Alfred Nobel Nemeza

BES

NEMEZA

NEMEZ

BES

Alfred Nobel

Tragedija
v stirih
dejanjih

BES

NEMEZA

BES

Alfred Nobel
NEMEZA
Tragedija v ‰tirih dejanjih

Originalni naslov:
Alfred Nobel: Nemesis

Iz esperanta v sloven‰ãino
prevedel Vinko O‰lak

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-546-6

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

NEMEZA

Predgovor

e Alfred Nobel znamenit? Ne. Njegov denar je sve-
tovno znan, gotovo, a ne tudi on sam.

Celo njegove nagrade napak razumejo. Na primer,

mnogi menijo, da obstajajo Nobelove nagrade za eko-
nomijo, mnenje, zoper katerega danes Ïiveãi ãlani
Nobelove druÏine moãno in vedno znova protestirajo.
Nobelovih nagrad je petero: za fiziko, kemijo, medicino,
literaturo in mir — vedno jih je bilo le pet in nikoli jih ne
more biti veã kakor pet, saj je tako sklenil Alfred Nobel
v svojem testamentu, in samo teh petero nagrad se fi-
nanãno napaja iz njegovega denarja.

Res je, da Ïe nekaj desetletij skupaj z Nobelovimi

nagradi podeljujejo tudi nagrado za ekonomijo ‰vedske
drÏavne banke; a to je nagrada banke, ne pa Nobelova
nagrada, tudi ãe banka temu pripi‰e klavzulo »v Nobe-
lov spomin« — in tudi ãe prejemnik te nagrade govori
esperanto.

1 Aluzija na nem‰kega nagrajenca omenjene banke z Nobelovim

imenom prof. dr. Reinharda Seltena v letu 1994, katere naslov se v
angle‰ãini glasi: »The Bank of Sweden Prize in Economic Sciences in
Memory of Alfred Nobel 1994« — esperantski tisk pa ga od tedaj
slavi kot »prvega esperantskega nobelovca«, kar, strogo vzeto, ne
drÏi. — Pripomba prevajalca.

BES

NEMEZA

In ãe gre za literarno Nobelovo nagrado, se vãasih

zgodi, da Vatikan protestira, ãe je izroãena piscu, ki je
nasprotnik katolicizma, kakor recimo Dario Fo ali pa
José Saramago.

Joj, ãe bi Vatikan vedel! Alfred Nobel je bil sam pisec

globoko protikatoli‰ki, kakor priãuje prav ta knjiga. Ko
je Saramago prejel svojo nagrado, se je Nobel gotovo
smehljal v svojih vicah . . .

V letih 1895-1896, prav ko je sklenil svojo oporoko z

nagradami, je Nobel napisal to »tragedijo v ‰tirih deja-
njih«, Nemesis (Nemeza). Tedaj je Ïivel v San Remu, v
Italiji in nekoliko tudi v Parizu, a svojo dramo je napisal
in dal natisniti v ‰vedskem jeziku v majhni nakladi sto
izvodov. Konec leta 1896, 10. decembra, je umrl, izgo-
tovljeni izvodi knjige pa so se pojavili na zaãetku leta
1897 (natisnjeno v pari‰ki tiskarni Chamerot et Renou-
ard, specializirani za knjige v tujih jezikih).

Nobelov znanec je bil tedanji (luteranski) pastor pri

‰vedski legaciji in Ïupnik v Parizu, Nathan Söderblom
(Nobel je z denarjem pomagal reveÏem v njegovi Ïup-
niji). Söderblom je bil na zaãetku naklonjen ideji za
objavo te drame, njegova soproga je celo prevzela nalo-
go, da bi brala poskusne odtise (tiskarna ni imela speci-
alista za ‰ved‰ãino).

A po Nobelovi smrti si je Söderblom zadevo premislil.

Imel je velike ambicije na podroãju kr‰ãanskega ekume-

BES

NEMEZA

nizma. Dejansko je potem naredil veliko kariero: v letu
1914, prvem letu tako imenovane prve svetovne vojne,
je postal do danes najznamenitej‰i nad‰kov ·vedske
Cerkve (drÏavna Cerkev vse do leta 1999), v letu 1925 pa
je dal pobudo za velik medcerkveni kongres v Stockhol-
mu (ko se je sestalo veliko protestantskih, pravoslavnih,
a ne tudi katoli‰ka Cerkev) — in v letu 1930, leto pred
svojo smrtjo, je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Nobelova drama pa je, kakor Ïe malo prej omenjeno,

poudarjeno protikatoli‰ka, lahko pa si jo razloÏimo celo
kot protikr‰ãansko. Torej, Söderblom je vodil resno ko-
respondenco z Emanuelom Nobelom, Alfredovim
neãakom, in natisnjeni izvodi knjige njegovega strica so
nekako izginili — razen enega samega, ki je vsa poznej‰a
desetletja leÏal v ‰vedskem drÏavnem arhivu.

(Söderblom je v letu 1926 zapisal, da so po Nobelovi

smrti »njegovi svojci, ki so po pravici menili, da ta dra-
ma nizke kakovosti ne more poãastiti spomina tega po-
membnega ãloveka, tedaj uniãili izdajo razen treh izvo-
dov«. Torej bi morala obstajati ‰e dva izvoda, a nihãe ne
ve, kaj se je z njima zgodilo.)

Edini naãin, kako brati to besedilo, je bil, naroãiti fo-

tokopijo tega poslednjega izvoda, ko je bila tehnika za
to iznajdena. (Celo narodna knjiÏnica v Stockholmu, ki
bi morala po statutu imeti vse ‰vedske knjige, posedu-
je le fotokopijo — ne pa knjige same.)

BES

NEMEZA

Ostanek je bil molk.
Do pred desetimi leti. Tedaj je ‰vedski pisatelj in film-

ski reÏiser Vilgot Sjöman zaãel snemati film o Nobelu
(ki se je pojavil leta 1995) in je med svojimi pripravami
odkril to dramo.

Sjöman je pisatelj, ne pa izdajatelj ali prevajalec. Tako

ni publiciral te drame v celoti, paã pa je leta 2001 iz‰la
njegova lastna knjiga Vem älskar Alfred Nobel? (Kdo ljubi
Alfreda Nobela?, Natur och Kultur 2001), prisostvoval
pa je tudi debatam v mnoÏiãnih obãilih o njegovem
pomenu — posebno ‰e glede tega, na kaj je Nobel me-
ril, ko je v svojem testamentu zahteval, naj dodelijo nje-
govo nagrado za literaturo tistemu pisatelju, ki je v
minulem letu ustvaril »najbolj imenitno [literarno delo]
v idealni smeri«. âesto — posebej ‰e na zaãetku — je
‰vedska akademija interpretirala pojem »idealni« v
smislu »idealistiãni« in tako ni podelila nagrade ne Tol-
stoju ne Ibsenu ne Strindbergu (‰e posebej ne Strind-
bergu!) ne kateremu koli drugemu pisatelju, ki bi bil
premalo ali v napaãni smeri poboÏen.

Ta debata je prebudila mojo radovednost, naroãil sem

fotokopijo te drame, jo prebral, jo sklenil prevesti v
esperanto, in glej rezultat — menim, da je to besedilo,
ãetudi morda ne »najbolj imenitno«, gotovo mednarod-
nega pomena.

BES

NEMEZA

Kolikor vem, je ta prevod prvi doslej opravljeni pre-

vod tega besedila.

Glavna junakinja drame, Beatrice Cenci, je resniãno

obstajala in je bila eksekutirana v Rimu na soboto, 11.
septembra 1599. Veã literatov je poleg Nobela obdela-
lo njeno Ïivljenje, od Percyja Shelleya v letu 1819 do
Alberta Moravie v letu 1955. Shelleyeva drama — The
Cenci, katere angle‰ki izvirnik je Nobel seveda bral vsaj
v svoji mladosti (saj je imel v svoji knjiÏnici ‰tiri izvode
te knjige) — je napisana v peterojambu, Nobelova pa v
prozi; sicer pa vsebuje Shelleyevo besedilo ‰e peto de-
janje s sodnim procesom proti Beatrice, medtem ko se
Nobelova konãa z umorom v ãetrtem dejanju.

Gunnar Gällmo

prevajalec v esperanto

BES

NEMEZA

Prvo dejanje

V Cencijevi palaãi v Rimu leta 1598

SCENA 1

Beatrice, Guerra

GUERRA

Konãno trenutek, ko sem na samem s teboj!
Ne more‰ si predstavljati, kako nepopisno
sem hrepenel po tej sreãi.

BEATRICE

Tudi jaz sem hrepenela po tem, da na sa-
mem govorim s teboj. Si edini, s katerim
lahko govorim odkrito o Ïalostnih dogodkih
v na‰i hi‰i.

GUERRA

Edini, ki globoko ãuti s teboj.

BEATRICE

In nihãe bolj ne potrebuje soãutja. Îivljenje
mojih bratov in moje Ïivljenje, to je nepre-
stano muãenje.

GUERRA

Tvoje Ïivljenje, grofiãna, bi moralo biti ne-
prestana blaÏenost. Guido Reni zatrjuje, da
si lep‰a od njegovega sanjanega ideala. V
mojih oãeh pa si najbolj oãarljiva BoÏja stva-
ritev. Îe samo misel na tvojo ljubkost me
upijanja. A premlada si in preveã ãista, da bi

BES

NEMEZA

lahko razumela, kak‰na ãustva gorijo v mo-
jih prsih.

BEATRICE

Dajem ti vse, kar smem dati — sestrinsko
neÏnost.

GUERRA

A moje srce ne terja take neÏnosti! Îe ko
sem te videl prviã, sem vedel da je muãenje
ali blaÏenost mojega Ïivljenja v tvoji drobni,
fini, mehki roãici. Odtlej ni minil dan, ko se
tvoja podoba ne bi vse globlje utrjevala v
moji du‰i. Neizrekljive neÏnosti, s katero te
ljubim, ne more‰ povrniti s sestrinsko lju-
beznijo.

BEATRICE

Tudi v meni so ãustva do tebe; a saj vendar
ve‰, da bi bilo vse razen sestrinske neÏnosti
zloãin. Tvoja sveta Ïivljenjska naloga ti pre-
poveduje . . .

GUERRA

(jo prekine)

Ljubljena Beatrice! Niã ni bolj

svetega od ljubezni, in noben ãlove‰ki zakon
ne more narediti iz nje zloãina.

BEATRICE

A zakon, ki je vendar veã kakor samo ãlo-
ve‰ki, ukazuje. Vezi Cerkve onemogoãajo
vez zakona.

GUERRA

Saj vendar ve‰, da lahko papeÏ te vezi raz-
veÏe.

BEATRICE

Vendar pa, ali bo to storil?

BES

NEMEZA

GUERRA

On bo to kajpada storil. Imam mogoãne za-
‰ãitnike celo v njegovem sorodstvu, in ãe bi
bila bolj vpeljana v na‰ gnili red, bi vedela,
da se v Rimu vse da kupiti za zlato.

BEATRICE

Vse ne. Moj oãe ima dovolj pomanjkljivosti,
kakr‰ne si je le mogoãe zami‰ljati, a kupljiv
vseeno ni. Njegovega pristanka ne bi bilo
tako lahko dobiti.

GUERRA

Oãitno mi je naklonjen; ãe ne, naju ne bi
pu‰ãal neopazovanih.

BEATRICE

Slabo ga pozna‰. Nikoli ni bil naklonjen ni-
komur razen sebi. Njegova vljudnost je po-
sladkan strup.

GUERRA

Vem, da je strog in krut. Ves Rim to ve. A
upirati se pro‰nji tak‰ne hãere, tega ne zmo-
re; ljubkost vselej izterja svojo pravico.

BEATRICE

Raje povej, da tiranstvo terja svojo pravico
prizadejati boleãino. Pri mojem oãetu je
krutost prava strast. Îe nekaj ãasa je milej‰i
do mene, a toliko bolj dela silo mojima ne-
dolÏnima bratoma.

GUERRA

Morda si preveã kljubovalna; posku‰aj ga
omehãati s ãasom svoje neÏnosti! Naredi to
zame in tudi zase!

BEATRICE

To je proti moji naravi. Ne znam se hliniti.
Skrbi me za tiste, ki so mi dragi, a do svoje-

BES

NEMEZA

ga oãeta ne ãutim niã drugega kakor gren-
kobo in zaniãevanje. To sem kakor da sesa-
la z materinim mlekom. âe bi bil ti, kakor
sem to jaz, Ïrtev najbolj stra‰nega posilstva;
ãe bi gledal, kako moja mati in bratje vene-
jo pod vsemi mukami, ki si jih je mogoãe
misliti; in ãe bi sam sli‰al njegov peklenski
krohot medtem, ko smo mi trpeli, tedaj bi
razumel, da bi bilo laÏje omeãiti rablja kakor
pa tak‰nega oãeta. âe ne bi bila njegova hãi
in ãe bi ga smela sovraÏiti kakor Ïeli moje
srce, bi videl izbruh strasti, katere obsega
nihãe ne more slutiti. Moja vera du‰i ta ob-
ãutja, saj vendar vem, da je greh, ãe jih ima‰,
a toliko bolj obsedajo moje sanje, kjer plaãu-
jem muke z mukami, ki so ‰e veãje od prvih.

GUERRA

Tvoja zmoÏnost, da sovraÏi‰, je oãitna. Spre-
menjene poteze na tvojem obrazu so ‰e
zgovornej‰e od tvojih besed. Bolj se mi zdi‰
Nemeza pod Afroditinim obliãjem!

BEATRICE

Îal, a moj oãe je.

GUERRA

Posku‰aj uti‰ati svojo prizadetost in prido-
biti njegovo soglasje! Ne odvzemi mi naj-
veãje radosti, edine stvari, zaradi katere je
Ïivljenje kaj vredno — mojega upanja, da bi
bila kdaj moja!

BES

NEMEZA

BEATRICE

Ali ti smem ãisto iskreno odgovoriti, ne da
bi tvegala, da bi napak presodil moje bese-
de?

GUERRA

Angela ni mogoãe napak presojati.

BEATRICE

Meni‰, da sem premlada, da bi razumela
rahlej‰a srãna obãutja. A bolj se mi zdi, da
sem zanje Ïe prestara. Zaradi neprestanega
muãenja izgubi ãlovek zaupanje v svetle
luãke Ïivljenja. Moja prihodnost se mi zdi
temna kakor v samici, moja obãutja se vse
bolj omejujejo na zgraÏanje nad tiranom in
soãutje do zatiranih. Pozabi me, saj medse-
bojna ljubezen v razÏaljeni hi‰i ne more us-
pevati! A ne razumi me narobe! Moje srce
do tebe ni hladno, le apatiãno. Znotraj mene
govori neki glas, ki pravi, da ãe bi bila osvo-
bojena verig tiranije, bi lahko ljubila z vsem
Ïarom svoje juÏnja‰ke narave.

GUERRA

To domnevam in ãutim. Ljubezen, tako
globoka in ãista, kakor je moja, mora najti
akord v srcu, tako plemenitem kakor je tvo-
je. Najprej me je oãarala tvoja ãudovita le-
pota in gracija, pozneje pa je tvoj visoki duh
poplemenitil mojo ljubezen in oãistil moje
Ïelje.

BES

NEMEZA

BEATRICE

Hvala za te tolaÏeãe besede! So balzam za
moje bolno srce.

GUERRA

Moja ljubezen do tebe me je re‰ila iz blata,
v katerega sem se zaãel pogrezati. Dekle
tvojih let bi lahko verjelo, da so rimski du-
hovniki vzgledno vrli, a tisti, ki jih poznajo,
vendar vedo, da jim noben greh ni tuj in no-
bena ãistost sveta. Vzgojen sredi izmeãkov
tega sveta sem bil na poti v podobno pro-
padlost, a zahvaljujoã tebi sem se nauãil
prav razlikovati vi‰jo radost od strasti. Lju-
bezen do tebe gnezdi v mojem srcu kakor
ikona in krutost mojih kolegov mi vzbuja
gnus.

BEATRICE

O, ko bi mogla tudi tvojo du‰o re‰iti nejeve-
re! A ãutim, Ïal, kako filozofski pogovori s
teboj vse bolj spodkopavajo mojo lastno po-
boÏnost in hranijo dvome. V mojem fatal-
nem poloÏaju bolj kakor drugi potrebujem
podporo na‰ih svetih dogem. Ne odstrani
mi jih!

GUERRA

Bog naj mi pomaga, da tega ne bi storil!
Na‰a vera, ljubljena Beatrice, ima temelj, ki
ga ni tako lahko zamajati. Temelji na tem,
ãesar se bojimo in ob ãemer trpimo, kar si
Ïelimo, za kar upamo in kar ugibamo. Je

BES

NEMEZA

dragulj, ki ga ni tako lahko ukrasti. Bodisi da
ga imamo ali ne, a tam, kjer je, ga obiãajno
ne varujejo prav dobro.

BEATRICE

Prav ima‰; le molitev ‰e nekoliko pomirja
mojo premetavano du‰o. Vãasih dvomim, a
sredi mojih najbolj Ïalostnih trenutkov vsa
nevera izgine. Zmaga ãa‰ãenje in pogovar-
jam se z Madono, kakor da bi stali druga
pred drugo. Zahvaljujoã njej lahko vãasih
pozabim na vsakdanjo bedo, in nekaj, po-
dobno upanju, osvetli moje sanje o prihod-
nosti.

GUERRA

Daj mi roko, ljubljena Beatrice! Kakor pravi-
jo, so tu vrezane brazde usode. Naj posku-
sim, ali bi lahko dojel njihov jezik! Ne tvoje
sanje o prihodnosti, temveã tvojo prihodnjo
sreão bi rad tu ugledal.

BEATRICE

Nekdo mi je Ïe napovedoval ‰tevilne Ïalos-
ti.

GUERRA

Kdo?

BEATRICE

Starka, znana po svoji zmoÏnosti napovedo-
vanja.

GUERRA

(vzame njeno roko)

Tak‰ni profesionalni na-

povedovalci usode so zgolj prevaranti. Vidi‰
to ãrto, ãrto Ïivljenja? Obljublja ti dolgo,
dolgo prihodnost; ta levo je ãrta ãiste ljubez-

BES

NEMEZA

ni; lep‰e in bolje izpeljane ‰e nisem kdaj vi-
del. Angeli, ãe bi jih mi mogli videti, bi mo-
rali imeti take, a na zemlji najbrÏ le ti edina.

BEATRICE

Laska‰ mi. Obljubi mi, da tega ne bo‰ delal!
Zdi se mi, kakor da bi dobila dvorjana in iz-
gubila prijatelja.

GUERRA

Nikoli ne laskam, a saj ve‰, kako ljubezen
dela vse lep‰e. — Glej, prav sredi dlani tu
ãrta ãutne pohote. Pri tebi je veliko bolj
izraÏena kakor pa to razodeva tvoj sladki
znaãaj. A ta obãutja leÏijo ãesto kakor seme-
na v zemlji, skrita in neopaÏena, dokler ne
pride ãas in vzklijejo. Tudi iz najbolj nevid-
nega semena vãasih zraste zajetna rastlina z
najbolj opojnim vonjem.

BEATRICE

In vse to bere‰ v tej roki!

GUERRA

V ãrtah dlani ali bolj prav povedano, ãrtah
obraza, saj jim vsakdanji vtisi obãutij in
misli dajejo vse bolj neizbrisen peãat. Sreãa
mojega Ïivljenja tu ni zapisana, Ïal; a kadar
se zasanjam, ne da bi spal, sem s teboj, zdaj
v svetu najãistej‰e platonske romantike, zdaj
v kar se da sanjski ekstazi hotne pijanosti.

BEATRICE

Govoriva o ãem drugem!

(Njen pogled pa izraÏa nasprotno.)

BES

NEMEZA

GUERRA

In v teh svojih noãnih sanjah ãisto pozabim
na svojo Ïivljenjsko nalogo in tvojo devi‰-
kost. Ko bi le vedela, kako pogosto te tedaj
ljubkujem in poljubljam in kako blaÏeno
vzdihujoã in trepetajoã leÏi‰ obdana z moji-
mi rokami! Tudi svet sanj je del resniãnosti,
bil bi sladko lep, ãe se potem iz njega ne bi
prebudil.

BEATRICE

Resniãni prijatelj ne govori tako.

(Ni videti oãitajoãa.)

GUERRA

Preizkusi me in bo‰ videla, kako daleã me
ljubezen lahko popelje! Niãesar si ne mo-
rem predstavljati, za kar bi me ti zaman pro-
sila — vse, kar imam, svoje Ïivljenje, svoje
dostojanstvo, vse, kar mi je drago in sveto.
Lahko bi storil zloãin za poljub tvojih roÏna-
tih ust.

BEATRICE

Ne zahtevam take izroãitve, a posku‰aj pri-
praviti papeÏa do tega, da bi zavaroval moja
usmiljenja vredna bratca!

GUERRA

Zaupaj mi! Zanju in tisoãkrat toliko zate,
bom storil vse, kar je mogoãe.

(Trkanje na vrata)

BES

NEMEZA

SCENA 2

Kakor prej, Andrea

ANDREA

Va‰a grofovska milost, grof Cenci Ïeli govo-
riti z Vami na samem.

BEATRICE

(Guerri)

Adijo! Daj, da te kmalu spet vidim!

SCENA 3

Beatrice, grof Cenci

CENCI

Guerra je bil tu.

BEATRICE

Da.

CENCI

Ima nos za lepe Ïenske. Udvarja se ti.

BEATRICE

Ne.

CENCI

Ne laÏi! Dovoljujem njegovo ravnanje, ker
mi ustreza in dokler bo to delal. Tak‰no so-
Ïitje pomaga dekletu, da razume samo sebe
in izpopolni svojo omiko. Seveda pa moram
zagotoviti, da ne bi prekoraãil meje dovolje-
nega. Kar zadeva zlaganost, nihãe ne more
konkurirati z rimskimi prelati. Zapeljevati,
to je njihov poklic.

BEATRICE

(se brez besed maje sem in tja, kaÏoã, kako se ji
pogovor upira)

BES

NEMEZA

CENCI

Guerra je bil eden najbolj nevarnih vasoval-
cev Rima. âe se bo moral prebijati skozi vice
po leto dni za vsako soprogo, ki ji je bil ljub-
ãek, ga bodo lepo spraÏili. A zdaj, pravijo, je
vsega presit in Ïivi bolj skrito.

BEATRICE

To me vendar ne more zanimati.

CENCI

Rad bi ti samo pojasnil njegov znaãaj. Je na
pol pla‰en, a povsem predrzen. Med mo‰-
kimi zardeva, kadar si pripovedujejo takole
bolj zabeljene anekdote, Ïenske pa ljubkuje
s svojimi oãmi na naãin, ki ga razume Ïe
najmlaj‰a deviãica. Nevaren tip, ta Guerra.
Ti pa si posvarjena.

BEATRICE

Ne potrebujem svarila.

CENCI

Zares, saj tu si dobro varovana. Tudi ãe bi
imel Guerra kako izredno dovoljenje, o ãe-
mer dvomim, zate ne bi bil ustrezen soprog.
Sicer pa, imam druge naãrte . . .

BEATRICE

Prosila bi za dovoljenje, da smem oditi . . .

CENCI

Ne, ostani! S teboj bi se rad pogovoril tako-
le intimno.

BEATRICE

(vstran)

Vljuden ton! Skrivati mora kako iz-

dajstvo!

CENCI

Sedi tu poleg mene! Veliko sem ti hotel v
tem dolgem ãasu povedati . . .

(Za trenutek umolkne, nato zaãne znova)

BES

NEMEZA

Medtem ko si bila ‰e otrok ali skorajda
otrok, me morda ne bi razumela; a ãlovek bi
moral biti slep, da ne bi opazil, da je otroka
nadomestila mladenka. Si ãudovito lepa,
moja oãarljiva deklica.

BEATRICE

Brezmejno sem nesreãna.

CENCI

Okrivi samo sebe. Tvoje srce se spogleduje z
vsem in Ïalosti‰ se zaradi drugih. Razumni
ljudje skrbe zgolj sami zase.

BEATRICE

Tako ne ravnajo niti Ïivali.

CENCI

Ker niso razumne. Ne morejo s pametjo ra-
zumeti, kako neumno je vÏivljati se v obãut-
ja in Ïivce drugih. Kakor da lastnih pro-
blemov ne bi bilo dovolj! Mar naj bi, ko me
napade putika, trpel ‰e v prstih vseh drugih
ljudi in ne le v lastnih? Si je mogoãe zamisliti
kaj bolj absurdnega? A poskus, da bi ãlovek
razumno govoril z Ïensko, je prazno priza-
devanje.

BEATRICE

Da, ãe gre za take vrste razumnost.

CENCI

Tega si ne upa‰ povedati z besedami, a tvoj
izraz jasno kaÏe, da sem ti oduren.

BEATRICE

Strog tiran si in nepraviãen. Moja uboga
brata . . .

CENCI

Da, prav o njiju bi rad govoril s teboj. Meni‰,
da ravnam z njima neusmiljeno, a ko bo‰ iz-

BES

NEMEZA

vedela ãemu, bo‰ svoje mnenje o meni omi-
lila.

BEATRICE

Ni ljudi, ki bi bili bolj priljudni od mojih
bratov.

CENCI

Mogoãe, vendar mi nista niti malo podobna.

BEATRICE

Nasprotja kakor dan in noã.

CENCI

âudi‰ se, da ju ne maram in ju preganjam, a
ãe bi vedela, kako sem trpel zavoljo tvoje
matere, bi morda razumela in oprostila
mojo krutost. Ona je naredila iz mojega
doma pekel in oneãastila je moje ime. Kaj
ãuda torej, ãe me je znala narediti tako jez-
ljivega in barbarskega?

BEATRICE

Ti blati‰ spomin na mojo mater; vedno so
mi jo opisovali kot sveto Ïeno.

CENCI

Kak‰na svetnica! Giacomo je opatov sin,
Bernardo pa kardinalov. Ti sama pa bi se
morali imenovati Colonna. Jaz nisem tvoj
oãe.

BEATRICE

(si pokrije obraz z rokama)

CENCI

Tvoja mati je bila ãudovito lepa, skoraj tako
lepa kakor ti, imela je zapeljivo oãarljivost,
ki se ji nihãe ni mogel upirati. Ti ‰e nima‰
njenega strastnega pogleda in otoÏnega
izraza, ki sta zaãarali vso okolico. A zdaj si

BES

NEMEZA

prav v tem vzcvetanju, ko se te reãi razvija-
jo.

BEATRICE

(Hoãe oditi. Cenci jo zadrÏi. Molãe izraÏa du‰no
bol in sovra‰tvo do Cencija.)

CENCI

Ostani! Z marsiãem te ‰e moram seznaniti!
Enkrat se vendar morava pogovoriti druÏin-
sko! Tvojo mater sem ljubil le v strasti, dru-
gaãe ne morem ljubiti, a ljubil sem jo mno-
go in skoraj napol nor sem postal od ljubo-
sumja. Takoj ko je koga ugledala, ki ji je bil
v‰eã, so njena lica zaãela zardevati in njene
oãi sijati. Lahko si predstavlja‰, kako prijet-
no mi je bilo vse to.

