ENODNEVNI KUHARSKI
TEČAJ
PEKA RAZNOVRSTNIH KRUHOV,
MIKLAVŽEV, PARKELJNOV IN
POTIC
v Domu Sv. Jožefa v Celju
5. novembra 2002
Vodi ga. Jožica Ferleš
1
Ko je mati odprla krušno peč, je zadišalo po vsej hiši, toplina peči je
vdahnila domu prijetno domačnost……
Skrb za vsakdanji kruh spremlja človeka od pradavnine.
Kruh je po obliki, sestavi in načinu peke naše narodno bogastvo, od tod izvira naša obveznost,
da ohranimo ta del izročila. Čeprav kruh ni bil vselej na mizi ob posameznih obrokih, je
slovenski kmet vedno govoril o njem z vso spoštljivostjo. Odnos, ki smo ga v bližnji in tudi
nekoliko odmaknjeni preteklosti imeli do kruha, zgovorno odslikuje tudi primer Jožefa Pajka
v njegovih Črticah iz duševnega žitka štajerskih Slovencev iz leta 1884:
»Če mi je drobtina padla na tla, sem jo moral pobrati in poljubiti. Pravili so mi, da se duše
v vicah jočejo in da je silen greh, če kdo po drobtinicah hodi. Pripoveduje se, da je nekdo
stopil na drobtino kruha in sicer iz ošabnosti; drobtina pa je tako zakrknila, da je oni
človek oglušel in do smrti gluh ostal….«
In na drugem mestu spet pravi, da ljudje na Štajerskem menijo, da drobtine ne smejo padati na
tla, »sicer bomo morali toliko let v vicah trpeti, kolikor drobtin je padlo na zemljo.«
Prva pisna pričevanja o uživanju kruha na Slovenskem imamo iz 13. stoletja. Nekvašen kruh
pa naj bi poznali, skupaj z drugimi prebivalci tega dela sveta, vsaj pet tisoč let.
Na Slovenskem smo v preteklosti poznali najrazličnejše vrste kruha. Bel kruh iz pšenične
moke je bil le redkokdaj na mizi in je predstavljal predvsem eno od osrednjih jedi za
slavnostne priložnosti. Nižji družbeni sloji so segali zlasti po ovsu, rži ali so pekli kruh iz
mešanic žita. V časih lakote, vojne, slabe letine so ljudje poznali tudi druge krušne mešanice
in s tem vrste kruha. Tako so moko mešali s krompirjem, fižolom, koruzo, bučnimi in
sončničnimi pečkami, mletimi smrekovimi storži, drevesnim lubjem, mokovnico, sadnimi ali
grozdnimi tropinami, lanenimi ali konopljenimi glavicami in podobnim.
Danes imamo bogat izbor kruhov, obogaten s polnovrednimi pšeničnimi in rženimi mokami,
pšeničnim in rženim drobljencem ali pšeničnimi zrni ter z dodatki semen lana, sončnic,
sezama, ovsenih kosmičev, mešanic domačih dišavnic, pražene čebule in suhega sadja.
Kruh je naša najbolj izvirna dobrota, v kateri so vtkane spretnost človeških rok, ljubezen in
znanje, ki izvira iz bogate kulturne dediščine.
IZBOR KRUHOV:
1. KVAŠENO TESTO
2. BOLJŠI KRUH
3. RŽEN KRUH
4. KORUZNI KRUH
5. AJDOV KRUH
6. OREHOVA POTICA
7. BUHTELJNI
8. KVAŠENI MAKOVI ROGLJIČKI
9. SADNI KRUH
10. PUSTNI KROFI
2
1. KVAŠENO TESTO
V posodo nadrobimo kvas, dodamo malo sladkorja in moke in prilijemo toplo mleko ali vodo.
Če hočemo, da kvasec hitro vzhaja, potem dodamo malo manj moke in malo več tekočine.
Mesenje in pečenje:
moko presejemo v skledo in naredimo v sredini jamico. Vanjo vlijemo raztopljeni in vzhajani
kvasec. Na nasprotno stran kvasa damo v moko sol. Nato pričnemo testo gnesti. Gnetemo ga
tako dolgo, dokler se ne loči od posode in je gladko. Bolj ko je testo pregneteno, boljši je
kruh. Testo naj vzhaja v toplem prostoru. Prvič ko testo vzhaja, ga pustimo malo bolj vzhajati.
Vzhajano testo pognetemo v hlebe ali štruce. Vsakega posebej pregnetemo in ga damo v pehar
na pomokan prtič z gladko stranjo navzdol. Ko testo drugič vzhaja, moramo paziti, da ni
vzhajano ne preveč in ne premalo. Pravilno vzhajan kruh ima pečeno gladko skorjo in rahlo
sredico z enakomernimi in ne prevelikimi luknjicami.Tak kruh ostane dolgo svež. Preveč
vzhajan kruh oz. testo, pri peki upade; premalo vzhajano testo pa razpoka.
Čas pečenja je odvisen od velikosti kruha. velike hlebce pečemo približno 1 uro in 10 minut.
srednje hlebce pa nekje 45 – 50 minut.
Pečene hlebce namažemo z vodo, še bolje je z oljem ali maslom, da je skorja mehkejša.
Hlebce ohlajamo pokrite.
2. BOLJŠI KRUH
1 kg moke
sol
5 dag sladkorja
6 – 7 dag margarine
7 dag kvasa
limonina lupina
rum
3 – 5 dcl mlačnega mleka
V moko naredimo jamico, vanj vlijemo vzhajan kvasec, raztopljeno maščobo, ter spenjene
rumenjake z sladkorjem, rumom, limonco, lahko tudi malo muškatnega oreščka. Vse skupaj
stepemo v gladko testo in damo vzhajat na toplo.
