBELJI ROJ

·ef se je rahlo zdrznil, ko je vzel slu‰alko in pomignil

obema, ãe‰, izginita. Imam zaupen pogovor. Od‰el je v
svojo pisarno in midve sva ga opazovali skozi ‰ipo.

»Tako so neprijazni,« je rekla in se namrdnila. »Sem

samo hotela vedeti, ali je nujno, ko me je Ïe nekdo tretji
opozoril, da naj pazim na jezik.«

»To so resne stvari, veã kot resne,« sem rekla, da bi jo

pomirila. »Ambasador ni kar tako, zunanji minister pa
‰e manj. To so vi‰je sfere, tako visoke, da jih gotovo ‰e
moj ‰ef ne razume popolnoma. Kar pomiri se,« sem bila
dolgovezno, zraven pa sem z enim oãesom opazovala
obrazno mimiko ‰efa. ·iroko razprte oãi niso napovedo-
vale niã dobrega.

»Franãek v bolnici, ti v mavcu, kdo bo ‰el v New

York.«

»Jaz bi ‰la,« je rekla tajnica in se nesramno nasmeh-

nila, ãe‰, malo moram vrniti. Saj nisem niã kriva. ·e isti
trenutek pa je od‰la tako hitro, da je ‰ef ostal samo z
odprtimi usti.

»Ambasada v New Yorku je minirana,« je rekel. »Gro-

zijo z zravnanjem z zemljo, ãe ne izplaãamo velikanske
vsote denarja. Obenem pa se doma pripravljajo antiglo-
balistiãne demostracije. Kje naj vzamem ljudi?« je mrko
rekel in si obrisal potno ãelo.

»Greva,« sem rekla. Mogoãe se spomniva ãesa med

potjo do bolnice.

BES

âEBELJI ROJ

»Ti kar pojdi, pridem za teboj,« je rekel in pomignil

tajnici, rekoã: »Pokliãi Interpol.«

»Vse bi ‰e bilo,« sem premi‰ljevala, »ko bi le ne bila

tako okorna. Res me je bolela noga, pa roka in vse po
rebrih, ker bi namreã morala mirovati, ampak . . . kako
. . . le kako?«

Nekaj pa je bilo vseeno res. Veliko sem se nauãila,

kako ravnamo z invalidi. Vse to sem sku‰ala in preizku-
‰ala na lastni koÏi in vedela sem, da mi ne bo ‰koda no-
benega tolarja za hendikapirane ljudi. Tako sem se spla-
zila do bolnice, si pomagala z opornico, ker nisem ho-
tela druge pomoãi. Konãno sem sreãen ãlovek, saj je to
moje stanje prehodno. Zato sem stisnila zobe in se ob
pogledu na Franãka lepo nasmehnila. Ob njem ãlovek
tako ali tako ni mogel biti pretirano resen.

»Glej . . . glej . . . kdo je pri‰el. Mavãni odlitek . . .

kip svobode.«

»Vidim, da ti gre res na bolje,« sem nekoliko uÏalje-

no rekla. »Jaz se vsaj lahko gibam, kaj pa ti? LeÏi‰ kot
mumija.« ko bi le vedel, kako sem ga bila vesela.

»Zdaj Ïe vstanem, se sprehodim in prav kmalu bom

‰el domov. Tam me ãaka nova odloãba, nova sluÏba.«

»Franãek,« sem dvomljivo rekla, »kak‰na sluÏba. Kaj

pa kriminalistika, a?«

»Sama bo‰ v tisti lepi pisarni, dokler ne dobi‰ novega

pomoãnika ali pomoãnico. Jaz bom delal pri varuhu ãlo-

BES

âEBELJI ROJ

vekovih pravic. Tako so mi rekli. Posledica vsega tega je
namreã trajna invalidnost in dela na kriminalistiki, vsaj
tak‰nega ne, ne bi mogel veã opravljati.«

»No, vidim, da sta dobro,« se je zasmejal ‰ef, ki je

hrupno vstopil skupaj z zdravnikom. »Mislim, da sta
bolnika na najbolj‰i poti do ozdravitve,« je ‰e rekel.
Zdravnik pa je samo stopil do Franãka, pregledal zdra-
vila in mrk, kot je bil, zapustil prostor.

»Kako smo uradni,« sem rekla. ·ef pa niã. Le kaj bi se

spu‰ãal v neplodno debato o tem, ali mora biti zdravnik
prijazen ali ne.