BEATRICE

Prosim, dovoli mi oditi! Tvoje seznanitve so
mi odvratne. O svoji materi sem vedno sli-
‰ala le dobre stvari.

CENCI

Da, kdo pa, mislite, bi si ti upal pripovedo-
vati kaj drugega? A zdaj bo‰ gotovo razume-
la, zakaj sovraÏim tvoja brata, ki nista moja
otroka. In kadar sovraÏim, delam to iz vse-
ga srca. Cenci niã ne dela na pol.

BEATRICE

Da tvoja krutost ni poloviãna — o tem bi
lahko priãevali ti zidovi.

CENCI

Resniãno. Tvojna brata, ki sta ‰e Ïiva . . .

BEATRICE

(seÏe v besedo)

. . . ki ju ‰e nisi pobil do smrti.

BES

NEMEZA

CENCI

Tako je; sta izredno trpeÏna, sicer bi se mo-
rala Ïe zdavnaj razleteti. A ljudje, podobno
kakor konji, se navadijo biãa.

BEATRICE

(z izrazom sovra‰tva in zaniãevanja)

muãenja.

CENCI

Na to malo manj. Tortura, ãe jo dobro upo-
rabimo, lahko prepriãa prej ko kar koli dru-
gega. Odliãna iznajdba!

BEATRICE

(Hoãe oditi; Cenci jo zadrÏi; v nemi igri izraÏa
nara‰ãajoãe nasprotovanje in gnus.)

CENCI

Saj tudi ti nisi moj otrok, a ker si postala
tako lepa in ljubka, te ne morem veã sovra-
Ïiti — prav nasprotno. Si ãudovito privlaãna,
moja sladka Beatrice, in tisti, ki te bo imel,
bo postal najsreãnej‰i ãlovek v vsej Italiji.

BEATRICE

(Znova hoãe oditi, a jo Cenci zadrÏi.)

CENCI

âe bi bila moja hãi, bi kajpada opazil le tvoj
ljubek znaãaj. Zdaj pa te gledam s ãisto dru-
gimi oãmi in sem nad tabo povsem oãaran.
Saj po nobeni strani nisva v krvnem sorod-
stvu in tako le izpolnjujem nalogo kurator-
ja. Saj razume‰, da hãi koga drugega ne mo-
re biti moja hãi in me mora tako tvoja lepota
in gracija prevzeti tako, kakor bi prevzela
tujca. Videl sem najlep‰o vrtnico Rima, kako
je pognala popek in oãaran opaÏam, kako se

BES

NEMEZA

zaãenja odpirati v bohotnosti in sladkih
obãutjih. — Ni deklice, ki bi bila brez koke-
tiranja, in gotovo si opazila, kadar se tu sha-
jajo gostje, kako poÏeljivo se pogledi vseh
usmerjajo vate in kako uÏivajo Ïe v sami
pomisli na obljube tvojih ustnic.

BEATRICE

(Hoãe oditi.)

CENCI

To je ãisto naravna stvar, saj te je Previdnost
ustvarila tako oãarljivo. âlovek bi se lahko
vate noro zaljubil. âe bi sam bil na Guerri-
nem mestu . . .

BEATRICE

(Molãe kaÏe svoj prezir.)

CENCI

Dobro je zanj, da je mlad in lep, a slabo, ker
ga lahko zdrobim. En sam korak delj kakor
hoãem jaz, pa bo mrliã. Nisem mlad kakor
on, a zato ne misli, da mi je Ïensko srce za-
prta knjiga. ·e vedno Ïanjem zmage med
najbolj ãudovito lepimi Ïenskami. âe bi
morala dekle, ki ni neumnica, izbirati med
mladeniãem in zrelim mo‰kim, se bo vedno
odloãila za starej‰ega. Njen instinkt ji pove,
da je njegova izku‰nja z Ïenskami zanjo ne-
precenljiv zaklad. Mladenke se ne poãutijo
dobro v nespretnih rokah. Ljubezen mlade-
ga fanta je nespretna. Ne namigujem na

BES

NEMEZA

Guerro, saj njegova izku‰nja zado‰ãa. A nje-
ga ne bo‰ dobila.

BEATRICE

(Molãe izraÏa zaniãevanje in ironijo.)
(Kratek odmor)

CENCI

âe me je tvoja mati varala z drugimi, moram
priznati, da sem ji polno vraãal. Mislim, da
niti Guerra ne bi mogel pokazati dalj‰ega in
lep‰ega seznama najbolj pikantnih avantur,
kakor pa je moj. Naj ti jih nekaj pripovedu-
jem . . .

BEATRICE

(IzraÏa nespo‰tljivo ironiãnost.)

CENCI

Videla si Versatellijevo soprogo — malo Ve-
nero, prav tako pohotna kakor ta boginja. Le
malo manj lepa od tebe, a pohotnej‰a. Pet-
najst let stara je Ïe razodevala najbolj pijano
strastnost. In kak‰na postava, kak‰ne oblike!
Celo sam spomin spravljajo v ekstazo! Vpra-
‰aj jo, kdo je bil v tistem ãasu njen prvi lju-
bimec in ali se je kdaj zna‰la v bolj vroãih
rokah . . .

BEATRICE

Menim, da je vse to tako surova, odvratna
‰ala in da vse, kar si rekel o moji materi . . .

CENCI

(jo prekine)

. . . da, vse to je ãista resnica. Pri-

segam pri vsem seznamu svetnikov . . .

BEATRICE

(ga prekine)

In ti slovesno izjavlja‰, da nisem

tvoja hãi?

BES

NEMEZA

CENCI

Niã ne more biti bolj res. Saj lahko sama
vidi‰, kako si podobna Colonnu in kako neÏ-
no te pogleduje. A ãe Ïeli‰ ‰e jasnej‰ih doka-
zov, primerjaj vendar vsako posamezno po-
tezo; ima‰ njegova usta, njegovo ãelo, njego-
ve oãi, in tvoja u‰esa so skoraj iz istega mo-
dela kakor njegova.

BEATRICE

Hvala Bogu! Torej lahko prosto sovraÏim; to
torej ni veã odvraten greh.

CENCI

Tudi tvoja ljubezen ne bi bila zlodelo.

BEATRICE

V pomanjkanju ljubezni, katere ime tvoja
usta oskrunjajo, ti jaz lahko dajem sovra‰-
tvo, globlje in z moãnej‰imi koreninami, ka-
kor je lahko katera koli ljubezen.

CENCI

Noro dekle! Misli‰, da mi lahko kljubuje‰.
Ugnal sem bolj divje nature kakor je tvoja. A
danes hoãem biti mil.

BEATRICE

Z milino ali ne, enako si mi odvraten in vse-
ga zaniãevanja vreden. âe bi bila mo‰ki, bi
se vnel med nama boj na Ïivljenje in smrt,
noÏ proti noÏu, s hrepenenjem, da te strpin-
ãim.

CENCI

Da, a ti nisi mo‰ki. âe bi imeli mo‰ki take
oblike, bi vse Ïenske umrle v devi‰tvu. Kar
nadaljuj! Zabava‰ me z eksplozijami svoje
jeze. To kaÏe tvojo lepoto v novi luãi. Glej —

BES

NEMEZA

pogledati bi morali v ogledalo, kako si se
spremenila, a se vendar tudi polep‰ala, ãe bi
bilo to mogoãe.

BEATRICE

In ti bi moral videti v hudiãevem ogledalu
svojo veãno kazen za svoja niãvredna deja-
nja na zemlji.

CENCI

Vedno bolje, ljubka golobiãica; zdaj postaja‰
zares tragiãna.

BEATRICE

Norãevati se iz mene, ko obtoÏujem, to je
strahopetnost brez primere, strahopetnost,
ki si jo lahko pred damo dovoli le prostak.
Vedno si bil bojazljiv in vse tvoje Ïivljenje
ima ta peãat. Strahopetno je bilo pred hãerjo
obtoÏiti njeno mater; strahopetno ma‰ãe-
vati resniãno ali izmi‰ljeno Ïalitev na niãesar
krivih otrocih; strahopetno in zahrbtno na
skrivaj poãenjati sramotne stvari namesto
pri luãi dneva. In glej moÏa, ki se baha s svo-
jimi ljubezenskimi osvojitvami in me hoãe
prepriãati, da bi ena sama Ïenska, celo ãe
najniÏja, mogla ljubiti tak‰no kanaljo. Moj
spol nikakor ne izbira gobavosti du‰e.

CENCI

Zapri gobec, noro dekle, ali pa te bom stisnil
kakor ãrva! Opominjam te, da tudi moja kri
lahko zavre . . .

BES

NEMEZA

BEATRICE

Meni‰, da me skrbijo tvoja gnila kri in tvoje
groÏnje? Ti si me Ïe namuãil in moja dva
brata toliko, kolikor je mogoãe muãiti. Ne-
kaj veã ali manj, to ni pomembno. Najveãji
moÏni obseg bi mi bil dobrodo‰el, saj bi se
brezmejno muãenje tvoje Ïrtve tedaj konãa-
lo. Posku‰al si umoriti Ïivljenje in du‰o svo-
jih resniãnih ali domnevnih otrok; a neãesa
pri meni nisi mogel umoriti — mojega go-
reãega sovra‰tva proti na‰emu tlaãitelju! To
je moj zaklad, tolaÏba, upanje, zadnji Ïarek
svetlobe, ki ‰e osvetljuje moje turobno Ïiv-
ljenje.

CENCI

Le nadaljuj! Zdaj sem mirnej‰i in premi‰-
ljam o najbolj‰em naãinu, kako ukrotiti no-
rico.

BEATRICE

Hudiãev naãrt, morda ‰e bolj strahopeten
od vseh prej‰njih podlosti.

CENCI

Dovolj! Prva si, ki si je drznila Ïaliti me brez
kazni; a to te lahko veliko stane. Vedi, da
sem veã ko enkrat gledal smrti v oãi, ne da bi
pobledel, ne da bi spremenil izraz!

BEATRICE

Bahanje! Strahopetec v eni zadevi je straho-
petec tudi v vseh drugih!

CENCI

Zdaj utihni — ukazujem!

BES

NEMEZA

BEATRICE

In jaz se poÏviÏgam na vse ukaze. Leta
trpljenja so hranila neukrotljivo sovra‰tvo.
Ustra‰il bi se zdaj, ãe bi uganil njegov obseg.

CENCI

Majhno namigovanje na vbode z bodalom!
Ti bi bila morda tega zmoÏna; a poskrbel
sem za to. Gotovo, rad imam nevarnosti.

BEATRICE

Morala bi si misliti, da nisi moj oãe. Kak‰na
neznanska sreãa, da se mi za svoje Ïivljenje
ni treba zahvaliti takemu morilcu! Celo ‰e
bolj ãastim sveti spomin na svojo ubogo
mater, vedoã, da svojega otroka ni prizade-
la s takim poreklom.

CENCI

Bo‰ kmalu odnehala? Zdi se, da se trudi‰, da
bi me razdraÏila. A za lepotice ne uporab-
ljam biãa; te krotim na drugaãen naãin. Saj
sem kaznoval tvojo mater tako, da je malo
ãutila, a zdaj znam brzdati samega sebe in
uporabljati druge naãine. Namesto tvojega
sovra‰tva hoãem videti ljubezen in namesto
Ïaljivk ljubkovalne besede. Bo‰ videla . . .

BEATRICE

In jaz, prisegam na vse, kar mi je sveto, da
moje sovra‰tvo nikoli ne bo ugasnilo. Goji-
la in hranila ga bom kot nekaj, kar mi je
najdraÏje na svetu. Vsaka pritoÏba, vsak
vzdih iz Bernardovih ust moli, da bi te kaz-

BES

NEMEZA

novala zemlja in nebo, in ãe obstaja praviã-
nost, zate ni dovolj Ïvepla.

CENCI

Umiri se! Dovolj ga je za naju oba. A zdaj
sem sli‰al dovolj tvojega blebetanja in ti
hoãem dati svoja naroãila — imenuj jih Ïe-
lje, ãe ti je tako ljub‰e!

(Govori v Beatrice prav tiho, nesli‰no za gledal-
ce, ki samo vidijo njen izraz na obrazu, ki razo-
deva grozo in zaniãevanje. Ona odide. Cenci
pozvoni.)

SCENA 4

Cenci, Andrea

CENCI

Moja hãi mi je kljubovala. ·ãegetaj jo po
podplatih, dokler ne bo obljubila, da me v
vsem uboga. âe se bo histeriãno zasmejala,
takoj prenehajte, a nadaljujte, ko bo utihni-
la! âe bo zaãela noreti, poglej, da se ne bi
ranila, da bi si ne po‰kodovala svojo lepoto!
S svojim Ïivljenjem odgovarja‰ za to.

ANDREA

Va‰i ukazi, grofovstvo, bodo natanko izpol-
njeni.

BES

NEMEZA

CENCI

To verjamem; saj ve‰, kaj bi se zgodilo, ãe jih
ne bi izpolnil ali ãe bi jih napak razumel.

SCENA 5

Beatrice, Lucretia

LUCRETIA

Tako vznemirjena si videti — se je kaj dogo-
dilo? Je bil tvoj oãe strog s teboj?

BEATRICE

Ne, nasprotno, bil je izjemno dobrovoljen in
prizanesljiv. Jaz sem bila, ki sem mu izrekla
nekaj neprijetnih resnic.

LUCRETIA

Moj Bog! Kaj si naredila? Premisli posledice
svoje arogantnosti! Takoj pojdi, ubogi otrok,
padi pred njim na kolena in ga prosi odpu-
‰ãanja!

BEATRICE

Da bi pokleknila pred tako barabo! Kaj bi si
vendar madona mislila o meni, ko bi potem
padla na kolena pred njo? Tako bi vendar
umazala in profanirala molitev.

LUCRETIA

Kakor koli je Ïe strog in nepraviãen, vendar
ne pozabi, da je tvoj oãe; ne govori tako o
njem!

BEATRICE

Danes me je sam seznanil s tem, da ni moj
oãe.

BES

NEMEZA

LUCRETIA

Gotovo si ga narobe sli‰ala! Ni mogoãe, da
bi rekel kaj takega.

BEATRICE

Zatrdil je, da je bila moja prava mama go-
ljufivka in da noben od njegovih tako ime-
novanih otrok ni njegov.

LUCRETIA

Nepredstavljivo. Saj nima vzroka, da bi jo
grajal, saj tako obrekuje samega sebe.

BEATRICE

Tako je posku‰al pojasniti in opraviãiti svo-
jo krutost do mojih bratov.

LUCRETIA

Vedno sem mislila, da jih sovraÏi zaradi
tega, ker ga toliko stanejo.

BEATRICE

Vsekakor tudi to nekoliko prispeva. Ko je
slovesno prisegal, da nisem njegova hãi, in
ko je govoril o moji podobnosti princu Co-
lonnu, sem nevredneÏu odkrito povedala,
kaj si o njem mislim. Bilo je neprevidno, a
prijela me je neustavljiva Ïelja, da bi izrazi-
la svoje sovra‰tvo.

LUCRETIA

Znova ta tvoja nesreãna jeza! Kaj meni‰, da
bo zdaj storil?

BEATRICE

Ubogega Bernarda bodo verjetno spet
muãili, ‰e bolj kakor prej, mene pa morda
ãaka ‰e kaj huj‰ega . . .

LUCRETIA

Kaj hoãe‰ povedati?

BEATRICE

Zdim se mu lepa . . .

BES

NEMEZA

LUCRETIA

O vsemogoãni Bog! Kak‰en prepad, Beatri-
ce, odpira‰ mojim mislim! Pojdi, nedolÏni in
ljubi otrok mojega srca in padi pred podobo
boÏje matere! Pomoli z vso poniÏnostjo svo-
jega srca, z vsem zanosom svojega ãe‰ãenja
in z vsem svojim kesanjem, kar ga je mogo-
ãe najti v tvoji mladi du‰i; pomoli za podpo-
ro madone, samo ona nama lahko pomaga.
Moli k njej tako iskreno, tako vroãe, da bo
tvoj mili glas prodrl skoz brezmejna pro-
storja in dosegel njeno nebe‰ko uho, odpr-
to za vsako praviãno pritoÏbo. Pojdi, otrok
ubogi; niti trenutka ne izgubljaj! Pozabi na
vse zemeljsko! Ne daj, da bi kaka druga mi-
sel zmotila tvoje pozornosti, in videla bo‰,
da ti bo madona poslala predobãutek svoje-
ga boÏanskega varstva!

BEATRICE

Ne zdaj, ljuba mati! Poãakati moram na
milej‰e poãutje, ko mi bo uspelo uti‰ati svo-
ja obãutja grenkobe in sovra‰tva.

LUCRETIA

Pojdi torej in si spoãij in posku‰aj z vsemi
sredstvi pomiriti svojo glavo! Ne pozabi, da
je bil na‰ Odre‰enik na kriÏu najbolj blag
med blagimi! S svojimi preganjalci se je
sooãil z ljubeznijo in usmiljenjem, od nas pa

BES

NEMEZA

zahteva, naj sledimo njegovemu boÏanske-
mu vzgledu.

SCENA 6

Cenci

CENCI

Ljudi muãita vest in boÏji strah. Meni se to
nikoli ni zgodilo. Da nekak‰en bog obstaja,
o tem dejansko ne dvomim, saj stvarstvo
molãe, a vendar zgovorno govori o njegovi
vsemogoãnosti. Toliko verujem. A kar ljud-
je ãvekajo o njegovi veãni praviãnosti, to je
vendar najbolj sme‰na od vseh pravljic. Tis-
ta kaznovalnica, ki ji pravijo pekel, je prvo-
vrstna iznajdba, saj dovoljuje duhov‰ãini, da
obere denarnice vsega prismojenega ãlove‰-
tva. A mene s takimi otroãarijami ne preva-
rajo. V veliki delavnici narave ni nikakr‰ne
milosti, nikakr‰nega zado‰ãenja za vrlino,
nikakr‰ne kazni za zloãin. Vse Ïre ali je
samo poÏrto, muãi ali je samo muãeno, bog
pa, enako kakor drÏava, nagradi najmoãnej-
‰ega. âemu naj bi stvarnik kaznoval v dru-
gem Ïivljenju tega, ki ga nagradi na temle
tu? Menim, da misli bolj logiãno in zaradi

BES

NEMEZA

takih ãudnih zamisli ne kanim zmanj‰ati
svoje nedolÏne zabave. NedolÏne — ha ha
ha! Kadar pomislim na nekatere od teh za-
bav, zaãutim slino v svojih ustih. Dobri bog
gotovo milostno gleda na moje grehe, a pa-
ziti se moram papeÏa. On in njegovi dragi
neãaki imajo pozorne oãi. Prav tako dobro
kakor jaz vedo, da je morala danes zgolj
nekak‰na ‰minka, s katerimi potegne‰ kme-
tavze; njihova lastna morala je sestavljena iz
hudiãevih vrlin, skritih ali napol skritih pod
najbolj pisanim pla‰ãem dozdevne svetosti.
Oni ubijajo in muãijo za vero, ki je sami ni-
majo prav niã. A mojo moralo opazujejo, v
upanju na veliko podkupnino. Ta satanski
Camillo je najhuj‰i smolar, kar ga je peklo
izbljuvalo v tem stoletju. Moram se paziti
pred njegovim skopu‰tvom. PapeÏa pu‰ãa
konfiscirati, kakor pravijo, za Cerkev, potem
pa to prodati za malenkost njemu. Resniãna
tatinska dru‰ãina z drÏavno garancijo! âe bi
ti izvedeli za majhen naãrt, ki ga boÏam v
svoji domi‰ljiji, bi me to veselje veliko stalo.
A kar koli naj se Ïe zgodi, se svoji majhni
kaprici ne odreãem za nobeno ceno. Îe dol-
go si nisem zamislil ãesa takega, kar bi tako

BES

NEMEZA

vznemirjalo moj tek. Z milo ali s silo se bo to
zgodilo. Hudiã in sreãa sta vslej bila moja
zaveznika.

SCENA 7

Cenci, Andrea

CENCI

No, kaj lahko poroãa‰? Je obljubila, da se mi
bo slepo vdala?

ANDREA

Ne, grofovstvo, bojim se, da sem grofiãno
muãil zaman.

CENCI

Zakaj? Moja volja je tu edini zakon.

ANDREA

Da. A zaãenjam se bati za njeno pamet.
Njen obraz je dobil izraz, ki zgrozi celo me-
ne, ki nimam navade, da bi vztrepetal . . .

CENCI

Ne govori neumnosti! K zadevi!

ANDREA

âe ukaÏete, grofovstvo, bom nadaljeval, a
ker odgovarjam za Ïivljenje in smrt, si drz-
nem poniÏno prositi, ãe smemo prej opraviti
zdravni‰ki pregled. Se Ïelite, grofovstvo, o
tem najprej prepriãati sami?

CENCI

Ne. Osvobodi jo in ji reãi, da ji naroãam priti
sem!

BES

NEMEZA

SCENA 8

Cenci

CENCI

Narava tega dekleta ima v sebi nekaj gran-
dioznega. Aristokratka od glave do peta, v
du‰i pa speãa strast, ki jo lahko spodbudi k
brezmejni ljubezni ali pa k brezmejnemu
sovra‰tvu. Oãarljiva je tako v svojem ponos-
nem kljubovanju, kakor tudi v svoji vsak-
danji milini. A jaz poznam prijeme, ki bi lah-
ko zlomili to kljubovalnost in bo kmalu, ka-
kor moje prej‰nje Ïrtve, ustreÏljiva, vdana
suÏnja, ki si vsega Ïeli in niãesar ne more
odreãi. V despotskih rokah so vse Ïenske
podobne. Tisti trapasti moralisti, ki pridiga-
jo, kako je treba pobolj‰ati ãlove‰tvo, uspe-
jo kveãjemu pri enem izmed tisoã primerov,
medtem ko je na moã lahko spremeniti vrli-
no v najbolj divjo in neãisto pohotnost. In
kako je to zabavno! Kaj bi bilo vredno Ïiv-
ljenje, ãe ne bi bilo nemoralnosti z vsemi
njenimi variacijami in odkloni?

BES

NEMEZA

SCENA 9

Cenci, Andrea

CENCI

No, kje je Beatrice?

ANDREA

Grofiãna zavraãa, da bi pri‰la.

CENCI

Torej jo privedi s silo! Ali ne — najprej ji po-
reci, da bom, ãe ne pride prostovoljno, mu-
ãil Bernarda, dokler me ne zaãne ubogati!

SCENA 10

Cenci, Beatrice

BEATRICE

Tu je tvoja Ïrtev — koljite njo!

CENCI

Ne, ljubka golobica, to bi bilo preveã suro-
vo. Na voljo imam drugaãna preseneãenja
za tiste, ki si mi drznejo kljubovati.

BEATRICE

Te vice na zemlji zame ne morejo imeti no-
vih preseneãenj.

CENCI

Menim prijetna preseneãenja in ti svetujem,
da se brez upora vda‰ moji volji; celo z uÏit-
kom. Dolga izku‰nja mi je povedala, da je od
antipatije kakega dekleta do predanosti
Ïenske le majhen korak.

BEATRICE

Izdajalski korak, ki ga ne bom naredila!

BES

NEMEZA

CENCI

Misli si, kar si hoãe‰, a ubogaj! Moj zadnji
oãitek ni dovolj deloval; a ãe misli‰, da ni-
mam na voljo drugaãnih sredstev, napak
presoja‰ moje zmoÏnosti. Slepa ubogljivost,
do katere bo‰ v vsakem primeru pri‰la, lah-
ko tebi in drugim prihrani veliko trpljenja.

BEATRICE

Naredi, kar hoãe‰ in more‰! Prostovoljno se
ne izroãim krempljem hudiãa.

CENCI

»Kremplji« pravi‰ njegovim rokam, mehkim
kakor zajãkove taãke. Hoãe‰ torej ubogati?

BEATRICE

Ne. Tudi ãe bi ti bile na uslugo vse podzem-
ne moãi!

CENCI

Torej je med nama vojna.

BEATRICE

Da! Lahko trpinãi‰ in razkosa‰ moje telo, ne
more‰ pa umazati moje du‰e in je omadeÏe-
vati s svojo niãvrednostjo.

CENCI

No glej! Jutri bo‰ manj arogantna. Zdaj pa
pojdi!

BES

NEMEZA

Drugo dejanje

V Cencijevi palaãi

SCENA 1

Beatrice, Lucretia

LUCRETIA

Dragi otrok, si zdaj bolj mirna?

BEATRICE

Da, ljubljena mati! Morda gre za usmiljeno
Previdnost, ki me opogumlja, ali pa je to le
naravna spokojnost pred viharjem, ki je ne-
hal divjati, a sama se ãutim manj brezupno
in brez poguma.

LUCRETIA

In kje bi uspevalo upanje, ãe ne v tvoji mla-
di du‰i? Prihodnost mora poplaãati vse, kar
si trpela in trpi‰.

BEATRICE

O Bog, ko bi bilo tako! A kako dolgo sva
upali zaman!

LUCRETIA

Ko bo minila noã, pride dan in po mraãnem
razpoloÏenju pride radost. Pri Bogu je vse
zapisano. Bodi prepriãana, da bo njegova
nevarljiva praviãnost nekoã povrnila z naj-
slaj‰o blaÏenostjo stra‰ne Ïalitve, ki sva jih
tu pretrpeli!

BES

NEMEZA

BEATRICE

O, ãe bi bilo tako! Vãasih nekako ugibam,
kako oãarljivo lepo je lahko Ïivljenje. V red-
kih trenutkih, ko mi uspe malo pozabiti
najino stra‰no usodo, me zgrabi boleãe hre-
penenje, da bi uÏila vse, kar lahko da mla-
dost, bogastvo in stan. Za naju bi vendar vse
to bilo dosegljivo, ãe ne bi med sreão in naji-
nim Ïivljenjem stal ta odvratni jeãar.

LUCRETIA

Gospod Bog naju preizku‰a; poniÏno mora-
va vse to sprejeti.

BEATRICE

Ne, to je kljub vsemu preveã. V tem domi‰-
ljavem Rimu, kjer si pijana pirovanja sledi-
jo druga za drugo, kjer mi vsako oko pravi,
kak‰ne zmage bi lahko proslavljala, tam bi
naravno bila vladarica namesto uboge suÏ-
nje pod podlim tiranom. Se torej more‰ ãu-
diti, da sovraÏim tistega, ki zastruplja mojo
mladost in spreminja sladkost Ïivljenja v
Ïolã?

LUCRETIA

Pomiri se in ne misli znova na tako Ïalostne
reãi! Molitev in poniÏnost morata biti ne-
loãljiva dvojãka. Zaupam te bolj‰im rokam
kakor so moje — tem boÏje Matere — in
ona, nepopisno dobra, naj potolaÏi in zava-
ruje mojega ljubljenega otroka!