Vzhajano testo damo na dva hlebčka. Hlebčke raztegnemo in jih tesno skupaj zvijemo, ter
damo vzhajat v podolgovato košarico. Ko je štruca vzhajana, ji na vrhu zarežemo X in
obrnemo na pekač 3x, prerežemo in še malo napikamo z nožem. Namažemo z mlekom, ter
damo v pečico na 220 C. Po 10-tih minutah zmanjšamo na 180 C in pečemo 40 – 45 minut.
3
3. RŽEN KRUH
2 kg ržene moke
1 kg pšenične moke
3 dag soli
3 – 4 dag kvasa
žlička sladkorja
topla voda za zamesit
žlica kumine in janeža
Testo pripravimo po navodilih za kvašeno testo, le da dodamo testu kumino ali janež
4. KORUZNI KRUH
1 kg pšenične moke
1 kg koruzne moke
sol
4 – 6 dag kvasa
žlička sladkorja
Koruzno moko poparimo z vrelo slano vodo. Ko se ohladi na 30 – 40 C, dodamo vzhajan
kvasec, pšenično moko ter toplo vodo ter pregnetemo v gladko testo. Dalje pripravljamo kot
ostali kruh.
5. AJDOV KRUH
1 kg ajdove moke
1 kg pšenične moke
4 – 6 dag kvasa
sol
žlička sladkorja
Ajdovo moko poparimo z slanim kropom, ko se ohladi dodamo toplo vodo in pšenično moko.
Dalje ravnamo kot pri koruznem kruhu.
4
6. OREHOVA POTICA
Testo:
50 dag moke
7 dag masla
2 dcl mleka
6 dag sladkorja
sol
4 rumenjaki ali 2 rumenjaka in 2 jajci
rum
limonina lupina
3- 4 dag kvasa
Nadev:
50 dag zmletih orehov
10 dag nasekljanih orehov
1 – 2 dcl mleka za poparit
limonina lupina
rum
10 dag sladkorja
4 dag masla
vanilij
Zamesimo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati. Pripravimo orehov nadev.Vzhajano testo
razvaljamo in namažemo z nadevom. Po nadevu potresemo nasekljane orehe. Potico tesno
zvijemo in jo damo v namaščen in z drobtinami potresen model. Zopet jo damo vzhajati. Ko
je vzhajana jo prebodemo z vilicami in namažemo z stepenim jajcem.
Pečemo 1 uro najprej pri 200 C do 220 C . Po 15-tih minutah pa temp. zmanjšamo na 180 C.
5
7. BUHTELJNI
60 dag moke
3 – 4 dag kvasa
žlica moke
žlička sladkorja za kvasec
2 – 3 dcl mleka
3 – 4 rumenjake
4 – 5 dag sladkorja
limonina lupina
sol
žlica ali dve ruma
Testo za buhteljne pripravimo isto kot testo za potico.
pripravimo kvasni nastavek. Prilijemo k ogreti moki, dodamo spenjena jajca z sladkorjem,
rumom, limonco in raztopljeno maščobo.
Vse skupaj stepemo v dobro voljno testo. Damo vzhajati na toplo, ko je testo naraslo v
enkratni količini, iz njega delamo male hlebčke. Na sredino dodamo žličko marmelade, iz
vseh strani stisnemo, po eni strani namažemo z maščobo in zložimo v model. Vzhajane
buhteljne premažemo z raztepenim jajcem. Najprej jih pečemo pri 220ºC, ko pa porumenijo
pa pri 180 C.
8. KVAŠENI MAKOVI ROGLJIČKI
1 kg moke
7 dag kvasa
4 rumenjaki
1,5 dcl olja
sol
limonina lupina
rum
4 dag sladkorja
Zamesi kvašeno testo in daj vzhajat. Vzhajano testo zvrni na pomokano mizo in razvaljaj za
pol prsta na debelo. Nareži na 5 cm široke trakove. Te trakove še prereži počez in iz njih
oblikuj rogljičke ter jih polagaj na namazan pekač. Pomaži jih z raztepenim jajcem in posuj z
makom. V pečici jih peči pribl. 20 minut na 200 C.
6
9. SADNI KRUH
2 kg pšenične moke
sol
5 – 8 dag kvasa
žlička sladkorja
2 dcl mlačnega mleka
Nadev:
25 dag jabolčnih krhljev
25 dag suhih sliv
50 dag suhih hrušk
20 dag suhih fig
10 – 12 dag narezanih orehov
10 dag sladkorja
cimet
1 dcl ruma
Krhlje hrušk , jabolk in suhe slive čez noč namočimo, naslednji dan prevremo in narežemo na
rezine. Dodamo narezane fige, orehe, cimet, sladkor in rum. Premešamo in pokrijemo. V
moko naredimo jamico in dodamo vzhajan kvas. Dodamo pripravljeno sadje in zamesimo
testo s toplo vodo v kateri se je kuhalo sadje. Osolimo in dobro pregnetemo v testo. Vzhajano
testo razdelimo na hlebčke, vsakega posebej pregnetemo in damo v pehar na prtič potresen z
moko. Pokrijemo in pustimo ponovno vzhajati. Vzhajane hlebce zvrnemo na pomokan pekač,
premažemo z vodo in pečemo 60 – 70 minut pri 200 – 220 C.
10. PUSTNI KROFI
7 rumenjakov
7 dag sladkorja
7 dag olja
7 dag kvasa
1 kg moke
3-5 dcl mlačnega mleka
rum
limonca
vanilij
Zamesimo kvašeno testo kot pri potici in damo vzhajat.
7