»Ti je Franãek povedal,« je rekel, »povedal za Jurija.

To je namreã nori genetik, znanstvenik, ki klonira ljudi,
prodaja spermo in se gre boga,« je nadaljeval in jaz sem
samo stala in debelo gledala. »Pri‰el je iz New Yorka,
tam mu je namreã gorelo pod nogami. Pripeljal je tudi
Ïeno in obe hãeri.«

»Halo . . . halo . . . « sem vzkliknila, »poãasi, prosim.

Kaj ste rekli, kdo je Jurij? Ti povej, Franãek, saj me je ‰ef
poslal k tebi.«

»Saj je vse povedano. Mene bi tale reã zamudila vsaj

eno uro, tako pa si v trenutku vse izvedela. »

»Aha, to pomeni, da sta vedela to Ïe nekaj ãasa, jaz pa

sem letala po svetu in iskala Jurija.«

»Natanko tako,« je rekel Franãek, »zakaj pa misli‰, da

je bila podtaknjena bomba. ·el sem predaleã in Ïe, ko

BES

âEBELJI ROJ

sem mislil, da imam Jurija na muhi, se je prikazala nje-
gova nora Ïenska, ki je, mimogrede, antiglobalistka in je
skovala to ,bomba‰ko’ zaroto. Besna, ker je moral priti
v Slovenijo in v Ameriki zapustiti vse ugodje in udobje.
Sicer pa vsi naj bi se sreãali pri Uro‰u, ko se vrne iz Ve-
rone. Vsi bodo zbrani. Vsi.«

»Aha,« sem lahko izdavila, ko je nadaljeval moj ‰ef:

»Jurij je iskal neplodne Ïenske, tiste, ki nikakor ne bi
mogle spoãeti otroka. Tako je iz ene same celice naredil
veã otrok, te pa potem kot zarodke prodajal ljudem.
Med drugim tudi Barbari in svoji Ïeni. Obe imata en-
kratnega otroka, ki pa je obenem ‰tirikraten.«

Mrazilo me je, kot bi se nenadoma zna‰la na sever-

nem teãaju. Rekla pa sem, ogorãeno in pretreseno: »âe
bom kdaj glasovala za Ïenske in samo Ïenske, ne glede
na to, ali so samske ali poroãene, bo to na tokratnem
referendumu. Ta zloãinec me je dokonãno prepriãal. Kaj
bodo slovenske Ïenske hodile po svetu po klonirane
otroke, a? Mazaãi pa si bodo meli roke in ‰teli denarce.«

»Vsaj tu smo si edini,« je rekel ‰ef, in pogledal

Franãka, ko je dodal: »Kajne, Franãek.«

»Prav gotovo,« je rekel.
Ko sem tega veãera sedela doma, premi‰ljevala o vseh

teh norcih, sem se spomnila, da mi Franãek ‰e vedno ni
povedal re‰itve uganke.

BES

âEBELJI ROJ

16.

ita in Albert sta sedela na stopnicah drveãega vla-
ka, in nobeno prigovarjanje, naj se pomakneta v

kupe ni zaleglo. Tako, kot je bila pretresena Cita, je bil
pretresen tudi Albert. Oãe mu je vedno govoril, da je
mama umrla, da ga je ‰e prej zapustila, in da je edino,
kar je bilo vredno z njene strani, le to, da je imel umet-
ni‰ko Ïilico. âe pa je natanãno pogledal Cito pa je v nje-
nih oãeh opazil enake poteze in oba sta imela enako ob-
likovane nohte in roke. Vedela sta, da sta bila slepa, to-
rej, ko bosta pogledala Hano, bosta videla samo svojo
kopijo.

Ljudje na postaji so zaãudeni strmeli v mlada ãlove-

ka, ki sta sedela na stopnicah prihajajoãega vlaka. Uro‰
je bil zaposlen s pogovorom o ãebelah, tako, da sploh ni
opazil, da so prispeli.

»Apis Carniolo bom oplemenitil z novim rojem ãebel,

postal bom lastnik povsem nove slovenske pasme,« je
vneto dopovedoval Onemu.

»Pazite,« je rekel Oni, »prav lahko bi se vam zgodilo,

da bi prinesli s seboj tudi ãebelo roparico. Zanjo pa ves-
te, kot dober ãebelar, »se je sladko nasmehnil, »da od-

BES

âEBELJI ROJ

na‰a med iz tujih panjev. Lahko bi ta . . . no, ta tuji panj
bil prav va‰.«

»Lahko, pa ne bo,« je zaneseno rekel Uro‰. Spregledal

je opozorilni znak in zloben lesk v oãeh Onega.