BES

NEMEZA

SCENA 2

Beatrice, na kolenih pred podobo Madone

BEATRICE

Ti, presveta mati na‰ega Odre‰enika, pri-
sluhni moji molitvi, ponudi svojo visoko, ãu-
dovito varstvo najbolj neutolaÏljivi in ubogi
med ãlove‰kimi otroki! Ti, ki si sama trpela
neizrekljive muke, ki si ãutila, kako je poãi-
lo nebe‰ko materinsko srce, ki si videla last-
nega boÏjega Sina umreti v najstra‰nej‰ih
mukah, ti, in samo ti, lahko razume‰, kako
velika je moja beda, kako globoka moja ne-
utolaÏljivost. Tvoja neizãrpna milost in tvoja
potrpeÏljivost pred ãlove‰kimi napakami je
vendar pribeÏali‰ãe vseh nesreãnih; iz naj-
vi‰jega neba, kjer stoluje‰ v nepopisni slavi,
vidi‰ vsako solzo in sli‰i‰ toÏbo slehernega
srca. âeprav nevidna, stoji‰ kakor tolaÏeãi
angel poleg vsake postelje bolnega ali umi-
rajoãega. Nihãe, ki res veruje, ãigar srce se
pokori, ni loãen od tvoje ljubezni. Nema
molitev jezika solz si dela brezmejno pot do
tebe. In zakaj ti, neskonãno potrpeÏljiva in
mila, ne bi bila milostna tudi meni? Prizna-
vam, da sem se velikokrat motila, da so se
obãutki sovra‰tva in grenkobo zakoreninili

BES

NEMEZA

globoko v mojem srcu; a ti ve‰, saj ni niã,
ãesar ti ne bi opazila, da je moje sovra‰tvo
hranilo soãutje do mojih bratov in uboge
matere, njihovo nezasluÏeno in tako stra‰no
trpinãenje; ti ve‰, da teh obãutij ni porodila
nikakr‰na sebiãna misel. So v nasprotju z
naukom odpu‰ãanja tvojega Sina, a on, prav
tako kakor ti, ve, da ãlovek ni popoln. Rada
bi poskusila uti‰ati glas grenkobe in sovra‰-
tva in povrniti zlo z dobrim in tlaãenje s
potrpeÏljivostjo. A daj mi znamenje, sveta
Gospa, da me ne bo‰ zapustila v tej nesreã-
ni uri, da ne bo‰ dovolila okrutnemu tiranu,
da bi umazal mojo du‰o in posilil mojo de-
vi‰kost! Ti, ki si nebe‰ki vzor ãistosti in
devi‰kosti in varuje‰ te, ki se bojujejo za vrli-
no, ne dopusti, da bi postala Ïrtev satanske
prevare! Naj me muãi, potrpeÏljivo bom
prena‰ala, a ne daj, da muãi moja uboga
bratca, saj bi tedaj moje vztrajanje upadlo in
zaradi soãutja bi bila prisiljena pristati na
svoje stra‰no oneãa‰ãenje! O, Gospa, razu-
mem, da sem doslej trpela zaradi pre-
izku‰nje in da bi se moja du‰a oãistila; a
prihrani mi to zadnje trpljenje, saj bi zaradi
njega zaãela prezirati samo sebe! Bojim se,

BES

NEMEZA

da tedaj ne bi veã bila vredna tvojega nebe‰-
kega varstva.

(Kratek odmor)

Ti, ki v mojem srcu razbira‰ vso bedo moje-
ga Ïivljenja, ti ve‰, da sem bila Ïe kot otrok
Ïrtev vsakovrstnih grobosti. Lakota, biã,
psovanje, niã mi ni bilo prihranjenega; ra-
dost, za katero imajo pravico celo tisti, ki so
najbolj zapostavljeni, sem samo slutila; in
zdaj, ko je pri‰la pomlad mojega Ïivljenja,
ko poslu‰am okoli sebe ‰epetanje, da sem
ljubka in lepa, ko se zdi, da me mladost in
bogastvo izvabljata k veselju in uÏivanju,
zdaj mi grozi najpodlej‰e od vseh oblik na-
silja, ki zapeãati Ïensko z neãim, kar je pod-
lej‰e od zloãina samega. Zloãin je namreã
mogoãe zakriti in oprostiti, a razdejana sve-
tost vrline ostane vse Ïivljenje neizbrisna
psovka. Oneãa‰ãeno srce se mora zapirati
kakor polÏ v svojo hi‰ico; je mrtvo za ãa‰ãe-
nje, ki ostaja pravica ãistih, in tako mrtvo
tudi za materinsko dolÏnost in ljubezen. O,
ãa‰ãena, sveta Gospa, ne zapusti me v tako
brezupni uri, re‰i me iz te stra‰ne usode!

(Ostane ‰e nekaj ãasa na kolenih v globoki in
nemi pozi ãa‰ãenja in joka.)

BES

NEMEZA

SCENA 3

Cenci, Beatrice

CENCI

Videti si Ïe manj kljubovalna. Si nazadnje
zaãela razumeti, da je bolje biti moja prija-
teljica kakor pa sovraÏnica? âe bo‰ ubogala,
ti bo na voljo vse razko‰je in vsak uÏitek; ãe
pa bo‰ odklonila, bo tebe in tvoja brata ãa-
kalo brezmejno trpljenje.

BEATRICE

ObÏalujem izraze, ki sem jih uporabila v ihti
in te prosim, da mi oprosti‰ mojo nepremi‰-
ljenost. Ubogati te Ïelim v vsem, kar s pra-
vico zahteva‰ in kar ni v nasprotju z zakoni
Boga in ljudi.

CENCI

BoÏji zakon je ljubiti se in rojevati. To uka-
zuje Sveto pismo. Ta zakon spo‰tujem do
ãrke natanko, ne da bi upo‰teval to, kako
ljudje absurdno razlagajo njegov veãni in
sveti nauk. Je mar moja krivda, ãe najslaj‰e
bitje v vsej deÏeli Ïivi prav v moji lastni hi‰i?

BEATRICE

A to je tvoja hãi.

CENCI

Moja? Saj sem ti vendar rekel, ãigava hãi si.

BEATRICE

Vsekakor si na mestu oãeta, ali bi to vsaj
moral biti.

CENCI

Mar torej meni‰, naj bom Colonnu hvaleÏen
za njegovo prijateljsko uslugo? Ne zaprav-

BES

NEMEZA

ljajva ãasa za otroãarije! Mi hoãe‰ obljubiti
polno ubogljivost?

BEATRICE

Rekla sem ti Ïe, kaj lahko moja ubogljivost
obsega.

CENCI

Bova videla.

(pozvoni)

SCENA 4

Kakor prej, Andrea

CENCI

Privedi Bernarda!

SCENA 5

Kakor prej, Bernardo

CENCI

(Bernardu)

Tvoja sestra odreka poslu‰nost in

kljubuje. Ti, grdi otrok, si, ki jo spodbuja k
uporu!

BERNARDO

Ne, oãe! Nasprotno, jaz sem, ki jo posku‰am
potolaÏiti in pomiriti. Pravim ji, da je Bog
predober in prepraviãen, da ne bi pri‰li bolj-
‰i ãasi.

CENCI

Kaj, bolj‰i ãasi? Ti torej obtoÏuje‰ lastnega
oãeta. V moji prisotnosti si videti ko milo

BES

NEMEZA

jagnje, a za mojim hrbtom grdo govori‰ o
meni. Hoãe‰ vendar priznati, da si ti tisti, ki
pod hudiãevim vplivom ‰ãuva svojo sestro k
uporu?

BERNARDO

âesa takega nikoli nisem poãel.

CENCI

Brezmejna impertinenca! Le Satan sam bi te
lahko uãil takole lagati.

BERNARDO

Ne laÏem.

CENCI

Andrea, prebiãaj ga po podplatih, dokler ne
prizna! V njem je hudiã; moramo ga izgna-
ti.

BEATRICE

O Bog!

CENCI

(proti Beatrice)

To so samo igraãe. Razpola-

gam s sredstvi, ki so veliko bolj uãinkovita.
Mar ‰e vedno misli‰, da mi lahko kljubuje‰?

BEATRICE

Kaj torej ne razume‰, da bo‰ za vsako trpin-
ãenje, ki ga nalaga‰ svojim nedolÏnim
Ïrtvam, pomnoÏeno kaznovan v veãnem
Ïivljenju?

CENCI

Toliko veã razloga za uÏivanje v tem Ïivlje-
nju! Ali se torej hoãe‰ podvreãi moji volji?

BEATRICE

Ne!

CENCI

(Andreu)

Udari moãneje.

(Bernard stoka od boleãine.)

BEATRICE

O, sveta Gospa, ne zapusti me v tem stra‰-
nem trenutku!

BES

NEMEZA

CENCI

(proti Bernardu)

Tvoja sestra lahko z eno

samo besedo ustavi kaznovanje. âe bo ne-
hala odklanjati poslu‰nost meni, bo‰ osvo-
bojen.

BEATRICE

Ko bi vedel, moj dragi brat, kaj terja od
mene, bi gotovo razumel, da mi to ni mo-
goãe.

BERNARDO

Ne skrbi zame, ljubljena sestra! PotrpeÏljivo
hoãem vse to pretrpeti.

ANDREA

(proti Cenciju)

Kri mu udarja izpod koÏe.

CENCI

Toliko bolje; nadaljuj!

BEATRICE

Bedni tiran! V primerjavi s teboj je hudiã
angel. Kaj nima‰ nobenega usmiljenja do
ubogega nedolÏnega deãka, podvrÏenega
vsem trpinãenjem pekla? Naj te to potiso-
ãerjeno zadene nazaj Ïe tu na zemlji!

CENCI

Usmiljenje — takih reãi ne razumem. S svo-
jim psovanjem ne bo‰ izbolj‰ala poloÏaja
svojega brata. Samo en naãin je, da ga re‰i‰.

BEATRICE

(vstran)

O, ko bi mogla pridobiti na ãasu!

(proti Cenciju)

Do smrti trpinãi‰ Bernarda, ne

da bi dobil od mene odgovor na svoje pe-
klensko vpra‰anje. Daj mi nekaj ur za pre-
mislek! Moram se okrepiti z molitvijo in
sama zase premisliti, koliko se smem Ïrtvo-
vati za to, da bi omilila trpljenje drugih.

BES

NEMEZA

CENCI

Dobro, s tem se strinjam.

(proti Andreu)

Osvobodi Bernarda!

(proti Beatrice)

A dobro pomni, ãe bo tvoje

kljubovanje trajalo naprej, ne bo meja za
muãenje Bernarda in tudi tebe same! Moja
volja je tu edini zakon in zdaj si videla le
poskus, kako ravnam. Moj cilj vedno posve-
ãuje moja sredstva. Ne posku‰aj nasproto-
vati, ker bo rezultat enak! Prihrani torej sebi
in drugim nepotrebne muke! Ima‰ moÏost,
da naredi‰ iz svojega Ïivljenja raj zase in za
tiste, ki so ti dragi.

BEATRICE

O Bog, kak‰no trpljenje! Pridi, ubogi Ber-
nard! Posku‰ala bom omiliti tvoje boleãine.
Dragi, ljubljeni brat, koliko mora‰ trpeti!

CENCI

(Andreu)

Je Cantaridina tu?

ANDREA

Da, ãaka va‰ih ukazov, grofovstvo.

CENCI

Naj pride sem!

(Beatrice in Bernardo odideta.)

BES

NEMEZA

SCENA 6

Cenci, Cantaridina

CANTARIDINA

Ukazali ste mi priti sem, visokost.

CENCI

Moja visokost potrebuje tvoje nizkosti. Ka-
kor pravijo, ima‰ nov ljubezenski napoj, ki
presega vse doslej znano.

CANTARIDINA

To je najãistej‰a resnica.

CENCI

Bolj‰i od tistega, ki si mi ga dala zadnjikrat?

CANTARIDINA

Veliko bolj‰i. Njegov uãinek je povsem brez
primankljajev.

CENCI

âemu pravi‰ »povsem brez primankljajev«?

CANTARIDINA

Celo pri stari babnici kakor sem jaz vzbudi
kar najveãje poÏelenje. Pod uãinkom tega
napoja bi me tudi njihovo grofovstvo vide-
lo na moã oãarljivo. Iz tega je mogoãe naj-
bolje presoditi, kak‰no blaÏenost bi to dalo
njihovi visokosti v prisotnosti mladosti in le-
pote.

CENCI

Hoãe‰ ãisto resno trditi, da bi mi postala
v‰eã celo ti?

CANTARIDINA

O tem nimam najmanj‰ega dvoma.

CENCI

Torej je vrag tvoj zaveznik!

CANTARIDINA

Uporabljam samo naravna sredstva. Njiho-
va visokost vendar ve, kak‰en uãinek ima

BES

NEMEZA

vino na zelo mlade ljudi. Moja umetnost je
preprosto pomnoÏiti ta uãinek.

CENCI

Potrebujem dva odmerka. Si ju prinesla?

CANTARIDINA

Ta stekleniãka vsebuje ‰tiri odmerke.

CENCI

Zlato zate. âe bom zadovoljen, bo‰ dobila
desetkrat toliko. Koliko naj vzamem vsako-
krat?

CANTARIDINA

Dvajset kapljic za visokost, a najveã po de-
set za zelo mladega ãloveka. A svetovala bi,
ne veã kakor osem, saj se veãinoma ljudje
tako razgrejejo, da nekaj ur sploh niso spo-
sobni, da bi se brzdali. Posebej to velja za
mlada dekleta.

CENCI

To se dobro sli‰i; in kak‰en stranski uãinek
ima napitek potem?

CANTARIDINA

Po vsakem dejanju sledi protidejanje. Na-
vadno se ãlovek potem ves dan poãuti izãr-
panega in ga napada migrena; a lahko pre-
bavljiva hrana in nekaj kozarcev dobrega
vina stvar hitro pozdravi.

CENCI

Dobro, lahko odide‰.

CANTARIDINA

·e nekaj besed, ãe njihova visokost dovoli.
Napitek ne upijani takoj. Najprej se ãuti ãlo-
vek teÏkega, kmalu globoko zadremlje in
ima ãudne sanje, tako Ïive, da te potem ob-
sedajo spomin in se zde povsem resniãne.

BES

NEMEZA

âez nekako ãetrt ure se ãlovek zbudi in prav
tedaj ima napitek nanj svoj ãudeÏni ljube-
zenski uãinek, ki kmalu postane neustavlji-
va pijanost ãutov.

(Cantaridina odide. Cenci nakapa nekaj kapljic
v kozarec, poleg katerega stoji karafa z limona-
do.)

CENCI

Gotovo bo Ïejna po sceni z Bernardom! Go-
tovo bo pila.

SCENA 7

Beatrice

BEATRICE

·e nekaj ur in moja stra‰na usoda se mora
odloãiti. Bom mogla gledati svojega uboge-
ga brata, kako ga kar se da kruto muãijo, ne
da bi mu pomagala, ko vendar morem po-
magati? A vendar, o Bog, kako? Niã v tem
Ïivljenju, morda niã v veãnem, ne more
oprati tega madeÏa. Madona, najbolj ãista
med ãistimi, se bo morala oddaljiti od one-
ãa‰ãenega telesa in du‰e. A ona vendar ve,
kako nemoãna sem proti prisili grobega
tirana! Morda bo oprostila. Saj je njen ne-
be‰ki Sin oprostil Magdaleni. A na tej zem-

BES

NEMEZA

lji padli ne uÏivajo popustljivosti. Oneãa‰ãe-
na ali neoneãa‰ãena, tu gre za veliko vpra-
‰anje vesti; ãe ne v oãeh drugih, pa vendar v
lastnih, je padli obsojen na neizogibno po-
niÏanje. Ne morem iti pred boÏji oltar z
laÏjo in obljubljati ãistost, ki je morda ne po-
sedujem veã. In ãe bom prikrila svoje one-
ãa‰ãenje, kdo ve, ali mi bodo verjeli? Tako le
malo‰tevilni postanejo Ïrtve nasilja in tako
mnogi postanejo Ïrtve lastnih nevrlin.

(Kratek odmor)

Kri mi buta v senceh, kakor da bi se imele
razpoãiti. O, ãe bi vsaj za trenutek mogla za-
dobiti mir!

(Stopi k mizi, napolni kozarec in izpije.)

âutim tako teÏo. Mogoãe mi bo pomagal
spanec, moj edini tolaÏnik.

(LeÏe na zofo in zaspi.)

BES

NEMEZA

SCENA 8

Beatrice, Madona

(V sanjah vidi Beatrice Madono s avreolo, ki
sede poleg nje.)

BEATRICE

Si ti, sveta mati na‰ega Odre‰enika, nevesta
vsemogoãega Oãeta?

MADONA

Da, otrok moj. Tvoja molitev mi je ugajala.
KaÏe ãa‰ãenje in obÏalovanje. Tu sem, da te
potolaÏim in ohrabrim v upanju tvoje
trpinãeno srce.

BEATRICE

Tvoj rahloãutni, usmiljeni pogled je podo-
ben sporoãilu o ljubezni in miru.

MADONA

TolaÏiti, to je moja naloga. Sem usmiljenje
vesolja.

BEATRICE

Samo tvoja pomoã me lahko re‰i.

MADONA

O, ko bi le mogla! A veãni Bog, moj visoki in
strogi soprog, je bolj naklonjen Cenciju ka-
kor tebi. Francesco nam je dal cerkev in vsak
dan daruje vo‰ãenke na‰im priljubljenim
svetnikom.

BEATRICE

A saj on je izprijenec, da mu ni para!

MADONA

Tako se ne sme‰ izraÏati o kristjanu, ki nam
je daroval cerkev!

BEATRICE

Oprosti, ãa‰ãena Gospa, ãe izrazim svojo
grenkobo! A saj ve‰, da Cenci vse svoje Ïiv-

BES

NEMEZA

ljenje ni stopil v sveti boÏji tempelj. âe po-
stavi‰ cerkev, medtem pa na skrivaj uganja‰
bogokletstvo in kaÏe‰ svojo nevero, vendar
bolj preklinja‰ kakor pa dokazuje‰ poboÏ-
nost!

MADONA

Da, otrok moj, glede tega ima‰ povsem prav.
To mi daje videti zadevo s ãisto druge per-
spektive. Norãevati se iz Boga je najbolj ne-
odpustljiv izmed vseh zloãinov, ki bo kaz-
novan z veãnimi mukami. Zanj ne bo re‰it-
ve.

BEATRICE

Prav to si Ïelim.

MADONA

Tako se ne sme‰ izraÏati. Srce gospodiãne
mora biti milo in rahloãutno. Cencijevo bo-
gokletstvo pa bo Ïe na zemlji kaznovano s
smrtjo v mukah. Muãiti ga pozneje, to pa bo
privilegij hudobca.

BEATRICE

Kdaj bo kazen izvr‰ena?

MADONA

Kmalu. Ti bo‰ orodje za ma‰ãevanje Vsemo-
goãnega. âeprav ne more‰ sli‰ati njegovega
glasu, ki govori vsemu svetu, pa ga jaz sli‰im
jasno, kako razgla‰a nujno kazen za Cenci-
ja, katere izvr‰iteljica bo‰ ti.

BEATRICE

Naj se zgodi tvoja volja, o Bog!

MADONA

Poslu‰aj! Morda bo‰ zdaj sama sli‰ala boÏji
ukaz, ki ti naroãa umoriti Cencija. A ne z

BES

NEMEZA

enim samim vbodom bodala, njegove muke
morajo biti hude in dolgotrajne! Razumeti
mora, da se ne kaÏiti s svojim Bogom. Dobro
si zapomni, da ga velja muãiti z vsemi mu-
kami, ki si jih je mogoãe zamisliti!

BEATRICE

Slepa ubogljivost naj bo moj zakon.

MADONA

Vlivaj raztopljenega svinca v njegova u‰esa,
a poãasi, da bo dolgo trpel! Na Ïalost ‰e to
ne bo dovolj. Za norãujoão nevero je vsaka
kazen premila.

BEATRICE

Je torej nevera bolj pomemben greh kakor
pa vsi drugi odvratni zloãini, ki jih je storil
Cenci?

MADONA

Zloãine je mogoãe oprostiti, a za nevero, ka-
kor je to pri Cenciju, je zaprto celo moje us-
miljenje.

BEATRICE

A ti, ki si tako nebe‰ko mila, gotovo gleda‰
na dvome misleãega ãloveka s popustlji-
vostjo. Guido trdi, da so nekateri dvomljiv-
ci plemeniti ljudje in resniãni kristjani v pra-
vem pomenu te besede.

MADONA

On te zavaja, ubogi otrok! Dvomljivec ne
more biti kristjan in kristjan ne dvomljivec.

BEATRICE

Guido meni, da sta bila Sokrat in Platon ob
‰tevilnih ‰e drugih poganih na moã praviã-
na ãloveka.

BES

NEMEZA

MADONA

Ne verjemi tega! Pogan ne more biti pravi-
ãen.

BEATRICE

Guido tudi Tita prikazuje kot kr‰ãanski vzor
iz poganskega ãasa.

MADONA

Tita! Kaj ne ve‰, da se je vojskoval proti od
Boga izvoljenemu ljudstvu in oblegal Jeru-
zalem! V vicah se muãi Ïe veã ko poldrugo
tisoãletje.

BEATRICE

A to je bilo vendar ljudstvo, ki je kriÏalo
boÏjega Sina samega.

MADONA

Da, srãek moj, to je bil odvraten greh; a ne
morem pozabiti, da sem sama Judinja in je
moj drugi soprog prav tako bil Jud.

BEATRICE

Guido ni prepriãan, da bi ti pri‰la v njegovo
naroãje kot najbolj ãista vestalka.

MADONA

To izrecno potrjuje Biblija. Si drzne‰ dvomiti
o tem, kar pi‰e v Svetem pismu?

BEATRICE

Bog naj zavaruje mojo du‰o zoper tako od-
vraten greh! Guido je, ki trdi, da je brezma-
deÏno spoãetje mit in da je enako pravljico
mogoãe najti v religiji Zaratustre in drugih.

MADONA

Imeti mojo poroko z boÏjim duhom Vseoãe-
ta mit, je sramotno omadeÏevati svetost
vere. Veãno bom pomnila, kako je Vsemo-
goãni oÏivil mojega boÏjega Sina. Niã ãlo-
ve‰kega se ni zgodilo, a vse moje bistvo je

BES

NEMEZA

preÏela in preÏgala neopisljiva neÏnost in
nebe‰ka ekstaza!

BEATRICE

Si bila enako sreãna tudi s svojim drugim
moÏem?

MADONA

Kako otroãje vpra‰anje! Saj bi vendar mora-
la razumeti, da navaden tesar ne more na-
domestiti Boga.

BEATRICE

Guido je tako zgovorno prepriãljiv; bojim se,
da bodo njegovi filozofski pogovori z menoj
nazadnje razmajali mojo vero.

MADONA

Ubogi otrok! To bi bilo zate najhuj‰a od
vseh usodnosti. Hudiã je, ki govori iz Guido-
vih ust! Gnusi se mi filozofija, saj ta spodko-
puje reputacijo mojega nebe‰kega Sina in
mene same. Vsi filozofi so heretiki, in here-
tiki so obsojeni na veãni ogenj.

BEATRICE

Guido trdi, da so boÏji nauk Odre‰enika, o
katerem sicer govori z navdu‰enim obãudo-
vanjem, stra‰no zlorabili duhovniki in da
pokriva njihove monstruozne zloãine.

MADONA

Na prvi pogled bi utegnilo tako izgledati. A
niã se ne more zgoditi brez boÏje volje. Da
so morali biti milijoni nedolÏnih ljudi, za ka-
tere nismo imeli ãasa, da bi jih izdvojili iz
mnoÏice, do smrti muãeni, je brez skoraj
vsakega pomena, ãe gre za svetovni pro-

BES

NEMEZA

blem, kako izkoreniniti herezijo in izgnati
hudiãa iz ãarovnic. Pomisli, da zemeljske
muke, v primerjavi z veãnimi, niso skoraj
niã.

BEATRICE

Moj Bog, kako stra‰no!

MADONA

Vedi, da je muãilna orodja in grmado, ki jo
uporablja inkvizicija, izna‰la najãistej‰a lju-
bezen. Vaka minuta trpinãenja na zemlji je
izbrisala stoletja veliko huj‰ih boleãin v pe-
klu. Na Ïalost pa so ‰e vedno ravnali premi-
lo, saj herezije, ki jo podpira hudiã, ni bilo
mogoãe zdrobiti, narodi pa z velikimi koraki
stopajo svoji veãni pogubi naproti. Uboge
izgubljene ovce! Z vsakim vlaknom svojega
srca ãutim do njih usmiljenje.

BEATRICE

Guido meni, da jih je pouÏila tema fanatiz-
ma in bi jih lahko re‰ila samo razsvetljenost.

MADONA

Razsvetljenost srca da; z drugimi besedami,
kar je mogoãe slepa in otro‰ko naivna vera.
A Guerra ne meni tako. On ne razume, da je
mi‰ljenje vzrok vsega hudega. Saj je sad dre-
vesa spoznanja zastrupil ãlovekovo Ïivljenje
in odprl jeão smrti. Tako je treba iskati
re‰itev v vrnitvi k popolni nevednosti. V
oãeh filozofov bi to bila velika zmota, a prav

BES

NEMEZA

oni so, ki se motijo o poti, saj njihovo umo-
vanje hrani nevero in nevera zapira nebo.

BEATRICE

Kaj tvoj nebe‰ki soprog, ki se je tako pogos-
to prikazoval Abrahamu, Samuelu in dru-
gim, nikoli veã ne bo pri‰el sem k nam, ubo-
gim ãlove‰kim otrokom?

MADONA

Ne na viden naãin. A z njegovim pristan-
kom njegov boÏji Sin bdi nad usodami vseh
in priÏema k svojemu srcu vse trpeãe in od
greha tlaãeno ãlove‰tvo. Samo tisti, ki od-
klanjajo vero v njegovo boÏansko naravo, so
izvzeti; ti ostajajo v strahu in grozi veãnega
prekletstva. Nihãe se ne bo mogel vrniti po
mostu vzdihljajev.

BEATRICE

Si sploh pojasnila svojemu vsemogoãnemu
soprogu, kako objokovanja vredna je moja
usoda?

MADONA

Da, a odvrnil mi je, da je Ïivljenje paã plimo-
vanje bede in radosti, ki ga ureja usoda.

BEATRICE

Mar nesreãniki torej ne prejmejo nikakr‰-
nega sprejetja na nebu?

MADONA

Moje besede niso pomenile tega. Razumi
me prav! Na veãnega Oãeta lahko gledamo
kot na mozeg vesolja; moj boÏji Sin bi bil
kakor njegovo srce. Oba pa nikoli nasilno ne
posegata na teritorij drugega.

BES

NEMEZA

BEATRICE

A Bog je vendar dal svojega edinega Sina na
kriÏ, da bi omilil trpljenje ljudi?

MADONA

Da, a vzvi‰ena misel, odkupiti grehe ãlove‰-
tva, je pri‰la od mojega boÏjega Sina. Prebu-
di se lahko le v du‰i kakor je njegova, v srcu,
ki ãuti usmiljenje z neizmernim trpljenjem v
ne‰tevilnih svetovih.

BEATRICE

Je torej res, kakor zatrjuje Guido, da so vsa
ozvezdja naseljena?

MADONA

Da! Kolikor more raziskovati najbolj drzna
misel in veã, nebo, posuto z zvezdami, je
garnirano z milijoni svetov, na katerih ljud-
je, prav niã drugaãni od teh tu, gre‰i in do-
biva kazen, trpi in vzdihuje. Moj Sin ima
srce, ki je tako nadnaravno vroãe, da ãuti us-
miljenje do vseh. S solzami in pokleki je do-
segel pri svojem strogem Oãetu privolitev,
da sme umreti za te usmiljenja vredne gre‰-
nike in podariti blaÏenost ne‰tevilni mnoÏi-
ci, ki je postala Ïrtev lastne napake in suges-
tij hudobe.

BEATRICE

O ti sveta, ãa‰ãena Gospa! Sem te razumela
prav? Mar mora tvoj nebe‰ki Sin, neskonã-
no dober in plemenit, znova preÏiveti
stra‰ne, srce trgajoãe, neizrekljve muke, ki

BES

NEMEZA

jih je prostovoljno in predano trpel tu na
zemlji?

MADONA

Da, Ïal! Vsakih trideset let umre v najstra‰-
nej‰ih boleãinah na kaki daljni zvezdi. Jutri
ga bodo kriÏali na planetu Jupitru, kjer je
najstra‰nej‰a, veãtisoãletna dekadenca vrgla
milijone ljudi v huj‰e okoli‰ãine, kakor so
bile v Sodomi in Gomori.

BEATRICE

Pa ga ti ne more‰ re‰iti?

MADONA

On sam tega ne dopu‰ãa. A prav lahko si
predstavlja‰, kaj ãutim jaz, ubogo, izmuãeno
materinsko srce. Predstavljaj si, da mora to
stra‰no trpljenje trajati do konca ãasov —
ãas pa konca nima.

BEATRICE

O ti usmiljenja vredna, tisoãkrat objokova-
nja vredna boÏja soproga in mati! Moje
trpljenje ni niã v primerjavi s tvojim. Rada bi
pome‰ala svoje solze s tvojimi. Rada bi Ïrt-
vovala svojo kri, svojo du‰o, svojo blaÏenost
svojega veãnega Ïivljenja, da bi odvzela eno
samo uro od prihodnjih zastra‰ujoãih muk
tvojega nebe‰kega Sina. O sveta devica! Pri-
di k meni! Naj te objamem in odpoljubim
tvoje boÏanske solze!

BES

NEMEZA

MADONA

Otrok moj, tvoja zanesenost je ganljiva, a
pozablja‰, da nisem iz mesa in me smrtnik
ne more tolaÏiti.

BEATRICE

Odpusti mi, sveta Gospa! Moje vroãe srce je,
ki me navdu‰uje. Jaz uboga ti lahko poklo-
nim le brezkoristne solze soãutja. A Sveti
Duh gotovo enako trpi s teboj in te posku‰a
potolaÏiti?

MADONA

O ne! Odkar sem sedla na svoj prestol v ne-
besih, je z mano kakor da bi si bila tuja in
greni moje srce. Moje Ïivljenje je tkanina
muk. Ves ta neprimerljivi bli‰ã okoli mene
prej poveãuje kakor pa omiljuje moje du‰ne
boleãine zaradi hladu ãa‰ãenega soproga in
zaradi trpljenja mojega neizrekljivo ljublje-
nega Sina.

BEATRICE

Tvoj utrujeni izraz jasno priãuje o dolgotraj-
ni du‰ni boleãini

MADONA

Da, da! Moja nekdanja lepota, tako obãudo-
vana, je Ïe pred davnim izginila. Kak novi
Rafael v meni ne bi veã na‰el svojega ute-
le‰enega ideala.

BEATRICE

Sveta, ãa‰ãena boÏja Mati! Po vsem tem, kar
sem sedaj sli‰ala o tvojih Ïalostih, si te ko-
majda upam spomniti na lastne Ïalosti. A ne

BES

NEMEZA

odvrni svoje milobe od mene! Reci, da
smem upati v tvoje ãudeÏno varstvo!

MADONA

Danes, otrok moj, ne morem premi‰ljati o
Ïalostih drugih! Moja lastna Ïalost napol-
njuje moje srce z najobilnej‰o mero.

BEATRICE

O, uboga jaz! Je zame sploh ‰e kaka re‰itev?
In tudi ti, ãa‰ãena mati na‰ega Odre‰enika,
hoãe‰ odreãi svoje varstvo in me zapustiti v
tem trenutku polnem strahu? O, ko bi mog-
la videti, kako krvi moje devi‰ko srce, kako
se vse Ïivljenje moje ãistosti upira Ïe sami
misli na moje oneãa‰ãenje, ki mi je zagroÏe-
no.

MADONA

Vem vse to in celo skozi lastno boleãino ãu-
tim usmiljenje s tvojo. Toda, ali ne sli‰i‰ gla-
su vsemogoãnega Boga, ki me zdaj kliãe, da
mora‰ bit kaznovana zaradi svojega razmer-
ja z duhovnim heretikom Guerrom?

BEATRICE

Guido ni heretik — le filozof je.

MADONA

Nespametno dekle! Kaj si drzne‰ ugovarja-
ti Gospodu veãnosti in meni?

BEATRICE

Stra‰no se bojim. Je torej Guidovo mnenje,
da mora vero nadzirati razum, napaãno?

MADONA

On je nespokorljiv gre‰nik! Verovati samo
to, kar lahko razume ãlovekov razum, to je
brezboÏnost. Nebo bo odprto samo za tiste,

BES

NEMEZA

ki slepo verujejo vse, kar pridigajo sluÏabni-
ki Cerkve. Zatemnjujejo razum, a raz‰irjajo
v srcu boÏjo luã.

BEATRICE

Guido mi je na glas bral ‰tevilne pasaÏe iz
Svetega pisma, ki jih v velikem strahu zase
nisem mogla razumeti.

MADONA

Ker so pregloboki za tvoj ‰ibek razum. Uãi
se od mene, ti otrok zmote, da je vse, ãesar
v Svetem pismu ni mogoãe razloÏiti, simbol.
Biblija je polna ekskvizitnih simbolov, res-
niãnih biserov, neprecenljivo dragocenih.
Obãudovati jih mora‰ s srcem, niso mi‰ljeni
za razum.

BEATRICE

A razloÏi mi, veãno resniãna, s svojo ne-
be‰ko modrostjo, kako naj razumem s
srcem to, kar je brez smisla za moj ‰ibki ra-
zum!

MADONA

Preveã umuje‰. To se zvestim vernikom ne
spodobi. Simbolov nam niti ni treba razu-
meti, niti nimamo do tega pravice. Dragoce-
ni so zaradi svoje mraãnosti. Predstavljaj si
luã, ki bi bila povsem nevidna, pa ti bo
jasno, kaj hoãem povedati.

BEATRICE

Priznavam, da zaãenja Guido delati zmedo v
moji veri; a fascinira me z bogastvom svojih
misli in prav rada poslu‰am njegove razlage.

BES

NEMEZA

MADONA

Preveã rada! Ljubi‰ ga bolj kakor svojega
Boga.

BEATRICE

Ljubim ga drugaãe.

MADONA

A bolj kakor Neskonãnega. To je oduren
zloãin. Sesala si strup zemlje in pekla iz Gui-
dovih ust. To pomeni zate veãno prekletstvo
in veãno trpljenje. Pozabila si, da je Vsemo-
goãni Bog ma‰ãevanja enako kakor praviã-
nosti. Usmiljenja vredni, nesreãni otrok,
moje srce krvavi zate, ker si skrenila s poti in
se mi zdi‰ doloãena za hudobãevo kraljest-
vo. Kaj ga ne vidi‰ reÏati se v tistem kotu
tamle?

(PrikaÏe se Satan.)

Oãitno te je izbral za svojo Ïrtev. Povej mu,
da ti je Bog naroãil umoriti Cencija in prosi
za njegovo mogoãno pomoã!

BEATRICE

O Bog! Moje srce razna‰a.

MADONA

Bodi pogumna, ti usmiljenja vredni prekle-
ti otrok! Pomisli, da Odre‰enik in njegova
mati trpita tisoãkrat bolj. In zdaj pozdrav! In
poljub v tolaÏbo!

(Madona jo poljubi.)

BES

NEMEZA

SCENA 9

Beatrice, ki sanja, Satan

BEATRICE

Kdo si vendar, s tako mogoãnim in zastra-
‰ujoãim videzom?

SATAN

Jaz sem bog teme in uniãevanja.

BEATRICE

Bojim se te.

SATAN

Brez potrebe. Vedi, da je v mojem kraljestvu
dovolj opija in drugih drog, ki pomirjajo Ïiv-
ce! Muãenje je le dozdevno. Mi ãutimo stva-
ri le, kadar to hoãemo.

BEATRICE

Ali kadar tako ukaÏe‰.

SATAN

Jaz sem rahloãuten do ubogljivih. Zame je
pomembno le, kdo vlada. Nemoã je v mojih
oãeh najveãje zlo. Za oblast se bijem vso
veãnost, veãno proti ustvarjajoãemu geniju,
ki mu na Zemlji pravite Bog. V duhovnem
svetu ga imenujemo Kozmos.

BEATRICE

Ga mar ti nisi prisiljen ubogati?

SATAN

Jaz pa ubogati! Za koga me vendar ima‰? A
jaz sem mu praviãen. Njegova stvarni‰ka
sposobnost je nekaj tako grandioznega, da
to zaslepljuje celo moje moÏgane, ãe na to
samo pomislim. Kak‰na izredna genialnost
Ïari iz vseh njegovih del! Najmanj‰e seme je
svet, iz katerega se poraja neskonãno svetov.

BES

NEMEZA

Si more‰ zamisliti kaj globljega kakor je nje-
gov naãin pripraviti organizme, da se sami
razmnoÏujejo? Oglej si postopek hranjenja,
ki vzdrÏuje bitja pri Ïivljenju; oko, to ogle-
dalce, ki nam daje podobo zunanjega sveta,
ki nikoli ni napaãna; spomin z njegovimi
milijardami enot, kjer se vedno najde prav
tista prava. In Ïivci, ti odliãni kazalci, pa ãuti
s svojimi izbruhi blaÏenosti in muãnosti —
vse tako veliãastno, tako ãudovito, tako ko-
renito boÏansko, da ko bi sam ne bil gospod
senãnega sveta, potem bi hotel biti hlapec
tega boÏanstva svetlobe.

BEATRICE

V ãast ti je, da ga tako obãuduje‰. Vse ve-
liãastno me zanima.

SATAN

Ne morem dovolj obãudovati! Poglej ta
prah, ki napolnjuje vsemir! Zdi se mrtev, a v
njem prebiva speãe Ïivljenje, iz katerega je
boÏanstvu luãi uspelo skonstruirati svojo
mehaniko svetov. Ni on ustvaril Ïive pra-
snovi, saj je ta obstajala Ïe vekomaj, a da jo
je uredil in grupiral v to ãudovito in fasci-
nantno celoto bitij, ki se rojevajo in rastejo,
ljubijo in rojevajo, uÏivajo in trpe, mislijo in
ravnajo — kaj to ni dovolj, da postane‰ nje-
gov obãudovalec celo z oãesom sovraÏnika?

BES

NEMEZA

Boli me, ko se moram bojevati proti temu
ãudovitemu, neizmerno genialnemu duhu;
a on se ne Ïeli spraviti z menoj; noãe prizna-
ti, da ne more biti luãi brez sence, da je bog
teme nepremagljiva moã, da sem od veãno
obstajal in bo moja moã preÏivela njegovo.
Koliko njegovih sonc Ïe pripada mojemu
kraljestvu! Njegove plamenice so ugasnile
in ne‰tevilni svetovi se opotekajo skozi pro-
stor, ãrni in stra‰ni, kakor da Ïalno obleãeni
po svojem lastnem izginotju.

BEATRICE

Zgovoren si in po du‰i plemenit. Prav rada
poslu‰am tvoje besede. Gospa je bila gotovo
bolj banalna.

SATAN

Gospa, o kajpak! To je povsem druga reã.
Koliko takih gospa, pa misli‰, da je ãlove‰ka
domi‰ljija Ïe ustvarila? Ti ne morejo dvigniti
svoje misli niti do najbolj rudimentarnega
razumevanja o neizmerni veliãastnosti
stvarnika, in ko se ne morejo dvigniti do nje-
gove ravni, posku‰ajo njega pritegniti na-
vzdol k sebi. Iz tega prihajajo vse te neum-
ne pravljice o Jupitru z njegovimi stranskimi
Ïenami, Veneri z njenimi ‰ibkostmi, brez-
madeÏne madone in ljudem podobni bogo-

BES

NEMEZA

vi. A Guido je vendar Ïe govoril s teboj o
vsem tem.

BEATRICE

Da, vsekakor! On ne veruje v boÏanskost
madone in njenega sina.

SATAN

Njen sin je bil vse preveã plemenit, preveã
resniãen in na moã skromen, da bi nastopal
kakor bog. To so si duhovniki pozneje izmi-
slili, da bi izvlekli denar od svojih vernikov.
A jaz ne smem slabo govoriti o njih, saj so
moja najbolj‰a orodja. Oni raz‰irjajo temo,
kamor koli Ïe pridejo.

BEATRICE

A Gospa je bila ravno prej pri meni. Celo vi-
dela sem njeno avreolo.

SATAN

Ne verjemi tega! Bila je diletantka z zlagano
avreolo.

BEATRICE

Celo ona je bila, ki mi je svetovala, naj se
obrnem nate.

SATAN

Ti si vendar otrok! Kako bi si mogel kdo, ki
ima vsaj delãek zdrave pameti, predstavlja-
ti, da bi vladajoãi duh neskonãnosti, on, ki
ukazuje ne‰tevilnim zvezdam in naseljenim
svetovom, skrbel za vsako malenkost v tem
mikroskopskem delãku vesolja? Predstavlja-
ti si mora‰ prav mizerno majhnega boga, da
lahko verjame‰, da se ta poroãi na tej zem-
lji in ima otroke kakor si ti, uboge ãlove‰ke

BES

NEMEZA

otroãiãe. Ljudje ste vendar tako neskromni,
da verujete, kako naj vas bi ustvaril po svo-
ji podobi.

BEATRICE

Kaj to potem ni res?

SATAN

O naivnica, za tvoje vpra‰anje bi te moral
poljubiti! Si torej ne more‰ predstavljati
boga drugaãnega od ãloveka? A otrok moj,
kaj ne razume‰, da to pomeni preklinjati
‰irokega boga luãnih svetov? Med bogom in
ãlove‰ko naravo je razlika, ki je morda veã-
ja kakor pa med konãnim in neskonãnim.
Kaj more‰ to razumeti?

BEATRICE

Ne. To presega moje zmoÏnosti mi‰ljenja.

SATAN

Kajpak, raje diskutiram o metafiziki z Bru-
nom. Ta ãas je to edini, ki je sposoben pripi-
sati stvarniku ustrezno velikost, ne da bi ga
stiskal v ãlove‰ki okvir.

BEATRICE

Mar ni Bruno nevaren heretik?

SATAN

Bruno je veliãasten filozof. Je prvi, ki je do-
umel, kar bodo nazadnje vsi morali dojeti,
da vse Ïivi, da niã mrtvega ne obstaja in ni
nikoli obstajalo, da je smrt samo prehod od
enega Ïivljenja v drugo. Tudi ti ne veã svet-
leãi svetovi, o katerih sem ravno govoril, so
mrtvi samo z ozirom na ãlovekovo razume-
vanje Ïivljenja. âe bi bili zares mrtvi, bi jim

BES

NEMEZA

ne hotel vladati. Skozi vso njihovo bit gre
valovanje Ïivljenja. ·e veã: preÏemajo jih
tudi valovi obãutenja, in skozi neskonãni
prostor pulzirajo hrepenenje veãnosti in
vzdihi veãnosti.

BEATRICE

Ti prebuja‰ v meni duhovno Ïivljenje, ki ga
doslej nisem dojemala.

SATAN

Torej morda zaãenja‰ razumeti, da tedaj, ko
kakor mi, vladamo neizmernim kraljestvom,
ne Ïelimo veã poklekovati in obljubljati sle-
po ubogljivost. Zato najãe‰ãe divja vojna
med knezom luãi in knezom teme, in zato je
rekrutiranje bojevnikov prav zdaj najbolj
pomembna sluÏba tako na nebu kakor tudi
v peklu.

BEATRICE

Nadvse me zanima vse, kar tu pripoveduje‰,
a prav rada bi se posvetovala s teboj o moji
lastni poziciji.

SATAN

Kajpak, prav zato sem dejansko pri‰el. Ta
Cenci je trmast gospod.

BEATRICE

Kaj ti ve‰, kaj namerja?

SATAN

Gotovo to vem in morda bolj, kakor more‰ ti
uganiti. Ti ‰e vedno ãuti‰ le predokus tega,
kar ima priti, a ãez hip bo‰ tako Ïiva, tako
sku‰ana, da se bo‰ komaj mogla upreti ko-
mur koli. âutila bo‰ nepopisno ljubezensko

BES

NEMEZA

poÏelenje in prava blaÏena pijanost te bo
posvetila v misterij ãutenja.

BEATRICE

O, kako hrepenim po Guidu. A povej, me ti
ne more‰ re‰iti pred preganjanjem tega od-
vratnega Cencija?

SATAN

Tega niti ne morem niti noãem. A ko bo tvo-
ja pijanost popustila, ga bo‰ pri priãi iz vse-
ga srca zasovraÏila. Hoãem ti pomagati pri
ma‰ãevanju.

BEATRICE

O, kaka dobrodelnost! Lahko bi te zaradi
tega vzljubila!

SATAN

Mogoãe bom kdaj zahteval tvojo ljubezen, a
pred tem jo podari Guidu. Postavi pogoj, naj
ti pomaga umoriti Cencija. A daj mu samo
obljube, dokler ne izpolni svoje naloge. Ne
pozabi, da je neizpolnjena ljubezen najbolj-
‰e Ïensko oroÏje!

BEATRICE

Kaj pa ti terja‰ od mene? S ãim naj plaãam
tvojo uslugo?

SATAN

Jaz ne zahtevam niã. Vse pride samo od
sebe. Od boga ne more‰ niã priãakovati, saj
je tvoje srce polno sovra‰tva in je tvoja vera
razmajana. Torej bo‰ brez dvoma pri‰la k
meni.

BEATRICE

Mi obljubi‰, da bom lahko muãila Cencija
vse veãno Ïivljenje?

BES

NEMEZA

SATAN

Na to prisegam pri svoji lastni nesmrtni
du‰i.

BEATRICE

Si torej res nesmrten?

SATAN

Da, Ïal! âe bi me bog mogel pustiti umreti,
bi se do prahu pripognil pred njegovimi no-
gami. A ne more. Nad njim, prav kakor nad
menoj, vlada vi‰ja moã, namreã usoda, ne-
izogibnost. Mi smo samo orodja v njeni roki
kakor kamen. Nihãe nima svobodne volje.
Bog enako kakor jaz, kakor ãlove‰ki palãki,
torej vse, kar Ïivi in hiti, moramo ubogati
veãno pravilo narave. Beseda »smrt« tu
nima mesta, saj se niã ne izgubi. Noben duh
ne more biti izniãen; Ïivljenje je neugasljiva
svetilka.

BEATRICE

Nas gre‰nike torej ãaka neskonãna kazen?
Trepetam Ïe ob sami misli na to.

SATAN

Kazen, to je ãlove‰ki koncept, ki ga seveda
tudi sam uporabljam, da me razumejo. A
usoda ne kaznuje. Na njeni tehtnici je od
vsega zaãetka stehtana koliãina veselja in
Ïalosti, uÏitka in trpljenja za vsako bitje.

BEATRICE

In kdaj je bil zaãetek?

SATAN

Nikoli. Tudi zaãetek je le reklo. A ne Ïelim
veã diletantsko uganjati filozofije. Adijo!
Morda se sreãava v svetu senc.

BES

NEMEZA

SCENA 10

Beatrice se prebuja

BEATRICE

Kak‰no ãudno videnje! Zbrati moram svoje
misli, da si ustvarim jasno podobo.

(Postoji za hip kakor v globokem premi‰lje-
vanju.)

Poãutim se tako ãudno. Poãutim se, kakor
da bi se prebudila v novo Ïivljenje, povsem
drugaãno od prej‰njega, kakor da bi se me-
tulj izlegel iz liãinke. Kako nenavadno! Ne
ãutim strahu, prav tako ne Ïalosti in nemi-
ra, niti sovra‰tva ne; le hrepenenje po
neãem — ne vem prav dobro po ãem. Moje
prsi so napolnjene z najslaj‰im hrepene-
njem. O, ãe bi bil Guido zdaj tu! Nikoli prej
mi ni bil takosrãno, tako neizrekljivo drag.
Da, moj ljubi, ãa‰ãeni Guido, pridi, objemi
me, tvoja sem; poljubi me! Ne morem se veã
upirati, tako slabotna sem . . .

(Kratek odmor)

O, kakor zaãarana sem. Moja prej‰nja nara-
va je izginila in moje novo Ïivljenje je ne-
ustavljivo poÏelenje po tem, da bi ljubilo in
bilo ljubljeno. Kaj torej ne pride‰, moj Gui-
do? Hotel si pridobiti mojo obljubo; ni tre-

BES

NEMEZA

ba. Tvoja sem tudi brez nje, za vse Ïivljenje
in veãno. Ti me bo‰ re‰il tega brezsramnega
tirana, ki mi sledi. Moja ãistost pripada tebi,
nikomur drugemu. Rada bi sodelovala v
tvoji pijanosti. Ti sme‰ ugasiti mojo luã in
samo zvezde bodo videle mojo poroko. Îe
predobãutek je nebe‰ki; kak‰en bi torej bil
‰ele obãutek, ãe bi ti, v tvojem objemu,
darovala ves Ïar svoje krvi, vso neÏnost svo-
jega srca?

(Kratek odmor)

O, moj Guido, zakaj nisi zdaj tu? Tak trenu-
tek se ne bo nikoli vrnil. Sem neverjetno
vroãa; zdi se, kakor da bi plala sama blaÏe-
nost skozi moje Ïile. Doslej nikoli nisem do-
jela, da bi bili taki obãutki sploh moÏni.

(Vzdihuje)
(Odmor)

Moram si poãiti! Morda bo moj spanec od-
pravil od mene to neustavljivo strast . . .

(Kratek odmor)

O, kak‰no razkritje! âe me je vendar le za-
hrbtni Cenci zastrupil. Guido je nekaj ome-
njal, da obstajajo ljubezenski napoji. O, ãe bi
bil on tisti, ki bi mi ga dal! Guido, Guido, ãe

BES

NEMEZA

bi ti vedel, kako neÏno bi me zdaj na‰el,
kako neizrekljivo hrepenim!

(Zagrne posteljno zaveso in ugasne luã, sli‰ati je
prekinjano vzdihovanje.)

BES

NEMEZA

Tretje dejanje

SCENA 1

Beatrice (vsa v joku), Lucretia

LUCRETIA

O otrok moj, kako Ïalostna si videti!

BEATRICE

Bolj kakor Ïalostna sem videti; sem truplo
same sebe. NeÏna mati, daj, da naslonim
glavo na tvoje prsi in se izjoãem! O, ãe bi
moje solze mogle odplakniti spomin na
stra‰nost, ki se je zgodila, na vse muke, ki jih
je pretrpelo moje ubogo srce!

LUCRETIA

Kaj se je vendar zgodilo?

BEATRICE

Kaj ti moram to povedati? Mar tega ne bere‰
v mojih brazdah na obrazu, v moji neuto-
laÏenosti, ki je zavzelo prostor vere in upa-
nja?

LUCRETIA

Vera, nasprotno, ubogi otrok, bi te morala
zdaj re‰iti. Kaj nisi klicala Gospe z vso po-
boÏnostjo in poniÏnostjo, ki jo ona zahteva?

BEATRICE

Da, a odklonila mi je varstvo.

BES

NEMEZA

LUCRETIA

Torej te ima za ne dovolj preizku‰eno. Mo-
ra‰ utrditi svojo potrpeÏljivost in iskati
re‰itev v molitvi.

BEATRICE

Ne verujem veã. Moja vera je preã.

LUCRETIA

Za boÏjo voljo, Beatrice, prekliãi te gre‰ne
besede! âe ne, te bo Bog morda kaznoval.

BEATRICE

Z vero ali brez, z molitvijo ali brez, kazno-
vana sem enako. Zame ni milosti.

LUCRETIA

Ubogi otrok, ob tvojem govorjenju se bojim
zate.

BEATRICE

Ti zadaja rane? Govoriva torej o ãem dru-
gem! Posku‰ala bom posu‰iti svoje solze, da
te ne bi vznejevoljila s svojo Ïalostjo in obu-
pom.

LUCRETIA

V tvoji starosti nikomur ni treba obupati.
Vse Ïivljenje z notranjo in zunanjo luãjo
sonca je ‰e pred teboj.

BEATRICE

Do zdaj me je ãakalo Ïalostno Ïivljenje muk
in prekletstev, zdaj pa me ãakajo mraãne
misli o neãem ‰e huj‰em.

LUCRETIA

Vztrajno moli v ãa‰ãenju in gotovo se ti bo
razsvetlilo, ãe ne na tem svetu, pa vendar v
veãnem Ïivljenju.

BEATRICE

Tako v veãnem kakor tem me ãaka stra‰na
usoda, ki se ji ne morem izogniti.

LUCRETIA

Molãi, Beatrice!

BES

NEMEZA

(Ji zapre usta.)

Pridi in poglej, kako na moã modro in pri-
na‰ajoã veselje se ble‰ãi nebo! Vsak Ïarek
svetlobe je pozdrav in obljuba milosti veã-
nega Boga. Bodiva hvaleÏni za njegove
darove in ne nergajva zaradi njegovega
naãina, da naju preizkusi.

BEATRICE

Zgolj iluzije, vse te besede o preizku‰njah, ki
bodo poplaãane! Praviãnosti ni niti tu niti
po smrti.

LUCRETIA

O, kako gre‰no govori‰! Ubogi otrok, molila
bom zate!

BEATRICE

Izgubljeno prizadevanje, mati! Usoda ne
pozna prizana‰anja.

LUCRETIA

Zdi se, kakor da bi sam demon navdihoval
tvoje misli.

BEATRICE

Demoni in angeli imajo isti cilj — da me
muãijo. Najbolj bi pozdravila duhove, ki bi
mi pomagali pri ma‰ãevanju.

LUCRETIA

Pomiri se, Beatrice! Zgodila se ti je kruta kri-
viãnost; a le Bog ima pravico kaznovati te, ki
jih ne doseÏe zakon druÏbe.