»Doma smo,« je rekla Cita, ko je odprla kupe in vze-

la svojo prtljago.

»Doma smo, odliãno. Komaj ãakam, da pridem res

domov.«

Uro‰ se je nadejal, da ga bodo zasipali novinarji in

televizije, ko je pri izstopu pristopil policist in rekel:
»Gospod Uro‰, z menoj greste.« Takoj nato je sledilo ‰e
drugo preseneãenje, ko je rekel spet policist: »In vi tudi,
gospod Jurij.«

Midva s ‰efom sva stala za njimi, ko je ‰ef rekel: »Naj-

prej gremo ‰e domov. K vam, tam imam nekaj reãi, ki bi
jih bilo potrebno pojasniti.«

Policista sta potisnila oba pri‰leka v »marico« in Ïe

smo se odpeljali proti Uro‰evi hi‰i.

»O, papa,« je zaklicalo eno izmed deklet. »O, papa,«

je vre‰ãalo drugo.

Jurij je prebledel. Ob‰la ga je slabost in odrinil je de-

kleti. Njegova Ïena pa se je krohotala, kot bi zadela do-
bitek na lotu

Barbara pa je stala, ne, majala se je kot bi bil svet plo-

‰ãat in bi se za trenutek zna‰la na ravnini. Hana in Cita
pa sta molãali.

BES

âEBELJI ROJ

»Dve materi, en otrok, ‰tiri dekleta — kopije,« je re-

kel moj ‰ef. »Kaj boste rekli na to, gospod Jurij!«

»Kje ste na‰li vse te ljudi,« sem rekla, »saj to je vendar

Ïenska, ki me je ugrabila.«

»Vem,« je rekel ‰ef, »saj vem, zato sem te tudi pova-

bil s seboj. Kot prião.«

»Kje ste jih na‰li?« sem hotela vedeti.
»V Kopru. Bile so na antiglobalistiãnem zborovanju.

Prispele so iz Amerike, zato so Ïe od daleã vzbujale po-
zornost. Na‰li pa smo jih ãisto sluãajno. Pastir, ki te je
re‰il, si je zapomnil barvo in znamko avtomobila.«

»Pastir,« sem rekla zaãudeno, »pastir, kako pa si je on

to lahko zapomnil? Saj je samo pastir.«

»Oãitno si se udarila v glavo tudi,« je smeje rekel ‰ef.

»Tudi pastirji niso danes veã kar so bili. Si pozabila.
Imamo namreã duhovnega pastirja, kaãjega pastirja,
kravjega pastirja in pastirja profesorja brez sluÏbe.«

Medtem so se vsi prisotni posedli za mizo, le Uro‰ je

strmel kot tele v nova vrata. Gledal je ‰tiri dekleta, gle-
dal je Alberta in ni se mogel naãuditi podobnosti.

»To mi bo‰ morala pojasniti,« je srepo zrl v Barbaro.

»Pojasniti.«

»Seveda,« se je zamajala Ïena, »kadar koli bo‰ hotel.

Takoj, ali v jetni‰ki celici.«

»Jetni‰ki celici,« je zavpil Uro‰ tako glasno, da so se

vsi zdrznili.

BES

âEBELJI ROJ

»Dovolj kriãanja,« je rekel ‰ef. »Sooãili ste se, zdaj se

poznate, veste, da ste v sorodu, sicer pa, kako neki ne bi
bili — vsi ste kriminalci.«

»Tega si ne dovolim reãi,« je spet zakriãal Uro‰.
»Ne?« je vpra‰al moj ‰ef. »Zakaj ne.«
Takrat je od nekje poãilo. Vsi so se zagledali v Alber-

ta, ki se je s pi‰tolo v roki sklanjal nad Jurijem in kriãal:
»LaÏnivec, tat, laÏnivec . . . tat . . . « je ‰e hlipal in hli-
pal.

Jurijeva Ïena in obe hãeri sta priãeli pretepati Alber-

ta, ko jih je odrinil, in rekel: »Vredne ste vsakega pomi-
lovanja.«

»Gremo,« je rekel ‰ef.
»Kam,« so hoteli vedeti.
»V ãebelnjak, v atelje, pogledali bomo slike in kipe,

reliefe in vrãe.«

»âebelnjak je moj, ne dovolim,« je zakrilil z rokami

Uro‰.