BEATRICE

Saj prav z menoj to dela. Najsvetej‰i izmed
vseh zakonov je zakon povraãila.

LUCRETIA

In jaz ti pravim, da smemo ubogati samo
sveti nauk ljubezni in odpu‰ãanja.

BES

NEMEZA

BEATRICE

Za druge naj velja tako, a zame velja le en
zakon — zakon ma‰ãevanja. Niti na tej niti
na oni strani groba se ne bom pomirila, do-
kler ne odplaknem s krvjo strahotne Ïalitve,
ki sem jo pretrpela. Kaj ne razume‰, da sem
imela v srcu neprecenljiv zaklad neÏnosti in
ljubezni, ki ga je ta mizerna kanalja spreme-
nila v Ïolã; kaj ti ni jasno, da je zdaj za vse-
lej umrlo v mojih prsih vsako upanje in vsa-
ka vera in volja do Ïivljenja, in da vsak del-
ãek moje biti, da vsaka misel v moji du‰i pri-
pada samo ‰e sveti dolÏnosti ma‰ãevanja?
Cenci mora umreti. To prisegam pri vsem,
kar mi je ‰e sveto in pri vsem, kar mi je pre-
kleto; pri vseh duhovih, dobrih in zlih, za
ceno veãne kazni veãnega Ïivljenja; on mora
umreti!

LUCRETIA

O Bog, kak‰ne besede, kak‰ne misli! Vedno
si bila vzkipljiva, zdaj pa kakor da povsem
premi‰ljeno izgovarja‰ te stra‰ne groÏnje.
Brzdati mora‰ svoje sovra‰tvo!

BEATRICE

Ljubim to sovra‰tvo; to je bila moja edina
poroãna bala, ko sem se poroãila z vragom
na zemlji, in to bo moja edina tolaÏba v Ïiv-
ljenju.

BES

NEMEZA

LUCRETIA

Ne prepoznam te veã, Beatrice, a molila
bom zate in upala, da bo na‰ Odre‰enik,
tako brezmejno usmiljen, odpustil te neres-
ne kletve.

BEATRICE

Moli, ãe veruje‰, da to pomaga! Jaz sem se
namenila ukrepati. Madona sama mi je to
naroãila.

LUCRETIA

Govori‰ norosti, otrok, kakor v vroãici. Me-
nim, da si bolna.

BEATRICE

Bolna? Da, glede tega se ne moti‰. Bolj bol-
no je moje srce kakor pa srca prekletih,
moja vera ima svoj dom v grobu. Zdravo je
le moje sovra‰tvo. Videla bo‰, kako lahko
uspeva in daje sadove.

LUCRETIA

Saj tvoja ranjena ãast spravlja tvojo kri v
vroãico. A trpljenje je paã Ïenska usoda. Ko
se nekoliko pomiri‰, se bo‰ govoto znova
omilila.

BEATRICE

Bova videli.

BES

NEMEZA

SCENA 2

Beatrice sama

BEATRICE

So bile to sanje ali razodetje? Jasno sem vi-
dela kakor podnevi, tako Gospo z njeno av-
reolo, kakor tudi Satana, visokega in impo-
nirajoãega. Tako ni mogoãe sanjati. Hudob-
neÏ mi je vendar napovedal, kak‰na obãut-
ja me bodo prevzela po prebuditvi. Torej je
on tisti, ki jih je spodbudil in ne kak ljube-
zenski napoj — kakor sem najprej verjela.
Zdaj mi je vse jasno. Moje tosvetno Ïivljenje
in ono v veãnosti sta prekleti. Zame ni odre-
‰enja, a baraba, ki je kriva vsega tega, ta bo
komajda prejel kako kazen. O, ti vrag med
hudiãi, svojo veãnost hoãem prebijati v
izmi‰ljanju novih muk zate.

(Kratek odmor)

Sem torej res obsojena na veãno trpljenje?
Tako kratko zveni in preprosto, ta usodna
beseda »veãno«, a kako stra‰no Ïivljenje on-
stran odpira obsojenemu! Vse, kar je bilo
prej svetlo, se mi zdaj dozdeva tako ãrno,
kakor da bi bil ves svet brezmejni grob.

(Trenutni odmor)

BES

NEMEZA

O, ko bi mogla zbrisati stra‰ni dogodek, vso
to mizerijo, ki sem jo videla, prekletstvo, ki
sem ga sama trpela in se vrniti k dnevom
svojega otro‰tva! V svojih mislih ãesto zno-
va vidim samo sebe, kako sedim v naroãju
svoje resniãne matere, ki me neÏno boÏa in
poljublja, kakor da bi mati lahko bila angel
ali angel mati. ·e vidim njen Ïalosten, oto-
Ïen, zasolzen pogled, ko je baraba v njeni
prisotnosti posilil moja bratca in mene; vi-
dim jo, kako tolaÏi in neguje muãene Ïrtve.
In kakor okvir okoli teh spominskih slik vi-
dim modri firmament z veãno luãjo, ki nam
daje dnevno luã in se zdi, da nam obljublja
radosti dneva; in spodaj ãudovit kraj, kjer je
odra‰ãal otrok, bil muãen, bil laãen in jokal;
vidim ga kakor skoraj v vsej lepoti gora in
dolin, polj in gozdov, vijugastih potokov in
rek, kjer sem se ogledovala — kakor v davni-
ni Narcis; bil je poseben svet, ki je najprej
zgrabil mojo mlado du‰o in prebudil v meni
prvo misel na uganko Ïivljenja in ãudeÏ
stvarstva. Tam je hrepenenje narave k ra-
dosti su‰ilo solze muãenãka in otro‰ke igre
so odgnale otro‰ko jezo. — Tako je to rastlo
in zorelo v misleãe, ugotavljajoãe bitje z

BES

NEMEZA

notranjim svetom poezije, ki ga ne more iz-
ruvati nikakr‰no tiranstvo. Pesmi na‰ih ãu-
dovitih pesnikov so bile zame vznemirljivi
in tolaÏilni odmevi duhovnega sveta ãutov
in misli. Bile so moje zveste spremljevalke,
ko sem se ‰la v noãeh polnih zvezd roman-
tiko ob sredozemski obali, v poslu‰anju rit-
miãnih valov razpenjenega drsenja, medtem
ko je luna sijala s svojimi dolgimi Ïarki nad
morjem in metala svojo milo, pomirjujoão
svetlobo na ‰irok razgled; tedaj sem se s po-
moãjo sanj prebudila v bolj‰em svetu, dok-
ler ni spanec, ta predokus smrti, izbrisal po-
dobe Ïivljenja in za trenutek pomiril nje-
govo nujo, boje in muke . . .
O, te z luno osvetlene noãi! Nikoli veã me
ne bodo navdu‰evale s svojim mistiãnim
‰epetom mojemu srcu. Zdaj prebujajo samo
‰e Ïalostne misli. Jasni obrisi luãi in sence se
mi zde kakor meje med Ïivljenjem in smrtjo.
Vsaka cesta v veãnem mestu ima senãno
stran enako kakor osvetleno, in hi‰a poko-
panih se zdi, da se je dotaknila te Ïivih. Moja
bolna domi‰ljija skorajda ãaka, da bi videla
okostja, povita v smrtnih prtih, kako stoje
pred okni v mraãni Nekropoli.

BES

NEMEZA

(Odmor)

Kako ãudno se izgubljajo danes moje misli!
Saj me gotovost pogube spominja na moje
umrlo upanje na radost in uÏitek. Zablisne
se kakor Ïarek blaÏenosti in potem se zdi
brezup ‰e bolj ãrn kakor prej. Odre‰enik je
vendar rekel na kriÏu: »Moj Bog, moj Bog,
zakaj si me zapustil?« Kak‰no usmiljenje
lahko priãakuje umirajoãi od njega, ki tako
muãi svojega lastnega nesmrtnega Sina?

SCENA 3

Giacomo, Guerra

GIACOMO

Moja sestra mi je rekla, da si ji obljubil, da se
bo‰ obrnil na papeÏa ali tiste okoli njega, da
bi tako pritisnili na mojega oãeta, da bi meni
in moji ubogi soprogi dal vsaj toliko, da bi
imeli najnujnej‰e, kar potrebujemo.

GUERRA

Lahko se zanese‰ na mojo pomoã in da sto-
rim vse, kar je v moji moãi, da bi bil v‰eã tebi
in tvoji sestri. Saj sem ti rekel, kako rad bi se
odrekel svoji duhovni‰ki sluÏbi, da bi lahko
zasnubil najbolj ljubko ãlove‰ko bitje — tvo-
jo lastno sestro.

BES

NEMEZA

GIACOMO

âisto prav ji pravi‰ ljubka! Njena brata naj-
bolje vesta, kak‰en poÏrtvovalen angel je!

GUERRA

Nekoliko sem se pozanimal pri kardinalu
Camillu, kak‰ne moÏnosti bi utegnila imeti
pro‰nja za denarno pomoã pri Njegovi Sve-
tosti.

GIACOMO

In kaj je odvrnil?

GUERRA

Niã natanãnega. Niti da niti ne; a na izrazu
njegovega obraza sem lahko razbral, da ne
Ïeli uÏaliti Cencija, ki ga podkupuje z veliki-
mi zneski, da bi ‰kodoval tebi, ki nima‰ na
voljo are.

GIACOMO

Kaj torej niti kardinal, papeÏev neãak, ni ne-
podkupljiv?

GUERRA

Naivno vpra‰anje. Podkupovalni sistem ima
svoje meje, saj mnogi nimajo dovolj pogu-
ma ali predrznosti, da bi si upali ponuditi
podkupnino; a skoraj nihãe je ne odkloni,
razen ãe se mu zdi vsota premajhna. Na‰i
sodniki jemljejo od obeh strank, in kdor da
veã, ta skoraj zanesljivo dobi. Kdo ima prav
in kdo ne, je malo pomembno, ãe sodnik le
lahko najde kako ozadje, da prelomi zakon.

GIACOMO

Kak‰en vpogled!

GUERRA

A skoraj premalo oster. Sacerdokracija po-
vzroãa najveãja moÏna popaãenja. Najvi‰ji

BES

NEMEZA

prelati imajo ãesto v svoji sluÏbi roparje.
Spovedovanje je ‰iroko rabljen sistem ‰pio-
naÏe, da izvedo za skrivnosti, ki olaj‰ujejo
pogajanja. In ko gre za inkvizicijo, mi goto-
vo ni treba reãi prav tebi, kako filantropska
ustanova je to.

GIACOMO

Strese me Ïe pri sami misli nanjo.

GUERRA

Duhovniki v celoti niso slab‰i od drugih.
Tudi v njihovih prsih udarja ãlove‰ko srce,
dokler so ‰e mladi. A poãasi jih privajajo na
grobost, dokler ne gledajo na muãilna orod-
ja kot na nekaj nepogre‰ljivega in karseda
uporaben instrument. Saj stra‰no zlorablja-
jo tudi kraljevo oblast in ves tako imenova-
ni kr‰ãanski svet je ‰e vedno podoben klav-
nici; a v primerjavi z odvratnostmi sacerdo-
kracije je to malenkost, saj se lahko monar-
hi naslanjajo na voja‰ãino, ki zagotavlja nji-
hov poloÏaj, medtem ko Cerkev nima druge
opore kakor praznoverje, ki ga vzdrÏuje z
nevednostjo in strahom, za katerega trajno
preÏivetje skrbita doktrina pekla in inkvizi-
cija. V Rimu noben vi‰ji duhovnik ni resni-
ãen kristjan; prelati ne verujejo niti besedi-
ce od tega, kar sami pridigajo ljudstvu. Za-
nje velja samo, koliko lahko iz ljudstva iztis-

BES

NEMEZA

nejo, kako bi lahko ohranili lastno avreolo in
si zagotovili oblast, ki jo podpirata zgolj ne-
umnost in strah ljudskih mnoÏic.

GIACOMO

Stra‰no ãrno vidi‰ vse skupaj.

GUERRA

Kakor se meni zdi, je najbolj‰i tisti nauk, ki
daje tudi najbolj‰i rezultat. S tega vidika je
najstra‰nej‰a odvratnost katolicizem. Kris-
tus je oznanjal ãlovekovo pravico in brat-
stvo. Njegovi satrapi s svojim dozdevno sve-
tim nasledstvom pa predpisuje in izvaja vsa-
ko trpinãenje in podlost, ki si jih ãlove‰ke
zverine sploh morejo izmisliti. Kaj si more‰
predstavljati kaj huj‰ega, kakor je tako ime-
novana cerkvena praviãnost v ·paniji? V
primeri s tamkaj‰njimi kristjani so bili Mavri
naravnost vzgledno kr‰ãanski. Dokler so oni
vladali v deÏeli, je bil tam red, zakon in
potrebna prostost. V zahvalo so jih vrgli iz
deÏele na naãin, katerega podlosti najin je-
zik ne more izraziti. Skoraj milijon muãen-
cev je bilo tedaj obsojenih na trpeão smrt ali
na ‰e kaj huj‰ega. In pozneje, je mar posta-
lo kaj bolj‰e? Kaj pravi‰ za ãarovni‰ke proce-
se in druga herojstva velikega inkvizitorja,
pa o radostnih vzklikih in zabavi surovin,

BES

NEMEZA

medtem ko je tisoãe nedolÏnih Ïrtev javno
doÏivljalo svojo muãeni‰ko agonijo?

GIACOMO

Ima‰ prav. Sedanji kr‰ãanski svet je podo-
ben eni sami jeãi.

GUERRA

Pravilneje eni sami nori‰nici, ki jo varujejo
rablji. A ne verjemi, da so na‰i papeÏi in vi-
soki duhovniki iskreni fanatiki! Najveã med
njimi se jih v krogu intimnih prijateljev po-
smehuje veri, h kateri sicer z ognjem in mu-
ãenjem silijo zunanji svet. Julijan II. in Leon
X. sta bila ãista pogana. Borgia in njegova
druÏina nista imela kake druge vere kakor
neãednost. Pavel III. je bil absolutni svobo-
domislec, pa je vendar podpiral odvratnosti
inkvizicije.

GIACOMO

Zdaj so bolj svobodni ãasi.

GUERRA

Ne verjemi tega! Tendenca je ista in morda
‰e huj‰a, saj hoãejo zdaj ugasniti luã, ki so jo
raz‰irili apostoli prebujajoãe se misli. A
oklevajo ‰e med Ïeljo, da bi du‰ili, in stra-
hom, da bi sami bili zadu‰eni. Kadar nasto-
pajo kralji proti papeÏevi moãi in kadar se
cele deÏele otresajo jarma Cerkve, tedaj bi
ãlovek rad vedel, ali ni bil lok prenapet.
Luthrova zmaga in edikt Henrika IV. sta
glasni opozorili.

BES

NEMEZA

GIACOMO

Da, smo na koncu ãudovitega stoletja.

GUERRA

Prihodnje bo ‰e ãudovitej‰e, saj ko je misel
zaãela rasti, njenih korenin ne bo lahko
izruvati. Posebno najin rojak Kolumb je s
svojim odkritjem prebudil svet iz njegove
letargiãnosti in je raz‰iril obzorje misli in
razikovanja. V prihodnosti pa bo tiskarska
umetnost vse bolj pomembna. Njen iznajdi-
telj bi lahko rekel kakor Stvarnik: »Bodi
luã!«

GIACOMO

Pa ne misli‰, da bi lahko bilo nevarno za
druÏbeni red, ãe bi razsvetlili suroveÏe?

GUERRA

Kaj je lahko bolj surovega od zloãinske in
nore drhali, ki zdaj vlada svetu in ga duhov-
no usmerja? Dobro vedi, da so ekscesi drha-
li, kakor koli Ïe so gnusni, otroãarije v pri-
merjavi z organiziranimi odurnostmi, pod
katerimi jeãijo narodi, trpe in moralno pro-
padajo!

GIACOMO

Za prelata si prav skrajno svobodomiseln.

GUERRA

Tak‰ni so v na‰em ãasu kar ‰tevilni visoki
duhovniki v Rimu, a si ne upajo govoriti.
Tudi sam skrbno izbiram svoje besede in
vem, kje lahko govorim svobodno in kje ne.
Kadar Ïivi‰ v ãasu kakor je na‰, povsod
voha‰ vohljaãe.

BES

NEMEZA

GIACOMO

Je res, da mislijo sproÏiti pregon proti Gali-
leu?

GUERRA

Tega ne verjamem, saj ima mogoãne prija-
telje in milijone obãudovalcev. Nekaj takega
kakor strah zadrÏuje papeÏa od take odur-
nosti. Vsaj ne Ïeli seÏgati najveãjega sinu
Italije, ãigar genij razsvetljuje ves svet. A
dovolj je muke za velikega ãloveka Ïe v tem,
da se mora skloniti pred svarili hinavskih
zloãincev.

GIACOMO

Ali ne grozi Brunu stroÏja usoda?

GUERRA

Kajpada, Ïal. Bil je skoraj nor pogum, da se
je sploh vrnil v Italijo. To je izreden genij in
neprimerljiv bojevnik, vendar se bojim, da
bo postal muãenik mi‰ljenja. Moral bi se
uãiti iz usode drugih, da ãrna liga ne spi.

GIACOMO

A je nekoliko milej‰a kakor prej.

GUERRA

Da, ker se bojuje za svoj obstoj. V tej stra‰ni
temi Evrope se vidi svetlikanje. Bolj ãlove‰ki
vidik se razodeva v vseh slojih in razredih.
Misel posoja svoj ãudoviti sij svetu, ki je va-
ran in razbit. In lahko smo ponosni, da je
prav na‰a deÏela dvignila prapor civilizaci-
je. Saj na‰ Kolumb, na‰ Galileo, na‰ Leonar-
do, na‰ Bruno, na‰ Campanella, na‰i filozo-
fi, pesniki in umetniki so najprej pokazali

BES

NEMEZA

svetu vi‰ji cilj kakor pa je seÏgati bliÏnjega in
upepeliti njegove moÏgane.

GIACOMO

Kako sva danes filozofirala! Z vami ãlovek
zmeraj naãne kako tako temo.

GUERRA

Da, vsak ima svojo manijo. A govoriva o vas!

GIACOMO

Moj oãe postaja celo ‰e bolj divji kakor prej.
Bernarda je dal muãiti na najbolj podel
naãin. Kaj ni mogoãe za‰ãititi se proti takim
posilstvom?

GUERRA

âe bi bili Bernardovi udje polomljeni ali nje-
gove noge razdejane zaradi muãilnih na-
prav, bi Cenci morda lahko bil obtoÏen za-
radi uzurpiranja svetih privilegijev inkvizici-
je. A v vsakem drugem primeru gre za oãe-
tove vzgojne ukrepe. âlovek lahko do smrti
prebiãa svoje otroke, in ãe njihova telesa
kaÏejo moãne sledi, tudi ãe oãitne in dokaz-
ljive, gledajo na to kakor na sledove Satano-
vega vme‰avanja, oãeta pa hvalijo zaradi
verske vneme, ko je izganjal hudobca.

GIACOMO

Na Ïalost imate prav. âe moj oãe zatrjuje, da
Bernarda obseda hudiã, bo mojega ubogega
brata muãila tudi ‰e Cerkev.

GUERRA

Ravnati morava bolj previdno. Mirno lahko
prepustite skrb za to meni.

BES

NEMEZA

SCENA 4

Guerra

GUERRA

TeÏko bo pomagati ubogemu Bernardu, saj
se ima papeÏ za oãeta vsega ãlove‰tva, ki ga
morajo vsi ubogati; zaradi tega mnenja tudi
rad krepi moã vsakega druÏinskega pogla-
varja nad njegovimi otroki. Camillo bi sicer
mogel posredovati, a brezplaãno ne bo sto-
ril niã.

SCENA 5

Guerra, Beatrice

BEATRICE

Ves dan sem hrepenel po tem, da bi govorila
s teboj.

GUERRA

O, ko bi bilo tako! âe bi mogla ãutiti do
mene le delãek mojega ãa‰ãenja, ki ga na-
menjam tebi.

BEATRICE

Dobro me poglej! âe bi lahko bral iz mojih
oãi enako dobro kakor iz moje roke, ne bi
imel razloga za negodovanje.

GUERRA

Kako ljubezniva si! Nekaj pri tebi mi daje
upanje. A v tebi vidim tudi sledove utruje-

BES

NEMEZA

nosti in nemira, in to me spravlja v slabo
voljo. Mar trpi‰?

BEATRICE

Du‰evno da, ker sem prekleta.

GUERRA

Ti pa prekleta! To ni mogoãe! Kdo bi si drz-
nil prekleti takega angela?

BEATRICE

Nisem veã tista Beatrice, ki si jo zadnjikrat
videl, le njena senca, samo zlomljena lilija.

GUERRA

Moj Bog!

BEATRICE

A kakr‰na Ïe sem, pripadam tebi; samo tebi
je govorilo moje srce, ti si prvi, ki me je se-
znanil s tem, da je ljubezen veã vredna od
prijateljstva. Brezmejna neÏnost je v vsakem
tvojem pogledu, ki je namenjen meni.

GUERRA

Pogled ljubezni! Kaj torej konãno doume‰,
da Ïivi moja du‰a samo v tvoji, da te ljubim
z vso silovitostjo? âe ne dobim papeÏevega
dovoljenja, bo moje Ïivljenje grob.

BEATRICE

PapeÏevega dovoljenja ne potrebuje‰. Zlom-
ljena lilija ti ne more dati potrebnega za sve-
to zvezo dveh bitij; a lahko te ljubi tako neÏ-
no, tako polno, vroãe, da bi ti nobena devi-
ca ne mogla darovati veã ãistosti in nobena
Ïena veã neÏnosti.

GUERRA

Angel vseh angelov!

BEATRICE

V vseh reãeh sem skrajna — v ljubezni, so-
vra‰tvu. Zdaj, ko me ne veÏe veã devi‰tvo,

BES

NEMEZA

lahko odkrito priznam, kako si bil od naji-
nega prvega sreãanja v mislih vedno moj
ljubi moÏ. Îenska po instinktu bere iz mo‰-
kih potez kakor iz knjige, in ãe vzbude Ïen-
sko simpatijo, je njegova pred Bogom in v
svojem srcu, tudi ãe ne po zakonu druÏbe.

GUERRA

Nem stojim v tej silni radosti in ne najdem
besed.

BEATRICE

Tvoje oãi jih najdejo in jaz razumem njihov
jezik. UÏivam v njihovi zgovornosti.

GUERRA

(Nema igra)

BEATRICE

Prepriãana sem, da razumem, kako mora
goreti tvoje srce, da lahko kakor ti ãutim in
da lahko na tvojo toploto odgovorim s svo-
jo.

GUERRA

Ne more‰ si predstavljati, kako brezmejno
te ljubim.

BEATRICE

Ne more‰ ljubiti dovolj! Dolgo si bral v mo-
jem srcu, da je tvoja podoba vsebovana v
vsem, kolikor je tu neÏnosti, hrepenenja,
vere, upanja in zaupanja. Saj si bral tudi v
moji roki o globini drugih obãutij. Mogoãe
ima‰ prav. Rada bi jih izkusila, rada bi se
napila ljubezni du‰evne in ãutne; ob neÏno-
stih bi rada pozabila stra‰ne krivice in pre-
trpeto prekletstvo; rada bi ljubila tako glo-

BES

NEMEZA

boko, da bi zemlja in nebo bila pozabljena,
da bi vsi mraãni spomini potonili v blaÏeni
opitosti.

GUERRA

Beatrice!

BEATRICE

A dokler ne ma‰ãujem svojega prekletstva,
ãutim, da me bo preganjalo kakor zastra‰u-
joã fantom celo do najsvetej‰ih in najneÏ-
nej‰ih trenutkov ljubezni. Moje sovra‰tvo
bo zastrupilo moje poljube in spomin na
Cencija bo zmotil mojo najslej‰o radost. Moj
Guido, ali sedaj razume‰, kako stoji med te-
boj in menoj satanska senca, ki jo je treba
odstraniti? Cenci mora umreti.

GUERRA

O Bog, Beatrice, tvoj lastni oãe!

BEATRICE

Moj rabelj. On sam mi je rekel, da je Collo-
na moj resniãni oãe.

GUERRA

Sli‰al sem za govorice te vrste, a jim nisem
verjel.

BEATRICE

Verjemi, saj je res! V mojih Ïilah se ne pre-
taka niti kapljica smrdeãe Cencijeve krvi; v
meni ni niti sledu te podle du‰e.

GUERRA

Toda, ljubljena Beatrice, kar naklepa‰, je
vendar zloãin. Angel bi ne mogel gojiti takih
misli.

BEATRICE

Predstavljaj si, da sem angel smrti s ãrnimi
krili! To bom, dokler moje prekletstvo ne bo

BES

NEMEZA

ma‰ãevano, dokler sveto ma‰ãevanje ob-
seda mojo du‰o in obvladuje mojo voljo. Po-
magaj mi in bo‰ videl, kako se bodo ta krila
razsvetlila, kako mila in preobraÏena, v
molitvi in ãa‰ãenju, boÏajoãa in boÏana se
bom ukradla v tvoje naroãje, kako se bo
moje srce stopilo s tvojim; kako bo tvoja lju-
bezen moje nebo, kako neopisljivo strastno
znam ljubiti.

(Ga vroãe poljubi.)

GUERRA

Moje Ïivljenje je tvoje. Sem veã ko tvoj
suÏenj. — Sem pijan od ljubezni do tebe. A
umor — pomisli vendar, ljubljena, umor je
madeÏ na ãasti in vesti, ki ga nobeno kesa-
nje ne more odstraniti, nobena vrlina! Vsa
moja minula po‰tenost, ves moj ãut za ãlo-
ve‰ko in duhovni‰ko dostojanstvo se temu
upira. âlovek nima pravice do Ïivljenja dru-
gega ãloveka.

BEATRICE

Do Ïivljenja podleÏa! DrÏava obsoja in ekse-
kutira zaradi zlodejstev, ki so precej manj‰e
od njegovih. âe pa noãe zagotoviti praviã-
nosti, tedaj naj to naredi Ïaljeni sam.

GUERRA

To je prav nevarno naãelo z morda hudimi
posledicami.

BES

NEMEZA

BEATRICE

Nevarno ali ne, zaradi njega bom prelila
Cencijevo kri. Ljubim te, Guido, z vsem Ïa-
rom in predanostjo svoje narave, a sovraÏim
Cencija, ãe ne tako vroãe, pa vsaj ‰e v veãji
meri. V kak‰nih trenutkih nate ne mislim, a
vsak hip ljubkujem svoje ljubljeno sovra‰-
tvo.

GUERRA

S teboj vred sovraÏim, Beatrice, in podleÏ mi
ni manj odvraten kakor tebi; a umor je de-
janje brezãastneÏa — bandita ali katerega od
Borgijev — ne pa dejanje kak‰nega Guerra.

BEATRICE

Si mar pozabil svojo trditev, da bi bil za moj
poljub zmoÏen zloãina? Obljubljam ti nes-
konãno ‰tevilo poljubov, ves ãas in za veãno
se izroãam izbrancu svojega srca, dajem ti
vse, kar lahko Ïenska daje, pod enim samim
pogojem, da bo‰ za vse to storil to, kar si mi
obljubil storiti za en sam poljub.

GUERRA

Toda pomisli vendar, Beatrice, gre vendar za
umor! Vest bi naju pozneje izkljuãila iz vsa-
kega ãlove‰kega soÏitja.

BEATRICE

Mar nimava lastnega? Kaj najini srci ne bi
mogli prebivati skupaj kakor dve ptici pev-
ki v edinem blaÏenem gnezdu, loãeno od
sveta?

BES

NEMEZA

GUERRA

Niã slaj‰ega ne zahtevam, ãe le noben zloãin
ne bi oneãedil najine radosti.

BEATRICE

Stori, kakor te je volja, a potem mene ne
vidi‰ veã! Moja ljubezen je hrepenenje, moje
ma‰ãevanje ãa‰ãenje, religija. Tega ne mo-
rem zanikati. Ti me torej sili‰, ‰ibko in ne-
za‰ãiteno deklico, da ukrepam sama in upo-
rabim bodalo z nespretno roko, ãeprav ãis-
to niã tresoão!

GUERRA

Tega ne morem. O, ljubljena osvajalka, kak-
‰en boj v meni samem med mojo ljubezni-
jo in mojo praviãnostjo!

BEATRICE

Saj mi je Gospa sama naroãila, naj se ma‰ãu-
jem.

GUERRA

Ljubljena Beatrice! Tebi se me‰a!

BEATRICE

Pravim ti, da se je vãeraj prikazala Gospa in
mi posredovala boÏji ukaz, naj umorim in
muãim Cencija, kolikor morem.

GUERRA

Sanje, Beatrice; otroãje bi bilo verjeti, da je
bil to navdih.

BEATRICE

Ne, moje videnje je bilo preveã Ïivo, da bi
bilo samo iz sanj. Po Madoni je pri‰el ‰e hu-
dobec — v idealni vzvi‰enosti — in mi rekel,
da ãe me zares ljubi‰, mora‰ to dokazati
tako, da mi pomaga‰ pri ma‰ãevanju.

GUERRA

Iluzija, ljubljena!

BES

NEMEZA

100

BEATRICE

Ne, jasno razodetje. Rekla je, da bo‰ ti pove-
ril to nalogo dvema najetima morilcema —
in jaz pravim, da tako dolgo, dokler ta mi-
zerni tiran Cenci ‰e diha, prav niã ne more
razbremeniti mojega srca in mi vrniti rados-
ti in veselja, prav tako pa tudi mojima brato-
ma in materi.

GUERRA

Kako vendar morejo sanje tako zaposesti
tvoj spomin? Saj je prav lahko v Rimu naje-
ti plaãane morilce — trenutno je to poklic —
po ropanju — z najveãjim profitom — a tako
se pogajati oneãasti tudi najbolj plemenite-
ga ãloveka. Kaj ne more‰ odvrniti od mene
tako stra‰ne naloge?

BEATRICE

Hotela bi to moãi, a ne morem. Saj bo‰ sam
gotovo razumel, kako malo mi je mogoãe,
da bi se z goreãim, neugasljivim sovra‰tvom
v svojih prsih povsem posvetila ljubezni do
tebe, k ãemur sicer teÏi vsa moja narava. Ko
razmi‰ljam o tebi in te ljubkujem v svojem
srcu, tedaj se nenadoma pojavi pred menoj
odvratna podoba Cencija in umaÏe moje
veselje. Verjemi mi: najina ljubezen in Cen-
cijeva smrt nista loãeni zadevi; pot do moje-
ga srca gre prek njegovega trupla.

BES

NEMEZA

101

GUERRA

Toda, ali se ne boji‰, da bi najina vest motila
najino ljubezen bolj kakor pa tvoje neugas-
ljivo sovra‰tvo, ki pa bi bilo zahvaljujoã ãasu
in sladkim obãutkom kmalu izbrisano —
vsaj iz srca, ãe Ïe ne iz spomina?

BEATRICE

Podcenjuje‰ moj Ïenski ponos in moje
sovra‰tvo.

GUERRA

Toda, ali se kljub temu le ne boji‰ odkritja?
Klemen ne bo odpustil tistemu, ki bi ga ime-
noval oãetomorilca. Ne toliko zaradi zloãi-
na, temveã zaradi principa oblasti; on je paã
mnenja, da je svetost Cerkve povezana s
svetostjo druÏine ali bolj prav povedano, z
ubogljivostjo v druÏini.

BEATRICE

Vsi sovraÏijo Cencija. Nihãe ne bo obÏaloval
njegove smrti, in nihãe ne bo odkril najine
vloge pri njej. Prepriãala ga bom, da se bo
napotil h gradu Petrella; blizu bova midva
napadla. On bo izginil, od‰el v grob — in
novo Ïivljenje bo vzcvetelo za njegove pod-
loÏni‰ke Ïrtve.

GUERRA

Njegove odurne podlosti so bogatile papeÏa
in njegove neãake. Po njegovi smrti tega ne
bo veã — pomisli! In ne pozabi, da je on
eden izmed najbolj bogatih magnatov v
deÏeli in da Cerkev pohlepno i‰ãe moÏnost,

BES

NEMEZA

102

celo pretvezo, da bi si prilastila njegov
zaklad!

BEATRICE

Zagotoviti morava, da se bodo morilci sreã-
no izmuznili. To je v njihovem lastnem inte-
resu, kakor tudi v najinem.

GUERRA

Mene pretresa misel, da bi ti, vendar vse,
kar ljubim in ãastim v svojem Ïivljenju, da bi
tebe lahko ogroÏale te stra‰ne reãi, ki jim
danes pravijo praviãnost. Ali ve‰, kako
izpra‰ujejo sodniki?

BEATRICE

Za kaj takega ne bodo imeli razloga.

GUERRA

O, ljubljena, ãe bi se le mogla odpovedati
svojemu Ïalostnemu naãrtu. âisto neupo-
‰tevaje svojo vest in svojo lastno nevarnost,
imam ‰tevilne in vaÏne moralne pomisleke.

BEATRICE

Torej si me noãe‰ pridobiti. Katere svobode
ne bi imela ljubiti in skupaj prebivati takoj,
ko bi odvrgla ta jarem, ki zdaj teÏko bremeni
najino Ïivljenje in sreão! Zdaj ne morem
narediti veãjega dobrega, kakor da ti z last-
nimi besedami povem, kako iz vsega srca,
kako nepopisno si mi drag, kako hrepenim
po tem, da bi te povsem osreãila.

GUERRA

O, ti bi ‰e angele prepriãala, da bi morili . . .
A sam se tako bojim zate.

BES

NEMEZA

103

BEATRICE

Mar torej hoãe‰, naj prebijem svoje Ïivljenje
v rokah te nagnusne po‰asti? Kaj ne razu-
me‰, da je to najveãje moÏno muãenje? Da
bom pretrpevala neskonãne muke umira-
nja; da bo moje srce moralo gniti pod tem
smrdljivim poniÏanjem? Se ti nikakor ne
smili uboga Ïrtev tako satanskega nasilja,
nikakor ne razume‰ njenega du‰evnega trp-
ljenja? In ãe res kaj ãuti‰ do mene, mar lju-
bosumnost ne bi mogla oboroÏiti tvoje tre-
soãe se, bojeãe roke? Dvigni se, srãno ljub-
ljeni, nad vse skrupule! Dovoli, da bo‰ pos-
tal vreden povraãila, za katerega tako iz pol-
nega srca koprnim, da bi ti ga dala! Sicer ga
ne dobi‰.

GUERRA

Torej, dobro; obljubljam . . .

BEATRICE

Pojdi zdaj, prijatelj moj, pojdi in pripravi vse
kar najbolje! A bodi previden!

GUERRA

âe bi ti le mogla zaupati drugim, kako pazijo
nase, kakor lahko zaupa‰ meni.

BEATRICE

PaÏnja nase zdaj ukazuje, da odide‰. Bolj ko
kdaj morava paziti.

BES

NEMEZA

104

SCENA 6

Beatrice, Bernardo s povezanimi rokami

BEATRICE

O ubogi, muãeni brat, kako si moral trpeti
zaradi mene!

BERNARDO

Ne zaradi tebe, draga sestrica; saj me muãijo
zaradi katere koli pretveze.

BEATRICE

Da, a odslej bo muãil le ‰e mene, pa tudi to
ne dolgo.

BERNARDO

Je papeÏ obljubil pomoã?

BEATRICE

O ne; a videvam, da se pribliÏuje trenutek
kazni za najinega tlaãitelja in svobode za
naju.

BERNARDO

Bog naj uresniãi tvoje upanje!

BEATRICE

·e ima‰ tako hude boleãine? Naj pogledam,
ali ti jih lahko ublaÏim.

(Razvije ovoj.)

Kako oduren ãlovek! Tisoãkrat bi moral biti
usmrãen zaradi take podlosti nad lastnimi
otroki.

(Pomoãi ovoj v hladno vodo in ga znova ovije.)

Prekolni ga, Bernardo! To bo ko balzam na
tvoje rane. O, ko bi mogla trpeti namesto
tebe; naredila bi to tako rada; a vsaj jaz bom
poskusila omiliti tvoje boleãine in zagotovi-
ti, da ti niã ne bo manjkalo.

BES

NEMEZA

105

BERNARDO

Kadar si, ljubljena sestrica, tu pri meni, po-
zabim na svoje muke.

BEATRICE

A ne da bi dal rasti svojim boleãinam, ne bo‰
mogel uporabiti svojih rok! Hranila te bom,
moj ubogi Bernardo, kakor da sem tvoja
mati, ti pa moj otrok.

(Bernardo se smehlja. Beatrice stopi do omare
in vzame steklenico vina in nekaj okrepãil.)

BEATRICE

Zdaj sedi sem k meni!

(Mu daje hrano v usta.)

Medtem poslu‰aj, kaj ti hoãem povedati!

(Kratek odmor.)

To sem Ïe lahko dosegla, da te odslej sploh
ne bo veã preganjal. ·e veã. V zadnjem ãasu
si bil videti tako bled in trpeã. Mislila sem,
da bi utegnil biti zrak zunaj mesta zate prav
zdrav, pa tudi za nas vse, in posku‰ala bom
pridobiti svojega oãeta za to, da odide do
Petrelle.

BERNARDO

Tisoãkrat hvala, ljubljena sestra! Ti si angel,
poln dobrote. A povej mi ‰e enkrat, kaj ti je
podelilo tak‰en vpliv pri mojem barbarskem
oãetu?

BEATRICE

Deãki ne bodite radovedni. Sicer pa bo‰ za
to kmalu izvedel. Medtem pa je to skrivnost
med nama.

BES

NEMEZA

106

BERNARDO

To me ne pomirja. âe je tebi znana kaka
skrivnost, zaradi katere odkritja bi moral
najin oãe trepetati, potem je tvoje Ïivljenje
zelo malo varno.

BEATRICE

To seveda vem, a glede tega se niã ne boj.
Ne vpra‰uj me veã! Zdaj si odpoãij, Bernard,
in spi onstran svoje boleãine in svojih Ïa-
lostnih misli, da bi se jutri zbudil k novemu
in bolj veselemu Ïivljenju!

BERNARDO

O, hvala, Bog naj za‰ãiti in poplaãa mojo
angelsko sestrico!

SCENA 7

Beatrice, Cenci

CENCI

Tvoja lepota je zmagala. Nekaj ti je manjka-
lo, a zdaj to ima‰. Zdi se, kakor da bi vrtni-
ca odprla svoje zadnje najãistej‰e liste.

BEATRICE

Ali kakor ãe bi se eksekutor laskajoã norãe-
val iz svoje okrvavljene Ïrtve.

CENCI

Saj si vendar obljubila, da se mi bo‰ podvrg-
la v neizogibnosti in da me ne bo‰ jezila.
Obljuba za obljubo, ãe hoãe‰, da bom izpol-
nil svojo: da se bom usmilil tvojih bratov in
tvoje matere.

BES

NEMEZA

107

BEATRICE

Storila bom, kar mi je mogoãe. A ti mora‰
razumeti, da ni mogoãe pri priãi pozabiti
vse svoje Ïivljenje, sestavljeno iz krivic.

CENCI

Zelo milo in popustljivo se bom vedel, ãe
lahko upam, da bom pridobil tvojo resniãno
vdanost. Spoznala me bo‰ iz ãisto nove in
lep‰e perspektive.

(Hoãe poljubiti njena usta; ona odskoãi, kakor
da bi jo piãila kaãa.)

No, je to tako . . .

BEATRICE

Dati mi mora‰ potreben ãas za boj z obãut-
ji. Mogoãe bi to laÏje uspelo, ãe bi bila kje
daleã, kje, kjer me niã ne bi spominjala na
moje minulo muãeni‰ko Ïivljenje. Vse, kar
me tu obdaja, zbuja v meni le Ïalost, srce
trgajoãe spomine. Vsak kos pohi‰tva ima
svojo muãeni‰ko zgodovino. Me ne bi mo-
gel odpeljati kam, kjer bi laÏje pozabila na
preteklost?

CENCI

Da, to je ideja. Saj skoraj bere‰ moje lastne
Ïelje. Tudi sam vidim v Rimu preveã oãi.
Bolje bi bilo prebiti nekaj ãasa v Petrelli.

BEATRICE

Lepa narava tam bi bila zame dobra. Na
moã se veselim iti tja. A ti mora‰ obljubiti,
da mi bo‰ dovolil ãas, ko se bom lahko po-
vsem v miru dodobra najokala in tako pot-

BES

NEMEZA

108

laãila vse sovra‰tvo do tebe, ki si ga sam ust-
varjal.

CENCI

Obljubljam ti vse, kar Ïeli‰. Zdi se mi, da bo‰
kmalu vsa ubogljiva. Brez pomoãi tega bab-
‰eta Cantaridina bi bilo seveda teÏje. Saj ta
resniãno zna ãarati.

BEATRICE

Kdo?

CENCI

Ta, ki ti je pripravila ljubezenski napoj.

BEATRICE

Je bilo to torej tvoje delo — kak‰na lopov-
‰ãina!

CENCI

Odpustljiva prevara, prijateljica. Niã ni bolj
res, kakor da cilj posveãuje sredstvo.

BEATRICE

Ali, da tvoja dejanja delajo iz ãloveka po-
kvarjenca.

CENCI

Posloviti bi se morala od svoje navade, da
mi z besedami zadaja‰ rane. S takim medse-
bojnim jezenjem niã ne pridobi‰. Rad bi bil
prav dober s teboj in kmalu bo‰ videla dan,
ko me bo‰ s svojo ljubeznijo poplaãala. Zdaj
pa zbogom in daj, da poljubim najslaj‰o
roãico, kar jih je Bog ustvaril vse od Evinih
ãasov!

(Ona naglo izmakne roko.)

BES

NEMEZA

109

SCENA 8

Beatrice, sama

BEATRICE

Ta odurni pokvarjenec, moram igrati pred
njim. âe bi uganil, da leÏi njegova usoda v
moji ‰ibki roki, bi se mu zdela bolj kamnita
kakor pa mehka.

BES

NEMEZA

110

âetrto dejanje

Gorska pokrajina. Grad Petrella v ozadju.

SCENA 1

Guerra, Giacomo

GUERRA

Gotovo Ïe ve‰, zaradi katere Ïalostne nalo-
ge sem pri‰el.

GIACOMO

Da, moja sestra me je obvestila o tem, a me
prisilila, da ne obvestim svoje maãehe in
Bernarda. Onadva naj ostaneta prepriãana,
da so Cencija napadli in umorili razbojniki.
Tako Ïeli, naj se vse zgodi tule in ne v gradu.

GUERRA

Toda, ali ga ne bo teÏko zvabiti sem?

GIACOMO

Tega ne verjamem. Kraj je dobro izbran, saj
se vsak dan tu sprehodi po obedu.

GUERRA

A predstavljaj si, ãe bi morilcema ne uspelo?
Cenci se nikamor ne odpravi brez oroÏja in
ne manjka mu poguma.

GIACOMO

Moja sestra naãrtuje, da bi spustila nekaj
uspavalnih kapljic v njegovo ãa‰o vina.

GUERRA

Saj sem ji jih jaz izroãil. A teÏko jih je name-
riti tako, da spanec ne bi pri‰el prezgodaj.
âe bi zaspal v gradu ali kje blizu, najin naãrt

BES

NEMEZA

111

danes ne bi bil izvedljiv. Sicer pa se je bati,
da bo kaj posumil. Tako nagla zaspanost in
tako globoka, bi ga gotovo opomnila.

GIACOMO

Moja sestra je prepriãana, da lahko dobro
nameri koliãino. Saj si rekel, da bo spalna
droga delovala ‰ele ãez kako uro?

GUERRA

Da, skoraj vedno je tako.

GIACOMO

Je vse drugo naãrtovano?

GUERRA

Tu bom sreãal dva zlikovca, s katerima sem
se sklenil pogoditi za to stra‰no dejanje.
Eden izmed njiju sovraÏi Cencija iz dobrih
razlogov, spodbuja ga tako osebna ma‰ãe-
valnost, kakor tudi skopost; drugi pa je pro-
fesionalni morilec s povsem pragmatiãnim
odnosom do zadeve.

GIACOMO

In vendar je umoriti ãloveka nekaj stra‰-
nega!

GUERRA

Za naju da, celo ãe gre za podleÏa kakor je
Cenci. A zaman sem sku‰al prepriãati tvojo
sestro, da bi se odpovedala svojemu name-
nu, in ljubim jo vse pregloboko, da bi ji lah-
ko odklonil svojo pomoã. Stvari ne moreva
niti odloÏiti, saj je njeno sovra‰tvo tako na-
rastlo, da je pripravljena sama opraviti de-
janje ma‰ãevanja, in ãe bi ji ne uspelo, ãe
njeno bodalo ne bi zadelo s prvim udarcem

BES

NEMEZA

112

njegovega srca, bi bila izgubljena in najbrÏ
obsojena na najbolj stra‰no torturo. Strese
me Ïe ob goli misli. In ãe bi ji uspelo, bi bilo
komajda kaj bolje; tako opravljena bi bila
zadeva takoj pred sodi‰ãem.

GIACOMO

Se ti ne boji‰ razkritja?

GUERRA

Zdaj je prepozno, da bi mozgala o takih
reãeh. Trpeti v mislih pomeni dvakrat trpe-
ti. Sam nasprotno Ïelim, da bi za trenutek
lahko pozabil, kar je sedaj z vsemi strah
zbujajoãimi pripravami in mraãnimi pome-
ni. Predstavljaj si, kako lepo bi lahko bilo tu
Ïivljenje, ãe ne bi obsedale na‰ih moÏgan
nikakr‰ne lopov‰ãine in strahovi! Kako ãu-
dovita narava in njen blaÏeni mir okoli naju!
Nebo, v primerjavi z veliko prestolnico, tem
hiteãim, hinavskim, s predsodki okuÏenim
Rimom. Gnusi se mi Ïe sama misel na to
bedno ozadje Petrove Cerkve. Tule pa bi po
drugi strani lahko svobodno dihal, ãe moja
zavest ne bi bila obloÏena s takim breme-
nom; tule bi lahko vstopil v sanje o ãasu, da,
bliÏnji prihodnosti, ko bo razsvetljevanje in
bratenje vera narodov.

GIACOMO

Mar res veruje‰, da bo tak ãas pri‰el?

BES

NEMEZA

113

GUERRA

Polno in trdno. Res je, da je za ljudsko mno-
Ïico ‰e vedno znaãilna surovost in prazno-
vernost, ki izziva prizadevanje plemenitih in
misleãih, da bi jo izvlekli iz te mizerije. A le
zelo redki posamezniki z nekoliko vi‰jimi
nazori se pomnoÏujejo, medtem ko so ne-
vednost in neumnost ter ãlove‰ka krama
dosegle mejo, ki je ni mogoãe preseãi.

GIACOMO

A napake v mi‰ljenju nimajo meja. âe bo
papeÏ, ko bo znova deÏevalo, razglasil, da
padajo z neba Kristusove solze ali kapljice
znoja, bodo milijoni to verjeli.

GUERRA

Brez dvoma. A to ne bi bilo bolj otroãje ka-
kor pa ‰tevilne druge fiksne ideje, ki jih tudi
stoletja niso uspela izkoreniniti.

GIACOMO

In vendar veruje‰, da bo razsvetljenstvo na
koncu triumfiralo?

GUERRA

Da, to verujem polno in trdno, a mar ni ãud-
no, da je ãloveku mogoãe filozofirati v tako
nemirnem trenutku kakor je tale? Moj pri-
ljubljeni konjiãek mi je zvestej‰i od katerega
koli psa.

GIACOMO

In druge odvraãa od tega, da bi sledili tvoje-
mu primeru.

BES

NEMEZA

114

SCENA 2

Guerra, Marzio, Olympio

MARZIO

Klicali ste me, monsinjor.

GUERRA

Da, nalogo imam zate. Nalogo, ki bo precej
vrgla.

MARZIO

OLYMPIO

Lahko nama zaupate, monsinjor!

GUERRA

Vsak dobi tisoã cekinov, ãe bosta nalogo do-
bro opravila.

MARZIO

Tisoã cekinov!

(Vstran)

To je cel zaklad; ni stvari, ki je ne bi naredil
za tako vsoto.

GUERRA

Umoril bo‰ nekoga, ki ti je storil krivico, ki si
zasluÏi smrt in ga gotovo sovraÏi‰.

MARZIO

Mar grofa Cencija?

GUERRA

âisto prav ugiba‰. Kakor pravijo, je opravil
posilstvo nad tvojo hãerko.

MARZIO

Da, in ãe bi vedeli vse o tem, monsinjor, bi
mi ne bilo treba zagotavljati, kako rad se
bom za to ma‰ãeval.

OLYMPIO

Prav rad kaj zasluÏim, a grof Cenci je vpli-
ven moÏ, in ãe naju odkrijejo, naju ãaka kru-
ta usoda. Dati bi nama morali, monsinjor,
vsakemu po dva tisoã cekinov. Tako dejanje
to kar zasluÏi.

BES

NEMEZA

115

GUERRA

Rekel sem tisoã in tako ostane.

MARZIO

Menim, monsinjor, da ima Olympio prav.
Naloga je na moã riskantna.

OLYMPIO

Zelo nevarna, monsinjor; z moje strani, je
ne mislim opraviti za manj kakor dva tisoã.

MARZIO

Monsinjor, vi imate plemenito srce in boste
gotovo upo‰tevali, v kak‰no nevarnost se
podajava.

GUERRA

No, dobro, dam vama tisoã petsto, a niti es-
kuda veã; raje vaju odslovim.

MARZIO

(proti Olympiu)

Kaj meni‰?

OLYMPIO

Menim, da je tisoãpetsto cekinov lepa vso-
ta.

MARZIO

No, dobro, monsinjor, sprejmeva. Kdaj in
kje naj nastopiva?

GUERRA

Zdaj prihaja grofiãna. Ta vama bo vse sku-
paj bolj detaljno razloÏila.

OLYMPIO

Njenega lastnega oãeta! Tega nisem vedel;
torej morava poveãati svojo ceno. Grofiãna
nama mora dati ‰e kaj posebnega.

MARZIO

To bo gotovo storila. Zaupaj v to. Da bi prav
ona, ki je poosebljena dobrota in jo vsi ãas-
tijo, hotela umoriti svojega oãeta, gotovo se
je zgodilo kaj monstruoznega.

BES

NEMEZA

116

SCENA 3

Guerra, Marzio, Olympio, Beatrice

BEATRICE

O, ti si, Marzio!

MARZIO

Da, grofovstvo, in tu je moj prijatelj Olym-
pio. Pripravljena sva izpolniti va‰e ukaze.

OLYMPIO

Da, a gre za zelo teÏavno stvar. Va‰e gro-
fovstvo nama gotovo ne bo odtegnilo daru v
vi‰ini petsto cekinov dodatno k temu, kar je
obljubil monsinjor?

BEATRICE

Od mene dobita vsak po tisoã, ãe bosta na-
tanko izpolnila moja naroãila.

MARZIO

Normalno vedenje na‰e grofiãne! Vedno
nobel!

BEATRICE

Naj se zgodi pribliÏno tule. Vidva morata
biti dobro skrita in se prikazati ‰ele, ko vaju
bom obvestila. Pokazala vama bom primer-
no skrivali‰ãe. Evo tule!

MARZIO

Da, tu naju nihãe ne more videti.

BEATRICE

Tod bo pri‰el. Dala sem mu napitek, ki ga bo
kmalu globoko uspaval, tako globoko, da ne
bosta prav niã tvegala. Ti, Marzio, bo‰ zabo-
del v njegovo desno roko, in ti, Olympio, v
levo, a dobro, da ju ne bo mogel veã uporab-
ljati. Potem bo‰ lahko zapiãil v obe nogi in
potem se sploh ne bo mogel veã braniti. A

BES

NEMEZA

117

naj ne umre Ïe zaradi teh ran. O naãinu nje-
gove smrti bom izdala naroãila pozneje.

OLYMPIO

A ãe bo vpil na pomoã? Tedaj bo vse razkri-
to.

BEATRICE

Tule nihãe ne bo sli‰al njegovih krikov. A
zato, da bi Ïe vnaprej to prepreãili, bom Ïe
po prvem vbodu z bodalom s prtom zaveza-
la njegova usta.

MARZIO

Va‰e grofovstvo je vse premislilo.

BEATRICE

Ti, Marzio, bo‰ ma‰ãeval le en sam zloãin.
Jaz jih bom ma‰ãevala veliko, storjene mo-
jima bratoma in meni. Kakor sta gotovo
sli‰ala, je dva od mojih bratov umoril!

OLYMPIO

Da, ta je dobro zasluÏil svojo kazen.

(Vstran)

Dva tisoã petsto cekinov! Za tak‰no vsoto bi
mogel pobiti pol Rima.

GUERRA

(Vstran proti Beatrice)

Zdi se, kakor da bi se

hotela opraviãiti pred tema surovima bandi-
toma?

BEATRICE

Sta ãloveka, in nikomur ne Ïelim dati vtisa,
da sem brez vsakega dobrega argumenta
umorila tistega, za katerega mislijo, da je
moj oãe.

GUERRA

Zaman se trudi‰, ljubljena! Edini problem
zanju je, kolik‰no je tveganje, da bi ju razkri-

BES

NEMEZA

118

li in koliko dukatov bosta dobila. Vbod z bo-
dalom veã ali manj je za njuno vest manj ka-
kor teÏa lasu.

BEATRICE

Ti, Marzio, uredi vse, da bo staljen svinec
nared. Ima‰ ‰e kak‰no vpra‰anje?

MARZIO

Ne, grofovstvo.

BEATRICE

Sta vajini bodali naostreni?

MARZIO

O, sta, in najini roki sta ãvrsti in moãni. Lah-
ko zaupate, grofovstvo, da svojega cilja ne
bova zgre‰ila.