»Niã ne de,« je bil ‰ef osoren, »imam namreã nalog za

preiskavo. Pojdimo Ïe. Kako sem Ïe naveliãan,« je rekel
meni in mi pomagal vstati s stola.

»Zdaj vem, kdo je pospravil Kajetana,« je rekel in se

obrnil k Albertu. »In tudi vi veste, kajne! Denar ste zbi-
rali za nove genetske raziskave, pod krinko antiglobalis-
tiãnega gibanja. Albert . . . Albert . . . ‰koda, res ‰koda,
da ste si mazali roke s tak‰nimi stvarmi.«

BES

âEBELJI ROJ

»Pri preiskavi zahtevam svojega odvetnika,« je rekel

Uro‰. »Samo tako vam dovolim vstop v labirint.«

»Seveda,« je rekel moj ‰ef in se obrnil k meni, »si

opravila pravosodni izpit? Si ali nisi?«

»Ja,« sem rekla.
»Potem je zadeva re‰ena,« je rekel ‰ef Uro‰u, »drÏa-

va vam je dala na razpolago zastonj odvetnika, da ne
reãem sodnika.«

Za debelo hrastovo mizo sta sedela dva policista in

vrata v atelje so bila na ‰iroko odprta. Prav tako je bila
odpahnjena loputa v podzemno skladi‰ãe, kjer se je
grmadilo nakradeno bogastvo. Veãina slik je bila izreza-
nih iz okvirjev, zlati predmeti pa so nemarno leÏali po
mizah in po tleh.

»Kaj naj reãem,« je rekel ‰ef, »ali je ‰e kaj potrebno

dodati?«

Uro‰ se je zatekel k Barbari in kriãal: »Povej, povej no,

kako so naju izsiljevali. Povej, da nisem imel druge izbi-
re. Povej, prosim . . . povej . . . «

»To boste povedali preiskovalnemu sodniku. Mene

ne zanima,« je rekel ‰ef. Pomignil je policistoma, ki sta
vklenila vsakega posebej. Jurijeva Ïena pa je sedela na
stolu in kot soha strmela v dogajanje. Smrt moÏa je bil
dodaten ‰ok za njeno, Ïe tako razrahljano psiho. Pre-
sli‰ala je tudi kriãanje in jok obeh hãera, ki sta zahtevali
papana.

BES

âEBELJI ROJ

Prostor pred ãebelnjakom se je izpraznil. Ostali sta

samo Hana in Cita, pa dekleti, ki naj bi bili sestri in vre-
‰ãava Ïenska, ki je lovila ãebele in se pri tem neznansko
zabavala.

»âudno,« je rekla Hana in si popravila zelene, »sploh

nisem Ïalostna.«

»Tudi jaz ne,« je rekla Cita. »Konãale so se vse laÏi, ki

so rojile kot ãebele med nami. Povem ti, odprla bom
vsako pismo, pa naj bo naslovljeno na kogar koli, da
ve‰!«

BES

âEBELJI ROJ

17.

oloãena sem bila, da grem v bolnico po Franãka.
Skupaj naj bi namreã od‰la spet na pogreb. Tokrat

poslednjiã, saj sva se oba uprla, da ne bova izkazovala
ãasti ljudem, ki so kradli in lagali.

»Kdo je bil Ïe ‰tiri tedne star, ko se je Adam rodil, pa

se do danes ni ‰e niã postaral,« je rekel Franãek, ko sem
spet popravljala moj znameniti klobuk.

»Ali ti ve‰,« sem bila nejevoljna, predvsem zato, ker

sem pozabila na uganko in se nisem re‰itvi slednje prav
niã posveãala, »ali ti ve‰, v kateri rod sodijo ãebele, a?«

»V leteãi rod,« se je po‰alil. Vedel pa je, da me jezi in

neko ãudno veselje ga je prevzelo ob tem, da se je tako
dobro izvlekel. Tako dobro, da se z menoj lahko ‰ali.