BEATRICE

Umrla bosta, ãe tega ne bosta storila.

SCENA 4

Beatrice, Guerra

BEATRICE

Zdaj je slovesen trenutek, Guido, in globoko
in z otoÏnostjo ãutim, kako stra‰no odgo-
vornost sem prevalila nate in na svojega
brata, saj vednost o umoru pomeni sodelo-
vanje pri njem.

GUERRA

Zate se tresem, ne zase. Tvoje ma‰ãevanje je
vendar samoobramba; a ti ne pozna‰ ãrnih
moãi, ki v na‰i deÏeli opravljajo tako ime-
novano praviãnost.

BES

NEMEZA

119

BEATRICE

Saj je Cenci sam umoril dva izmed svojih si-
nov. Torej bom umorila le morilca.

GUERRA

A zakon ti za to ne daje pravice. Cenci je s
podkupnino dobil papeÏev spregled in mu
tako nikomur ni treba odgovarjati za svoj
zloãin. Najina podkupnina pa bi bila, po
drugi strani, zavrnjena, saj je veãji profit, ãe
konfiscira‰ vse kakor pa ãe se proda‰ za ne-
kaj malega. V tem je najina nevarnost. O, ko
bi te mogel pregovoriti, zdaj v zadnjem
hipu, da bi se odrekla svojemu nesreãnemu
naãrtu!

BEATRICE

Ni mogoãe! To je moja Ïivljenjska naloga in
celo veã, saj jo je naloÏil Bog sam. Ne bom
na‰la miru, ne bom na‰la spanca, dokler
moje ma‰ãevanje ne bo izpolnjeno. Celo ãe
bi mogla pozabiti na preteklost, kar je ena-
ko nepredstavljivo, kakor pozabiti tebe, bi
vselej imela pred seboj zastra‰ujoão podobo
neprestanega muãenja in poniÏevanja. Ni-
sem ustvarjena za suÏnjo.

GUERRA

A tvoj suÏenj sem jaz, in vidi‰, kako uboglji-
vo sprejemam tvojo voljo. Mar misli‰, da mi
je bilo prijetno, ubadati se z droÏmi druÏbe,
z najetimi banditi in se pogajati za ceno tega
umora? Iz tega lahko sklepa‰, kako brezmej-

BES

NEMEZA

120

no draga si mi in kako je tvoja du‰a prema-
gala mojo!

BEATRICE

Vem to, Guido moj, in razumem ves obseg
tvoje poÏrtvovalne vdanosti. Vse Ïivljenje
neÏnosti matere, sestre in soproge, ãe bi to
zdruÏil, bi komaj moglo povrniti to, kar si ti
storil zame.

GUERRA

Rad bi, brezmejno ljubljena, da bi lahko
naredil zate kaj bolj‰ega, da bi te lahko zava-
roval pred stra‰no nevarnostjo, ki ti grozi. Si
kaj pomislila na to, kako teÏko bo skriti na-
silno dejanje proti taki osebi? Umori se do-
gajajo vsak dan in nihãe si s tem ne beli gla-
ve, a le, ker niti Cerkev niti kak mogoãnik
nimata interesa za usodo umorjenih. Mori-
lec da policiji zlatnik ali manj, umorjenega
vrÏejo v vodo ali ga zagrebejo, in glas usode,
kakor tudi ljudi, ostane nem. Vãasih se zgo-
di, da ima umorjeni psa, ki bi rad poãastil
truplo in povzroãi zmedo. . . .

BEATRICE

Ne kliãi nad naju teh neveselih slik! Vse
moãi potrebujem, kar jih imam. âe to ma-
‰ãevanje zame ne bi bilo sveta dolÏnost in
boÏji opomin, bi se Ïe davno umaknila pred
svojo odgovornostjo, ki mi jo to nalaga in
pred nevarnostjo, ki mi grozi.

BES

NEMEZA

121

GUERRA

Nevarnost je nemara veãja kakor misli‰. Ko
bosta bandita dobila toliko zlata, se bosta
opijanila. Kdo ve, kak‰ne Ïenske bosta tedaj
sreãala in kaj jim bosta razkrila? Tak‰ni ljud-
je se radi postavljajo, in ãe bosta plaãevala v
zlatu ali razkazovala svoje bogastvo, ju bodo
z lahkoto osumili. Kaj ne vidi‰, Beatrice,
kak‰en Damoklejev meã visi nad tvojo gla-
vo?

BEATRICE

In nad tvojo. — Dobro vidim, a nobeno sva-
rilo ne zaleÏe. Nevidna roka me sili, da grem
brez oklevanja proti izpolnitvi svoje usode.
Kadar sem sama s Cencijem, moram vpreãi
vso moã svoje volje, da ne posku‰am sama
opraviti ma‰ãevanja nad njegovo krvjo.

GUERRA

Da, in strah zaradi tega me spodbuja k nore-
mu koraku, da sem ti najel bandita in da
zaupam v njun molk in oddaljitev. Kar je
mogoãe storiti, je treba storiti, da bi ju kar se
da naglo spravili iz deÏele, a ne morem te
dovolj posvariti glede nevarnosti.

BEATRICE

Raje me potolaÏi! To najbolj potrebujem.
Svarila me tlaãijo, a me ne zadrÏujejo. Bodi
rahloãuten in ljubezniv! Tvoja uboga Beatri-
ce je levinja v svojem sovra‰tvu, a v svoji lju-
bezni poniÏna kakor otrok.

BES

NEMEZA

122

GUERRA

Ta trenutek, ljubljena, je preveã stra‰en, da
bi lahko spregovoril sladek jezik srca. âutim,
kakor da bi imel svinec v srcu in strup v svoji
vesti.

BEATRICE

Pusti me samo za hip, moj Orsino! Zbrati
moram svoje misli.

SCENA 5

Beatrice sama

BEATRICE

Prepriãan je, da so tak‰na svarila potrebna.
Kaj mi svarilni glasovi v moji notranjosti
niso pred nedavnim rekli, v kak‰ne nevar-
nosti se podajam, sebe in najdraÏje v Ïiv-
ljenju! A sovra‰tvo ima moãnej‰i glas kakor
razum. Vsa moja prej‰nja trpljenja, vse nek-
danje muãenje mojih ubogih bratov Ïe od
zibelke naprej, moje lastno globoko poni-
Ïanje, moja umazana ãast, vse te odurnosti
se pojavljajo v tem zastra‰ujoãem trenutku
kot stra‰ni strahovi. Sem ma‰ãevalka posi-
ljene devi‰kosti in pohojene praviãnosti.
Sem tudi eksekutorica vsemogoãega Boga,
saj izpolnjujem njegov visoki ukaz. Da sam
ne kaznuje, to zmore s tem, kar je naloÏil

BES

NEMEZA

123

meni. Madona ne more dovoliti, da bi bilo
neizpolnjeno dejanje, ki ga je sama ukazala.
Saj bi bil kar se da velik zloãin, ãe bi ne spo-
‰tovala razsodbo Najvi‰jega. Bolj voljne
roke si ni mogla izbrati. Vsa moja narava je
kakor studenec sovra‰tva; moj prvi otro‰ki
spomin je moj poskus, da bi ugriznila tirana.
Celotno mojo Ïivljenjsko nit je tako rekoã
predla Nemeza. In zdaj je tu slovesni trenu-
tek ma‰ãevanja! Nobena ãlove‰ka moã ne
more razoroÏiti moje roke. In Cenci in jaz
odslej pripadava stra‰ni moãi teme. A nje-
govo tlaãenje je, ki me je privedlo na pot v
prepad, in on bo plaãal za moje neskonãne
muke. Le ‰e trenutek in njegova zemeljska
kazen bo izvr‰ena.

(Odmor)

Kak‰na razvalina same sebe sem — to je
delo tega brezãastneÏa! Pred menoj ista ãu-
dovita pokrajina, ki je navdu‰evala moje
misli v otro‰tvu. Vsaka potka, vsako drevo
ima spominski glas, ki ‰epeta to, kar sem ãu-
tila in v kar sem upala; vsak gorski vrh v
ozadju me pozdravlja kot star znanec, kot
priãa mojega smehljaja in mojih solz, moje
radosti in moje Ïalosti. A kako drugaãe ka-

BES

NEMEZA

124

kor nekdaj se me zdaj dotikajo te otro‰ke
podobe! Tedaj je upanje ‰e osvetljevalo mo-
rebitno radostno prihodnost; zdaj pa moja
vera in zaupanje leÏita v svojem grobu, ki je
moja lastna du‰a. Vse se mi zdi ãrno in
poru‰eno in moja mladost, lepota, celo moja
ljubezen, se mi vãasih zde, kakor da bi pri-
padale kakemu drugemu bitju, kakor da bi
bile biseri, pridobljeni iz nevredne ‰koljke.
Le moje sovra‰tvo je resniãni del mene
same; to obseda vse moje sanje kakor tudi
moje budno Ïivljenje, in ãesto se mi zdi, ka-
kor da bi sli‰ala Cencijeve krike, ko moje
sanjsko bodalo prebada njegove podle prsi.

(Kratek odmor. V daljavi ugleda Cencija.)

O, glej, prihaja! Moram mu iti nasproti.

SCENA 6

Beatrice, Cenci

CENCI

Danes se ãutim nenavadno utrujenega.
Morda se mi pribliÏuje nov napad artritisa.

BEATRICE

Ali pa te muãi nenavadna vroãina. Celo me-
ne stiska, ãeprav tako mlado. Ko bi kje sed-
la?

BES

NEMEZA

125

CENCI

Tako me daje spanec — komaj da ne zaprem
oãi.

BEATRICE

Tu je ãudovito mesto; zelo dobro zate . . .

CENCI

Moje veke so svinãeno teÏke . . . jemlje me
spanec . . .
LeÏe in skoraj pri priãi zaspi.

CENCI

(govori v spanju)

ârni hudiã, odidi s svojimi

kremplji; zaderi jih v Bernarda, meni pa pu-
sti, da uÏivam v njegovem vpitju. Hej, be‰ti-
ja, ti jih hoãe‰ preizkusiti na meni?

(V spanju vzdihuje.)

BEATRICE

(nemo nadaljuje igro)

CENCI

(v spanju

) Cantaridina, ãarovnica, se spo-

minja‰, kako sva do smrti muãila Marziovo
hãerkico? Na nebu se lahko vsaj hvali, da je
umrla zaradi ljubezni. Dobila je petorno
porcijo ãarovni‰kega eliksirja in v primerjavi
z njo je bila Mesalina prava vestalka. Kako
nenavadno je bilo videti njene predsmrtne
krãe. Zdi se, da je v nekaj trenutkih preÏivela
vse, kar lahko vsebuje Ïivljenjski ãas tortu-
re, ki se je porodila iz strasti.

BEATRICE

In jaz upam, da bom gledala ‰e huj‰o tor-
turo, kakor jo lahko naslika tvoja satanska
narava.

BES

NEMEZA

126

CENCI

(v spanju)

Enak poskus bova pozneje naredi-

la z Beatrice. A najprej jo moram oneãediti
z najglobljimi umazanostmi. Ti debeli Bel-
cebub tam v kotu, po‰lji mi dvajset heter, da
pouãijo Beatrice!

BEATRICE

Enako oduren v sanjah kakor v Ïivljenju.
Trpinãiti takega pokvarjenca je najsvetej‰a
od vseh dolÏnosti.

CENCI

(v spanju)

Kljubovala mi je in me preklinja-

la; torej si bom izmislil zanjo trpinãenje, ki
bo ‰e bolj rafinirano kakor pa pri prej‰nji
Ïrtvi. Naj vidim . . . o, v pekel padam! Po-
ãasneje vozi, prekleta koãija! Satan sam je.
Dober dan, deãek! Nebesa, saj ima‰ dva
repa — kak‰no razko‰je! Vozi v pekel malo
hitreje. Zaãenja smrdeti po goreãem Ïveplu!
Tu je Beatrice — poljubi jo!

BEATRICE

Poãakati moram, dokler ne neha govoriti v
spanju. âe ne, bi se barabina utegnila pre-
stra‰iti in zbeÏati.

CENCI

(v spanju)

Zdaj hudiã Guerra ljubkuje mojo

Beatrice! Sem, Andrea, prebiãaj ju do smrti!
A kaj je to . . . dolgi ãrvi se plazijo v moje
srce . . . ne, saj to so pijani hudiãki, ki se tu
prekopicujejo. Smrt in prekletstvo zate! A
zdaj prihaja Clemens s svojimi neãaki, pol-

BES

NEMEZA

127

nimi poboÏnosti in vina. Sveta Brigita v Evi-
nem kostumu poljublja in ljubkuje ubogega
starca. PapeÏ me ne vidi — priklanjam se do
tal, hlineãa se svetost! In glej tu Loyola —
njegov cilj je gotovo, da pride v pekel, ta pa
opraviãuje vsa sredstva.

BEATRICE

Tudi moj cilj posveãuje sredstva.

(Prisluhne.)

Govori Ïe poãasneje . . . zdaj je umolknil,
mislim.

(Kratek odmor.)

SCENA 7

Kakor prej, Marzio, Olympio

(Na znak Beatrice steãeta k Cenciju in zabo-
deta bodalo v vsako od njegovih okonãin.
Cenci hoãe zavpiti, a Beatrice mu namesti
robec na usta in ga pritrdi. Cenci si prizadeva,
da bi vstal, a Marzio in Olympijo zabadata v
njegove noge. Nema igra Cencija naj izraÏa
jezo in boleãino.)

MARZIO

Plaãujem svoj dolg, pa to, kar ti dolguje
moja hãi, baraba morilska!

(Pljune vanj.)

BES

NEMEZA

128

BEATRICE

(stopi k Cenciju z bodalom, porine vstran Mar-
zia in Olympia.)

Zdaj sem jaz na vrsti, na vrsti je tvoja zadnja
Ïrtev. Dobro pomni, da tu ne stojim le v ma-
‰ãevanje same sebe in zaradi neizbrisnega
prekletstva in stra‰nega trpljenja drugih,
temveã tudi kot izvr‰iteljica kazni, ki jo je
naroãil vsemogoãni Bog. Njegova volja je,
da ugasim svoje sovra‰tvo s tvojo pokvarje-
no krvjo. Madona mi je naroãila, naj te kar
se da lepo namuãim. A za to ni potreben kak
ukaz z visokega. Ti, najodurnej‰i izmed iz-
meãkov pokvarjenih! Mogoãe misli‰, da te
bom pri priãi usmrtila in te poslala v pekel
brez muk. Moti‰ se. Marzio, prinesi raztalje-
ni svinec! Kapljala ga bom v tvoja u‰esa in
vsaka peklenska muka, ki jo bo‰ ãutil, vsaka
trpljenjska grimasa bo delovala blaÏeno na
moje srce. Leto za letom sem hrepenela po
tem trenutku, najãudovitej‰em v svojem
Ïivljenju. Kaj sli‰i‰, odvratnik, kako vse tvoje
Ïrtve izrekajo z mojimi usti tvojo obsodbo?
Sem s svincem, naglo, Marzio! Tolãi ga po
stopalih! Tudi ti, Olympio!

BES

NEMEZA

129

(Marzio izlije svinec v Cencijevo uho. Cencijev
obraz izraÏa stra‰ne boleãine, a tudi sovra‰tvo;
videti je moãne krãe.)

Glej, svinec je zaãel delovati. Madona mi je
dobro svetovala. Vidim, da te bo odliãno
namuãil. Mila povrnitev v primerjavi z leti
trpinãenja, ki so jih tvoje uboge Ïrtve mo-
rale pretrpeti. A ne misli, da je to Ïe vse! Na-
daljevala bom, vse dokler bo v tvojem mi-
zernem barabskem telesu ‰e kaka sled Ïiv-
ljenja. Kos za kosom bom trpinãila v tebi
vse, kar je mogoãe trpinãiti in podalj‰evala
tvoje muke z vso svojo moãjo in ob pomoãi
ma‰ãujoãega se Boga in hudiãa, Z radostjo v
srcu vidim, da si ‰e dovolj Ïiv, da lahko ãuti‰
boleãino. Hoãe‰ ljubkovanja. — Glej, tu ima‰
sveÏe dokaze ljubezni! Najbolj pijana Sata-
nova ljubkovanja! Marzio, izlij ‰e veã svinca!
A pazi, to je samo igra, kajti kljub moji do-
bri volji ti lahko darujem samo kako uro
ekskvizitnih muk! A Hudoba je ravno oblju-
bila, da te bom lahko za veãno muãila v nje-
govem kraljestvu, da te bom lahko videla
kriÏanega milijone let in da mi bodo na voljo
vsa muãila pekla, da bi trpinãila tvoje veãno
Ïivljenje.

BES

NEMEZA

130

GLASOVI IZZA PRIZORI·âA

Prisegamo v Satanovem imenu!

BEATRICE

Kaj sli‰i‰ te glasove? To so njegovi glasniki.
Obljubljajo ti veãnost vsakr‰ne torture,
predstavljive in nepredstavljive. A niti to ne
napolnjuje moje mere sovra‰tva in ma‰ãe-
valnosti! Kar ãuti‰, je pravi balzam v pri-
merjavi s tem, kar te ãaka v veãnem Ïivlje-
nju; sladkost sladkosti, blaÏenost blaÏenosti,
v primerjavi z biãanjem brez konca, ki bo
tvoje peklensko plaãilo za tvoja peklenska
dela.

GLASOVI IZZA PRIZORI·âA

Tvoje veãno plaãilo!

BEATRICE

Mar nisem od svojih otro‰kih dni videla od-
vratnega ravnanja, ki so mu bili podvrÏeni
tvoji otroci in pod katerim so propadali? Kaj
nisi umoril dveh izmed njih? Pa saj ne trpi
dovolj. ·e svinca, Marzio! Za vsako minuto
Bernardovih muk, mojega poniÏanja, te
ãaka milijone let torture, neprimerljivo bolj
stroge.

GLASOVI IZZA PRIZORI·âA

Da, milijone let!

BEATRICE

Vsak dan bo‰ razrezan in bo‰ moral poÏirati
svoje lastno smrdeãe meso; v tvoje rane
bom vlivala hudournike goreãega Ïvepla.
Tvoj Ïolã bo tvoja edina pijaãa. In ko bo‰
prosijaãil za milost, bodo vse moãi pekla

BES

NEMEZA

131

biãale tvoje okrvavljeno telo. Take reãi bodo
tvoja loterija za veãno, za vekomaj.

GLASOVI IZZA PRIZORI·âA

Da, veãno, vekomaj!

BEATRICE

OdveÏi robec, Marzio! Odstrani ga, pravim!
Onemogoãa mi, da bi polno uÏivala v njego-
vih mukah.

(Cenci posku‰a ugrizniti Marzia, a zaman.)

OLYMPIO

O, ti bi rad uporabil svoje zobe! Izbij mu jih,
Marzio! V peklu jih bo zopet imel.

(Sli‰ati je Cencijevo jokajoãe vzdihovanje.)

BEATRICE

O, tvoje tarnanje sem pogre‰ala. Nobena
glasba ni bila zame nikoli polna tako ãudo-
vitih tonov. Tvoja hropeãa agonija zveni lep-
‰e kakor katera koli pesem, kakor katero koli
veselje, katera koli blaÏenost. Tvoja muka je
moje plaãilo za vse Ïivljenje neutolaÏljive
mizerije, obsodba tvojih muãenih Ïrtev nad
najveãji barabo in kanaljo, ãigar gnijoãe telo
in du‰a skrunita to zemljo. Samo ‰e hip, ki
ga Ïal ne morem podalj‰evati, pa bo‰ od‰el
v pekel, z bremenom neskonãnega ‰tevila
prekletstev, da bo‰ ãutil svojo neskonãno
muko.

GLASOVI IZZA PRIZORI·âA

Da, neskonãno muko!

MARZIO

Stresa me. To je stra‰en prizor. Ne zdrÏim
veã.

BES

NEMEZA

132

CENCI

(S skrajnim naporom)

Milost!

BEATRICE

Da, milost! Prejel bo‰ milost!

(Marziu)

Daj mu ‰e malo oku‰ati svinãevega

mazila! Tega ãistega balzama!

MARZIO

Pomirite se, grofiãna! Ne upava si ostati pre-
dolgo. Pomislite, ãe bi kdo pri‰el sem!

BEATRICE

Naj me mar skrbi, da bi kdo pri‰el! Moje
ma‰ãevanje ‰e ni nasiãeno.

MARZIO

Izroãite ga meni, grofiãna! Zagotavljam
vam, da ne bo ostalo v njem niti drobca Ïiv-
ljenja, ko ga bova zagrebla.

BEATRICE

Prav nasprotno! Zakopljita ga v jamo, pre-
den bo nehal dihati; zagrebita ga Ïivega; to
ga bo ozdravilo! Rada bi to gledala.

MARZIO

Pri priãi bom izpolnil va‰ ukaz. A zdaj bi vi
morali domov. Morda vas bodo pogre‰ali in
iskali.

BEATRICE

Tu zlato zate, veliko zlata zate, Marzio, in
zate, Olympio. A povzroãita mu ‰e kolikor
mogoãe trpljenja in kolikor mogoãe dolgo!

(Na kolenih)

Zahvaljujem se ti, veãna, ma-

‰ãujoãa se moã, za tvojo pomoã! âlove‰ka
sodba je zdaj izvr‰ena. Pri‰la pa bo ‰e ne-
be‰ka s svojo neizogibno usodo. Ta ãaka
nanj in name. Tudi name, z neskonãnimi

BES

NEMEZA

133

mukami, a vsaj tudi njega bom mogla trpin-
ãiti na vekomaj, na vekomaj.

SCENA 8

Kakor prej, Guerra

GUERRA

·e kaÏe znake Ïivljenja, moram ga zabosti
do smrti. Marzio, daj mi svoje bodalo!

(Zabode v Cencijevo srce.)

BEATRICE

Zdaj, Guido, sem tvoja v Ïivljenju in smrti.

GUERRA

Molãi, Beatrice, stoji‰ pred oltarjem smrti!
To Ïivljenje in Ïivljenje po smrti je veãna
uganka; a njena uga‰ajoãa iskra zbuja v nas
sveto spo‰tovanje in uti‰a vsak glas razen
glasu vere. Zdaj govori veãnost.

SCENA 9

Marzio in Olympio

MARZIO

Poklekniva in pomoliva! Stra‰no sva gre‰ila.

OLYMPIO

Prav ima‰, a daj, da najprej pre‰tejem najin
denar!

MARZIO

Gre‰no govori‰! âe bi te sli‰al sveti Lazar!

OLYMPIO

Najprej pomoliva in potem kupiva sveãe.

BES

NEMEZA

134

MARZIO

Hoãem se re‰iti grehov s spovedjo.

OLYMPIO

Naj te Bog obvaruje! Nikoli ne razkrij svoje
skrivnosti! Nobenemu duhovnu ne zaupam.

MARZIO

Kateri duhovnik bi profaniral spoved?

OLYMPIO

Bolj varno je vedno drÏati gobec skupaj.

MARZIO

Pomoliva, potem zagrebeva truplo!

OLYMPIO

Takoj, ko pre‰tejem svoje zlato.

(Oba poklekneta in globoko pomolita, medtem
pade zavesa.)

BES

NEMEZA

135

Dodatek

RECENZIJA, OBJAVLJENA V REVIJI MONATO

Dobro predstavljena drama, ki vznemirja

Alfred Nobel je znamenit ãlovek; le redki ne vedo za
obstoj vsakoletne Nobelove nagrade, ki jo je on ustano-
vil. Prav tako je dobro znano, da se je Nobel obogatil z
izumom in proizvodnjo dinamita. Precej manj pa je
znano, da je pisal tudi literaturo; njegovo lastno literar-
no delo v glavnem ni bilo nikoli izdano.

Kar pa ve le pe‰ãica oseb, je, da je Alfred Nobel napi-

sal to resno dramo.

Nemesis je ‰vedski naslov, Nemeza esperantski. Ta iz-

daja ni le prva izdaja te drame v esperantu, ampak de-
jansko sploh prva izdaja v katerem koli jeziku!

Nobel je dal natisniti 100 izvodov svojega dela, a

kmalu po njegovi smrti je bilo 97 izvodov uniãenih, za-
radi verskih razlogov. Izmed preostalih treh izvodov
vemo samo ‰e za enega, ki je shranjen v ‰vedskem
drÏavnem arhivu; niã pa ne vemo, kam sta izginila dru-

BES

NEMEZA

136

ga dva izvoda. Fotokopije izvoda iz ‰vedskega kraljevega
arhiva pa so vendarle na voljo.

Zdaj lahko svet v paralelni esperantski in ‰vedski

objavi nazadnje v natisnjeni obliki bere to delo. Zanimi-
vo bi bilo vedeti, ali bodo kdaj koli to dramo inscenira-
li v kakem gledali‰ãu. S spretno reÏijo, menim, bi lahko
bila prav uspe‰na predstava.

Za kaj gre torej v tem delu, za katerega versko zavzeti

ljudje niso hoteli, da bi ga svet bral?

Leta 1577 se je rodila deklica Beatrice Cenci, ki so jo

usmrtili v letu 1599 zaradi njenega umora svojega dom-
nevnega oãeta, Francesca Cencija. Z njo so eksekutirali
tudi enega od njenih bratov in soprogo Francesca Cen-
cija. To delo dramatizira ta zgodovinski umor.

Zakaj pride do tega umora? Preprosto, ker Francesco,

ki v drami taji svoje otroke (pravi, da so vsi pankrti, vsak
od drugega oãeta), jih muãi, zasuÏnjuje in zlorablja.
Beatrice predstavi dejstvo, da poleg tega, da ni njegova
prava hãi, hoãe imeti z njo spolno razmerje. Na silo, ãe
bo treba. In kljub njenemu upiranju, se to zgodi.

Kaj nihãe izmed rimskih avtoritet, kjer Ïivi, tej druÏini

ne more pomagati? No, Francesco Cenci je bil nadvse
bogata in vplivna oseba. PapeÏa (Klemena VIII.) je bolj
zanimali pridobivanje bogastev Francesca Cencija kakor
pa zavarovati druÏino in tako pustiti tam njegovo bo-
gastvo. Dejansko, po Francescovem umoru in po ekse-

BES

NEMEZA

137

kuciji soproge in dveh otrok, je Klemen VIII uspel kon-
fiscirati vse to bogastvo.

V tistem ãasu je bilo pape‰ko prizadevanje za veãanje

lastnega materialnega kraljestva eden glavnih casus belli
v Evropi.

Druga glavna naloga papeÏev je bila podpirati proti-

reformacijo, ki je bila intimno povezana s politiãnimi
upori in spori v tistem obdobju. Martin Luther, ãigar
uspeh je bil zagotovljen z mogoãniki nem‰kih deÏel, je
umrl ne veã kakor petdeset let pred ustoliãenjem Kle-
mena VIII. in politiãno-verske vojne so divjale po Evro-
pi.

Podkupovanje oblastnikov je bilo obiãajno naãelo

med bogatimi tistega ãasa, torej se Francescu Cenciju ni
bilo bati uradnega pregona zaradi svojih zloãinov.