»Ne vem,« je resno rekel, »res ne vem. Ali ve‰ ti?«
»Vem,« sem ponosno rekla, »morala sem namreã

pregledati ‰e literaturo o ãebelah, da sem lahko sledila
Uro‰u in njegovim medenim poslom. âebele sodijo v
red koÏekrilcev, kamor sodijo tudi ose, najezdniki in
mravlje.«

»Najezdniki, kaj pa je to?«

BES

âEBELJI ROJ

»Najézdnik je ÏuÏelka, ki uniãuje liãinke drugih Ïu-

Ïelk,« sem bila pametna. »Tako pi‰e v slovarju. Tudi to
sem se morala ‰e nauãiti.«

»Pametna Ïenska, po pogrebu greva na pijaão. Tako

pametna Ïenska, kot si ti, si to zasluÏi. Zdaj pa moja
uganka. Ali ve‰ odgovor?«

»Ne,« bi skoraj zakriãala, pa sem spomnila, da sva na

pokopali‰ãu. »Ne poznam odgovora, niti re‰itve. Kar ti
povej.«

»Mesec ‰tiri tedne je imel,
ko Adam je pri‰el na svet;
in ãe bi ta ‰e tisoã let Ïivél,
ne bi imel jih nikdar pet.«

je priãel deklamirati Franãek.

»To je spesnil Shakespeare, to je tudi re‰itev uganke.

Mesec je to, vidi‰ ãisto enostavno. Res pa je, da pred
mesecem dni nisem priãakoval vsega tega. Pa tako sem
razmi‰ljal, kako naj ti povem, da grem v novo sluÏbo.«

»Zakaj gre‰ v novo sluÏbo? Mar ni enigmatiãnost in

raziskovanje kriminalnih dejanj vredno veã, kot ãepenje
v pisarni in neprestano poslu‰anje teÏav drugih ljudi. To
bi bilo zame preveã âe samo pomislim,« sem blebetala,
ko je Franãek poloÏil roko na moja usta, rekoã: »Oglej si
no, oglej si te jastrebe in mrhovinarje. Pri‰li so z vseh
koncev sveta, torej je bil Jurij nekaj posebnega.«

BES

âEBELJI ROJ

»Mene le bolj skrbi, da je med njimi njegov namest-

nik, ãlovek, ki bo ‰e naprej delal mimo etiãnih in prav-
nih norm. Prav lahko nam sledi skupina izrodkov, ki bo
sposobna poskrbeti za lastno reprodukcijo . . . potem
. . . dragi moj Franãek . . . pa gremo spet nazaj v tem-
no preteklost. Uresniãijo se lahko ãrne napovedi futo-
ristov, scenaristov in filmarjev, ki nam ponujajo vse te
spake in izrodke.«

Jurijeva Ïena in hãeri sta stali med temi jastrebi in niã

ni kazalo, da so si priborile mir in pokoj. Gotovo se bo
razplamtela posebna vojna za Jurijevo dedi‰ãino, vse
ostalo pa ni pomembno.

»âudi me,« sem rekla, ko sem opazovala to burlesko,

»ãudi me, da se bosta Uro‰ in Barbara zagovarjala s pro-
stosti.«

»Sodnika je prepriãalo pismo, ki ga je prinesla Hana.

V zameno je dobila zdravni‰ko oskrbo in poskrbljeno je
bilo, da ne bo rodila lastnega brata ali sestre.«

»Kaj so res vsi hudiãi na delu, kje je ostal Bog? Je po-

zabil na to zaplato pod Alpami?«

»Pojdiva,« je presli‰al moje grdo govorjenje, »pojdi-

va. Zgodba je konãana. Od zdaj naprej bodo mleli sod-
ni‰ki mlini. Ti pa . . . saj ve‰ . . . ti pa meljejo poãasi.«

»Ampak,« se nisem dala, ker sem bila tudi sama del

tega mlina, »ko pa zmeljejo, pa zmeljejo natanãno in

BES

âEBELJI ROJ

temeljito. Tega ne more in ne zna storiti nihãe drugi.âe
samo pomislim, kak‰ne smeti in odpadke meljejo . . . «

»Ne grem se veã,« je rekel Franãek, »je ãisto vseeno,

ali grem domov ali pa ãepim tu kot bi bil povabljen na
izredni dogodek«

Ko sva sedla v avto nisem vklopila sirene. Ni bilo po-

trebno.

BES

âEBELJI ROJ

18.

ro‰eve roke so bile krvave. Hitro jih je splaknil pod
vodo, se pogledal v ogledalo pred ãebeljim panjem

in se dobesedno zgrozil, ko je videl svoj obraz. Na licu
je imel veliko rano in na oãesu ãrni peãat. Vse to zaradi
ene same ãebele. Ene same ãebele, ãebele roparice. In
vse zaradi Barbare. Te ãarovnice, te nore in pohlepne ter
laÏnive babe.