V modernej‰em obdobju, v katerem je Ïivel Nobel pa,

ãeprav Vatikan ‰e vedno ni maral priznati cerkvenih
zlodel v 16. stoletju, najbrÏ ni bil veã skandal, ãe bi obja-
vili dramo o tej snovi, ãeprav bi nedvomno sledili pro-
testi. A veliko bolj ‰kandalozno je bilo njegovo obravna-
vanje svete Marije (ki v drami nastopa kot Madona) in
Satana.

V drami se pojavlja Madona v halucinacijskem vide-

nju Beatrice in jo spodbuja k umoru lastnega oãeta. Po-
leg tega, teolo‰ko ‰e veãji ‰kandal, Madona tudi poroãa
o sporu med Oãetom in Sinom ter njo samo. Strankar-

BES

NEMEZA

138

ske zdrage v Sveti Trojici po njeni izjavi torej obstajajo.
Glede sebe same Madona poudarja, kako je bolj po-
membno, da jo ljudje ãastijo in hvalijo; ne velja pa toli-
ko, da bi jim ona tudi praktiãno pomagala. Nasploh lah-
ko povzamemo, da so po njej teolo‰ke teme in verski
obredi veliko bolj pomembni kakor pa pomoã reveÏem
in oviranje tiranov ãlove‰tva.

Tudi Satan se v halucinacijski viziji prikaÏe Beatrice,

je veliko bolj po‰ten v svojem govoru in verodostojen
kakor Madona sama in njeni boÏanski sorodniki. To ne
pomeni, da on ne bi hotel varati in delati zla, le, da nam
sporoãi tudi nekaj resnic.

Beatrice verjame svojim halucinacijskim vizijam, saj

jo te opogumljajo pri uresniãenju umora. Ona sama ni-
kakor ne pozna usmiljenja in tudi ni dekle, ki bi ga ve-
ljalo obãudovati. A njen oãim jo je spolno zlorabil in
maltretiral njene brate, in ona se hoãe za to ma‰ãevati.
Kolikor bolj bo trpel, toliko veãja bo njena radost. V kri-
viãnem svetu je treba odstraniti kriviãnike, ne glede na
to, kako.

Drama se konãa z uresniãenjem tega umora.
V tej drami ni omenjena poznej‰a usmrtitev Beatrice

in njenih bliÏnjih.

Îe v letu 1819 je angle‰ki pesnik Percy Blysshe Shel-

ley dokonãal svojo dramo The Cenci z dramatizacijo iste
zgodbe. Z Nobelom deli svoje zaniãevanje rimske Cer-

BES

NEMEZA

139

kve in njene zgodovine; a drugaãe kakor Nobel, ne
diskutira o vrednosti njenih naukov. Znani italijanski
pisatelj Alberto Moravia je leta 1958 objavil svoje delo
Beatrice Cenci na isto temo.

Z verskega vidika je Nobelova drama velika blasfemi-

ja; drugaãe kakor Shelleyeva drama. (Sam ne poznam
Moravijinega dela, torej ga ne morem komentirati.)
Shelley skrbno povzema poboÏni vidik zavzetih verni-
kov v Boga in rezervira svoje zaniãevanje za Cerkev, ki
deluje tako, da zlorablja BoÏje ime. V obsojanju Cerkve
Shelley ‰e bolj poudarja njeno koruptnost kakor pa
Nobel v svoji drami. A Nobel ne vidi le koruptnosti Cer-
kve 16. stoletja, temveã tudi pokvarjenost naukov in
doktrin te Cerkve in moãno poudarja to koruptnost. Po
mojem mnenju je imel glede tega Nobel prav in Shelley
ne.

Glede na Beatricin protret sta prav tako razliãnih

mnenj. V svojem petem dejanju, ãeprav nekoliko v
protislovju z nekaterimi namigi o Beatricinem znaãaju
in njenimi izjavami v prej‰njih prizorih te drame, je
Shelley skoraj razpolovil Beatrice, toliko, da celo negi-
ra njeno krivdo pri umoru. Peto dejanje v tej drami oro-
pa dramo njene resnosti in jo skorajda romantizira. No-
bel je v svoji konsekventni predstavitvi Beatrice veliko
uspe‰nej‰i, ko, ãisto po pravici, naãrtuje in uresniãi
umor svojega oãima, in tega dejstva tudi nikoli ne taji.

BES

NEMEZA

140

Obe drami neodvisno druga od druge temeljita na

zgodovinskih dogodkih. Niã ne kaÏe na to, da bi Nobel
poznal Shelleyevo dramo, in detajli obeh dram so si
med seboj zelo navzkriÏ. V Shelleyevi drami so Beatri-
ce in njeni bratje pravi Francescovi in njegove prve so-
proge otroci; v Nobelovi drami pa so to bastardski otro-
ci prve Francescove soproge in niso v nikakr‰nem krv-
nem sorodstvu s Francescom Cencijem. V smislu dram-
skega uãinka je bil Nobel glede tega uãinkovitej‰i. Oba
pa z enakim uãinkom, ãeprav z razliãnimi podrobnost-
mi, predstavljata Francescov znaãaj.

Katera od obeh dram na koncu koncev presega dru-

go? Sta enaki, dramatsko enakovredni, a sam bi dal ne-
kaj prednosti Nobelovi.

Z zgodovinskega vidika pomenita obe drami zadet

literarni opis verske politike 16. stoletja. Z zgodovinske-
ga vidika in vidika kr‰ãanske teologije pa pomeni Nobe-
lova drama mogoãno dramatizacijo ponarejanja naukov
v tem neslavnem obdobju »kr‰ãanske« Evrope.

Z vidika ãloveka, ki misli s svojo glavo, si obe drami

zasluÏita pozornost. Razumljivo, z verskega vidika je
Nobelova drama obsodbe vredna barabija, ki jo je nuj-
no treba odstraniti zaradi njene odkrite realistiãne
obsodbe pomena ljudskega verovanja o Madoni in Sveti
Trojici. Osebe s tako vero naj torej te drame raje ne be-

BES

NEMEZA

141

rejo, saj se jim bo zdela drama v vsakem pogledu ne-
okusna.

Ljudje vere bodo laÏje oprostili Shelleyu njegovo stro-

go obsodbo Cerkve 16. stoletja, saj imajo argument, da
se je Cerkev pozneje precej reformirala in postala mo-
ralnej‰a.

Z gledali‰kega vidika: treba bi bilo videti obe drami

profesionalno in s talentom uprizorjeni, da bi ju lahko
presodili. Niti Shelleyeva niti Nobelova nista bili nikoli
uprizorjeni v gledali‰ãu. Po svojem branju lahko reãem,
da bi utegnila Nobelova bolj imponirati s sodobno upri-
zoritvijo, kakor pa nekoliko preromantiãna Shelleyeva
verzija.

Zame osebno je vsebina Nobelove drame vredna res-

ne obravnave in je dostojno predstavljena.

Ugaja mi, ko vidim izdajo tega dela, ki bogati espe-

rantsko literaturo bolj kakor pa ‰tevilne sodobne izda-
je. Tehniãno je knjiga ãvrsto vezana in profesionalno
izdana, papir je kvalitetem, videz natisnjenih strani ne-
navadno dober; v celoti gledano, redek dogodek v so-
dobni esperantski literaturi.

Naj ne pozabim omeniti, da je prevod tekoã in zveni

naravno, jezikovno neoporeãen; najti je mogoãe nekaj
tiskovnih napak, a ne prav pogosto.

Donald Broadribb

BES

NEMEZA

142

KOMENTAR VINKA O·LAKA

revajalec Gunnar Gällmo, posebej pa ‰e recenzent
v reviji Monato Donald Boadribb, propagirata pre-

senetljivo literarno razkritje, da je bil namreã Alfred No-
bel pisatelj in da je napisal celo na moã sporno dramo
Nemeza, z interpretiranjem tega literarnega in dramske-
ga dela, kakor da gre za nezasli‰ano blasfemijo, ki je naj-
prej pobudila Nobelovega prijatelja in pastorja ‰vedske
drÏavne Cerkve Nathana Söderbloma, da je uniãil 97 od
100 izdanih izvodov te drame takoj po avtorjevi smrti v
letu 1896, zdaj pa naj bi prav ta blasfemiãnost in izrazita
protikatoli‰kost pomagala prodajati to sicer prav ime-
nitno knjiÏno izdajo.

Imata prevajalec in recenzent prav in sam, kakor nas

opozarja recenzent, kot katoli‰ki kristjan tega dela prav-
zaprav ne bi smel brati, drama pa ni zgorela samo v peãi
‰vedskega pastorja, temveã gori tudi v literarnem pur-
gatoriju za nespodobno literaturo, kakor nemara, po
oãitnih predstavah nekaterih pregoreãih protikatoliãa-
nov avtor sam gori v peklenskem ognju, v katerega so
vrÏeni tako skrajni bogokletniki, kakr‰nega hoãeta pre-
vajalec in recenzent videti v avtorju Nemeze?

BES

NEMEZA

143

A na stvar lahko posebej ‰e s katoli‰kega stali‰ãa gle-

damo dosti bolj umirjeno in ne brez humorja. »Manj
ognja v pesmi in veã pesmi v ogenj« je Ïe neko veliko
pesni‰ko ime svetovalo mlademu zaãetniku — metanje
literarnih del v ogenj ‰e nikoli ni zares ‰kodovalo litera-
turi, oklevanje pred ogenj pa Ïe marsikdaj! Ob podrob-
nej‰i, ne le literarni, tudi etiãni in verski analizi Nobe-
love drame, bomo morda pomirjeni ugotovili, da sta
moÏa pretiravala, ne le pretiravala, se morda celo teme-
ljito zmotila, vsekakor pa sta nekoliko v zaostanku za
ãasom, saj je danes provokacija z blasfemijo prav tako
zunaj vsake mode in moÏnosti za trÏni uspeh, kakor je
to danes provokacija s seksom ali kako drugo temo
me‰ãanske morale in spodobnosti. Danes smo katoliãa-
ni veseli vsakega, ki zanikuje Boga ali se z njim prepira
ali ga tudi narobe interpretira (kar je tako ali tako red-
ni opravek teologije, celo dobre, kaj ‰ele slabe), saj prob-
lem na‰ega ãasa ni nevera ali nasprotovanje veri, saj je
tudi to vera, temveã je to verska indiferentnost, gluhost,
ki pa je Nobelu vsekakor ni mogoãe oãitati. To je podob-
no, kakor smo danes katoliãani danes veseli vsakega
neãistnika na spolnem podroãju, saj je to ‰e vedno nes-
konãno bliÏje BoÏjemu naãrtu, kakor pa dana‰nja »spol-
na indiferentnost«, ki se manifestira na eni strani v iz-
ginjanju spolnih razlik, v nekak‰ni spolni asimilaciji, na
drugi strani pa v izgubljanju ‰e zadnjega spolnega vese-

BES

NEMEZA

144

lja in veselja do normalnih posledic vsake spolnosti,
namreã novorojenih otrok. Casanova brez kondoma ali
pa brez Onanove interrupcije je danes v katoli‰kih oãeh
Ïe napol svetnik mo‰ke ãednosti. Preden torej na‰a
‰vedska prijatelja posku‰ata znova draÏiti katoliãane,
naj se za boÏjo voljo informirata, kaj je na trÏi‰ãu izzi-
vanj danes cenjeno in kaj pozabljena in zastarela
roba . . .

Da Nobel sam o katolicizmu ni mogel imeti veliko

pojma, kaÏe izjava njegove junakinje Beatrice v drugem
dejanju v osmi sliki, ko pravi: »Stra‰no se bojim. Je to-
rej Guidovo mnenje, da mora vero nadzirati razum,
napaãno?« Globalna razlika med katolicizmom in pro-
testantizmom je prav v tem, da je Luther pomen razu-
ma zanikal, imenoval ga je celo »kurba«, namesto tega
pa je ponudil reducirano geslo: »Sola fides« — samo
vera. Katolicizem pa gradi na obojem: veri in razumu,
kar izpriãuje tudi okroÏnica papeÏa Janeza Pavla II., iz‰la
14. septembra 1998: FIDES ET RATIO (Vera in razum).
To, kar Nobel morda pripisuje katoli‰kemu nauku, je
naslovljeno na napaãen naslov, to pismo bi moral pos-
lati v Wittenberg na naslov Martina Luthra! Ena od kva-
litet katoli‰kega nauka je tudi ta, da ne vkljuãuje le ra-
zuma na abstraktni ravni, temveã vkljuãuje in dovolju-
je tudi njegovo kljuãno znamenje: dvom! Katoliãan sme
dvomiti — ãeprav ne sme v dvomu obtiãati. Vse to, kar

BES

NEMEZA

145

beremo v Nobelovi drami v smislu prepovedi lastnega
razmi‰ljanja in verskega iskanja ter celo dvomov, izvira
iz popolnega nepoznavanja nauka Cerkve, ki jo je avtor
vzel v precep. Kajpada, precej‰en del duhovnikov te
cerkve te katoli‰ke znaãilnosti ni upo‰teval in je tudi
danes ne upo‰teva, kar pa ne more odvzeti niã od nau-
ka te Cerkve. Ti ljudje paã sami niso na ravni nauka, ki
bi ga morali pouãevati.

Kritika cerkvenih razmer v 16. ali kakem drugem sto-

letju prav tako ni tuja katoliãanom samim. âe bi Nobel
prebral Boccacciove zgodbe o spreobrnjenem Judu v
Decameronu (ki jo je slovenska izdaja seveda izpusti-
la . . .), bi si ne mogel domi‰ljati, da izdaja ubogim
katoli‰kim ovãicam stra‰ne skrivnosti in da jih lahko s
tem kakor koli ‰kandalizira. Katoliãani sami prav dobro
vemo, da se v zlu ne razlikujemo od vseh drugih, da z
drugimi v tem veãkrat celo zelo »uspe‰no« tekmujemo
— razlikujemo pa se v vrhovih dobrega. Te razlike pa ne
pripisujemo sebi in svoji »svetosti«, temveã uãinku
kriÏanja med pravim naukom in pravo, se pravi zavze-
to in dosledno uporabo tega nauka — oboje pa je dar
boÏje milosti in ne pridelek ãloveka samega.

A Nobel naj bi ‰el v svoji drami ‰e dlje kakor Schelley,

ki je nazadnje tudi kritiziral tedanjo Cerkev, a se ni do-
taknil vere in njenih stavkov. Nobel naj bi postavil pod
vpra‰aj samo Sveto Trojico in boÏjo mater Marijo. âe

BES

NEMEZA

146

odmislim zme‰njavo, ki jo avtor vnese v Marijino govor-
jenje, ko se v Beatricini halucinaciji, povzroãeni s ãarob-
nim napojem, dozdevno »prikaÏe« in najprej pripove-
duje, kako daje Bog prednost Cenciju, nato pa pove, da
isti Bog naroãa Cencijev umor . . . je treba reãi, da ha-
lucinacije paã ni mogoãe imeti za resniãno prikazova-
nje; da to, kar je Beatrice videla in sli‰ala, nikakor ni bila
Marija, Jezusova mati, temveã delirijska halucinacija ali
pa kveãjemu hudiã v podobi BlaÏene, kar je eden izmed
znanih trikov iz njegove zakladnice. Neumnosti, ki jih
govori »Madona« so torej kveãjemu prismodarije iz ãa-
rovniãine stekleniãke ali pa kar avtorja Alfreda Nobela
samega, nikakor pa ne osebe, ki ji gre ãast in rang
nebe‰ke svetosti. Tako nismo priãa nikakr‰nemu za-
vraãanju katoli‰kega nauka, prav tako ne bogokletju,
temveã preprosti halucinaciji, ki ne podleÏe niti moralni
niti verski presoji in razsodbi.

A ãe si Nobelove stavke bolje ogledamo, kmalu vidi-

mo, da tudi sam obsoja katoli‰ke uzurpatorje vendarle
spet z vidika katoli‰ke etike in verskega nauka in boÏjih
zapovedi. Tako pravi nazadnje najbolj pozitiven lik v
vsej drami duhovnik in prelat Guerra v tretjem prizoru
tretjega dejanja: »A ne verjemi, da so na‰i papeÏi in vi-
soki duhovniki iskreni fanatiki! Najveã med njimi se jih
v krogu intimnih prijateljev posmehuje veri, h kateri
sicer z ognjem in muãenjem silijo zunanji svet.« Nobel

BES

NEMEZA

147

teh pokvarjenih papeÏev in duhovnikov ne hvali, ker se
posmehujejo veri — torej se ji tudi sam ne more zares
posmehovati, sicer bi postal podoben njim, ki jih tu raz-
kriva — temveã jih zaradi tega zavraãa. Kaj je, prosim
lepo, na tem bogokletnega in protikatoli‰kega?

Do tod vse lepo, a v svoji kritiki je vendar stopil na

spolzka tla posplo‰evanja, ki je v literaturi vedno hud
spodrsljaj, saj Ïivi literarna umetnina vedno od indivi-
dualizacije in nikoli od pav‰alnosti in kli‰ejev. Ko pravi
v prvem prizoru ãetrtega dejanja — tokrat Giacomo,
Beatricin brat — »âe bo papeÏ, ko bo znova deÏevalo,
razglasil, da padajo z neba Kristusove solze ali kapljice
znoja, bodo milijoni to verjeli«, je to le prehuda predsta-
va o domnevni slepi veri in naivnosti katoliãanov. âe bi
bilo to res, potem se ta vera in njena Cerkev ne bi uvelja-
vili v Evropi in svetu kot mati kulture in znanosti, kot
zaãetek karitativne in socialne misli in dejanj ter ustrez-
nih ustanov, potem ne bi imeli drugega vatikanskega
koncila, ki je dokonãno zapeãatil to, kar je Cerkev na
ravni doktrine Ïe vedno verovala: da je namreã ãloveko-
va vest najvi‰je moralno in versko razsodilo za svobod-
nega posameznika in da boÏja milost ni vezana na ver-
sko in cerkveno pripadnost in da njegov Duh resniãno
veje koder hoãe in razsvetljuje kogar in kakor hoãe. Z
verniki, kakr‰ne vidi Nobel, ki bi papeÏu verjeli tak‰ne
neslanosti, ko mu ne verjamejo niti, kadar govori modre

BES

NEMEZA

148

reãi in temeljne stavke vere, bi vse to ne bilo mogoãe. Tu
je zapadel Nobel zelo preprosti in ceneni ‰abloni, ki si
jo o katoli‰tvu ustvarjajo njegovi nasprotniki na protes-
tantski ali pa sploh protiverski strani. Umetnost resniã-
nega umetnika pa ni v tem, da si delo olaj‰a s pav‰alnimi
kli‰eji, temveã da se poglobi v posebnosti nastopajoãih
oseb in v njih odkriva to, kar ni vsakdanje priãakovano,
kar presega povpreãje in ‰ablono. V tem smislu je Alfred
Nobel s to dramo gotovo slab umetnik, pravzaprav
sploh ne umetnik, temveã zgolj literat, njegovo delo pa
propagandna agitka.

Kljuãna elementa za presojo vsakega dramskega dela

sta znaãajska vrednost in bogastvo glavnega junaka oz.
junakinje — in razplet. Beatrice je oseba z naj‰ibkej‰im
znaãajem. Celo njen najveãji kontrahent grof Cenci, ki
nima veliko moÏnosti za uvrstitev v koledar svetnikov,
ima v sebi nekak‰no doslednost, nekak‰en znaãaj. Slab
v moralnem smislu, gotovo, a vendar moãan v smislu
dramske osebe. Beatrice pa je tako rekoã brez znaãaja.
Niti slabega nima. Kajpada ne govorim o zgodovinski
osebi, ki je konãala na mori‰ãu in je prav gotovo bila
polnokrvna postava nekega nesreãnega zgodovinskega
obdobja; govorim o Nobelovi postavitvi te osebe v
dramsko dogajanje. Kakor reka slamico jo ves ãas nosi
najniÏje izmed ãlove‰kih ãustev — ma‰ãevalnost brez
naravnih in nadnaravnih meja. âeprav je v prvem de-

BES

NEMEZA

149

janju predstavljena kot skoraj globoko poboÏno dekle,
nima nikakr‰nih teÏav, da se od te vere brez vsake
notranje drame — in to bi bila naposled prava drama v
tej »drami« — poslovi in si sestavi novo protivero, kate-
re glavno boÏanstvo je Satan sam. Dramatik z nekaj
transcendentalnega daru bi iz tega naredil sijajen zaplet,
pretresljiv notranji boj v nesreãni junakinji, ki bi bralca
dejansko pretresel, ne pa, da ga spravlja v prizanesljivo
nasmehanje. Junak kake drame pa v literarno-umet-
ni‰kem smislu umre v tistem hipu, ko postane mehaniã-
na figura in nima veã notranjih motivov in moãi za svoje
moralne odloãitve. In nobena oseba v Nobelovi igri ni
tako mehaniãno predvidljiva, kakor prav glavna juna-
kinja Beatrice!

Prav iz tega tako slabo zasnovanega znaãaja glavne

junakinje pa izhaja tudi medlost in nemoã razpleta.
Ma‰ãevanje kot edini motiv, povezano s kli‰ejskimi
predstavami o kr‰ãanskem nauku in katoli‰ki Cerkvi, ne
more dati nikake moÏnosti za pravo dramsko stopnje-
vanje in razplet. Stvar je vendar zanimiva tudi s teolo‰-
kega vidika, saj nazorno kaÏe, kako blizu in kako nepre-
hodna je meja, ki je dana temu nizkemu ãlove‰kemu
obãutju. Oãitno je, da Beatrice iz Cencijevega muãenja
in agonije ne prejme nikakr‰ne satisfakcije. Ma‰ãevanje
paã ni zdravilo za prizadetost, ãeprav njegov navdiho-
valec prav to obljublja. Tako na koncu vse skupaj zmedli

BES

NEMEZA

150

v muãno ponavljanje, nenehno padanje gramofonske
igle v isto brazdo — s tako pokvarjeno plo‰ão pa ni mo-
goãe uspe‰no skleniti dramskega dela.

O Nobelovi drami Nemeza je mogoãe reãi v najbolj-

‰em primeru to, kar je o njej v elektronski po‰ti zapisal
pisatelj Alojz Rebula: Je berljivo. Alfed Nobel namreã ni
brez literarnega talenta. Îal ga je postavil v napaãno
sluÏbo in nasedel lastni verski averziji, ki ji je potem iz
ideolo‰kih, ne pa umetni‰kih potreb poiskal dozdevno
primerno zgodovinsko snov. Izgubljena priloÏnost. Vse-
kakor pa zaradi tega besedila niti on ne bo gorel v veã-
nem ognju, a tudi njegovega prvega natisa ni bilo treba
seÏgati. Katoliãan, ko to prebere, se lahko mirno vrne k
svojim vsakdanjim opravkom, ne da bi se ãutil Ïaljene-
ga ali v svoji veri zavrnjenega.

V ãasu, ko literarna javnost ‰e vedno prezira vse, kar

nastaja v preteÏno avtonomni, tudi finanãno avtonomni
in nepodpirani esperantski kulturi, je seveda mogoãe
razumeti veselje, da so se ob tej literarni kurioziteti ne-
nadoma esperantski literati zna‰li v vrhu svetovne lite-
rarne zanimivosti. A »dokonãne zmage« mednarodne-
ga jezika prav tako ne bi smeli naivno priãakovati od
takih literarnih »uspehov«, kakor je ne moremo priãa-
kovati od kakega prosvetljenega tirana, ‰e prav posebej
pa ne od demokratiãnih vlad. âe bo do tega preboja
kdaj pri‰lo, se bo to zgodilo po ãudeÏu, ne po volji

BES

NEMEZA

151

ãlove‰ke, temveã boÏje oblasti, kakor je po isti volji pad-
la nad ãlove‰tvo tudi babilonska kazen jezikovne zme‰-
njave, pod katero trpimo vse do danes in temu trpljenju
ni kmalu videti konca. Esperantsko literarno podjetje bi
si prav zaradi svoje neodvisnosti od politiãnih in ideo-
lo‰kih finanãnih virov lahko privo‰ãilo luksuz, ki si ga
nacionalna literarna podjetja ne morejo veã privo‰ãiti:
da bi si postavilo vi‰je zahteve, vi‰ja merila, kakor pa jih
ponuja vsakdanja nakljuãnost. Esperantska knjiga, ka-
kor se Ïe to ãudno sli‰i, v svojem preÏivetju ni vezana na
zunanja priãakovanja, pritiske in ovire, kakor je to
knjiga v katerem koli nacionalnem jeziku. Zato bi si lah-
ko privo‰ãila najvi‰je merilo literarne, etiãne in duhov-
ne zahtevnosti. Tudi takih knjig v esperantski literaturi
ne manjka, lahko pa bi imeli samo take, kar bi moÏ-
nostim tega jezika veliko bolj koristilo, kakor pa mnoÏi-
ca nepomembnih ali le navidez pomembnih knjig, med
katere moram Ïal uvrstiti sicer tako lepo izdano Neme-
zo Alfreda Nobela.

Prevajalec je, z izjemo nekaj ãudnih re‰itev, med ka-

terimi je predvsem pridevni‰ka oblika naslova, ki ne
ustreza samostalni‰kemu izvirniku, svoje delo opravil
solidno, predvsem pa je imenitna grafiãna in fiziãna
podoba in kvaliteta knjige, za kar je predvsem treba
pohvaliti opremljevalca Franka Luina, slovenskega ro-
jaka iz Trsta, ki Ïivi na ·vedskem, ki ga ljubitelji elek-

BES

NEMEZA

152

tronsko oblikovanih knjiÏnih izdaj gotovo Ïe poznajo
po njegovih serijah slovenskih in esperantskih knjig v
elektronski obliki, ki jih pripravlja z velikim idealizmom
in znanjem, ne da bi mu slovenski kulturni uradi in skla-
di pri tem kakor koli pomagali.

Vinko O‰lak

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Krótka pamięć Alfred Nobel &CO doc
ALFRED NOBEL
ALFRED BERNHARD NOBEL 2
ALFRED BERNHARD NOBEL
Alfred Bernhard Nobel
nobel rejmont
Lityńska2, Alfred Marshall 1842-1924 z wykształcenia matematyk, profesor uniwersystetu w Cambridge
lektury, Alfred Adler OK, Alfred Adler, Sens życia
EKOLOGICZNY NOBEL ZA ROSPUDĘ
Nobel 2004
Nobel Phys 13
OBJASNIENIAZWROTOWRiS, Praktyki w Akzo Nobel Coatings Sp ZOO
Sprawozdanie z praktyk, Praktyki w Akzo Nobel Coatings Sp ZOO
Strona tytułowa - Praktyki, Praktyki w Akzo Nobel Coatings Sp ZOO
Sprawozdanie z praktyk cz.2, Praktyki w Akzo Nobel Coatings Sp ZOO
MT 10 2004 Nobel z matematyki
teoria kultury II semestr wykłady, Alfred Reginald Radcliffe-Brown 1881-1955
nobel inter RNA

więcej podobnych podstron