Toãa je klestila po njegovem sadovnjaku in Barbara,

ki se je vrnila iz sluÏbe prej, kot je mislil, je stala v pred-
dverju in se mu noro smejala.

”Konãno bo‰ le dojel, da je narava nepopustljiva, kaj

bo‰ le ti, ubogi ãrv, praskal po zemlji. Ha, prevrnil se ti
je tudi ãebelji panj, sem videla . . . ha . . . sem videla.!«

»Baba zme‰ana,« je vpil v veter in v njegovi glavi se je

porodila odliãna misel. »Danes, ja, danes bom to noro
Ïensko ubil. UBIL!«

Vse je odvrgel, mreÏo, kapo in sekiro in se vdano na-

potil v hi‰o. Tam bo resno premislil o svojem naãrtu,
kljub temu, da je bil Ïe dokonãno odloãen, da bo copr-
nico spravil s sveta. PriÏgal je televizijo, vonj po veãerji
ga je predramil in najstarej‰a izmed obeh hãera je Ïe

BES

âEBELJI ROJ

zdavnaj od‰la na potep. Mladina danes res nima nobe-
nega obãutka za spodobnost. Toliko ji je namreã Ïe do-
povedoval, da je nora ideja, ki jo vedno znova pogreva.
To namreã, da je pametno, da se vede kot Amazonka in
lovi bodoãega moÏa. Niã ni pomagalo. Neprestano mu
je oporekala, da je tudi on Ïeno »ulovil«, dobesedno
ulovil, kajti namreã drugaãe bi med njima vladalo razu-
mevanje in spo‰tovanje.

»Mami ãebel ne mara,« je rekla, ko je zaloputnila vra-

ta. Videl je samo ‰e njene zelene lase in ãrno obarvane
oãi. Svetleã blisk pa so oddajali uhani, ki so bili pritrje-
ni po celem obrazu, do popka. »In to naj bi bil moj
otrok,« je Ïalostno zamahnil z roko, ko je vstopila Bar-
bara, rekoã: »Veãerja je na mizi.«

·e vedno moker, da mu je teklo od las, se je presedel

iz dnevne sobe v jedilnico in priãel vihati nos, rekoã:
»Sem te Ïe prosil, da je ob vsakem obroku na mizi tudi
med. Kaj ni to najbolj‰e zdravilo in poÏivilo. Sicer pa,«
je spet zamahnil z roko, »zate velja samo izbran konjak,
kajne.«

Barbara je vstala, ‰la okrog mize, kjer je prijela njegov

kroÏnik in vsebino stresla na njegovo glavo.

»Tako, ljubãek, tu ima‰ med!«
Uro‰ ni rekel niãesar, ‰e trznil ni. V njegovih moÏga-

nih pa je naãrt dobival pravo podobo. Babo bo ubil in
pika. Ubil.

BES

âEBELJI ROJ

Barbara je iz Ïepa potegnila malo stekleniãko konja-

ka, ga izpila na du‰ek, ko je samo s kotiãkom oãi videla
cev pi‰tole in Uro‰a . . . potem pa je nastala tema. Veã-
na, odre‰ujoãa tema.

BES

âEBELJI ROJ

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-220-3

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Sonja Koranter Sonata za Cezarja in diamante
Sonja Koranter Golobji vodnjak
Sonja Koranter Ognjena črta in paradižnik
Sonja Koranter Zemljekrog
Sonja Koranter Soška postrv
Sonja Koranter Tri pike in muha
Sonja Koranter Divja raca in škrlatna vdova
Sonja Koranter Srečal me je Buda
Sonja Koranter Dovška baba
Sonja Koranter Pesniški venec
Sonja Koranter Trinajsti srebrnik
Rój trzęsień ziemi zarejestrowany wewnątrz krateru wulkanu Katla, W ஜ DZIEJE ZIEMI I ŚWIATA, ●txt RZ
sciaga na gleby poprawa(roj-rojewski sem.III), ochrona środowiska PB
Rój trzęsień ziemi nawiedza Czechy, Rój trzęsień ziemi nawiedza Czechy, Rój trzęsień ziemi nawiedza
crichton Roj
Roj Miedwiediew Ludzie Stalina
Alfa Aurigidy - ciekawy sierpniowy rój, W ஜ DZIEJE ZIEMI I ŚWIATA, ●txt RZECZY DZIWNE
Test gleboznawstwo Roj, ochrona środowiska PB

więcej podobnych podstron