BES

JURIJ KOZJAK

Josip Jurãiã

Jurij Kozjak,

slovenski janiãar

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

JURIJ KOZJAK

BES

Josip Jurãiã
JURIJ KOZJAK,
SLOVENSKI JANIâAR

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-098-7

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

JURIJ KOZJAK

PRVO POGLAVJE

Gorjé, kdor nima doma,
kdor ni nikjer sam svoj gospod.

S. Jenko

ili so pri nas na Slovenskem nekdaj drugi in drugaãni
ãasi. Ko bi bilo mogoãe, da pride kdo na‰ih pradedov z

onega sveta, teÏko bi spoznal spremenjenih vnukov in last-
ne svoje domovine. Ne mislimo pa samo tiste premembe, ki
jo ‰e dandana‰nji stari oãetje z zapeãka pripovedujejo in toÏi-
jo, da se je nas napuh poprijel, da se mi oblaãimo v tanka,
mehka oblaãila, na‰i oãetje pak in na‰e matere so nosili in
nosili surovo prtenino domaãe preje in domaãega kroja: tem-
veã menimo le spremembo splo‰nega Ïivljenja vsega ljud-
stva.

Gospôda po gradovih, zidanih visoko po gorah in griãih in

trdno na skalo postavljenih, imela je najveãjo oblast. Kmet ji
je bil bolj hlapec ko prost ãlovek. Nevednost je bila doma pri
gospodu in tlaãanu, pri bogatinu in beraãu. Kjer je pa neved-
nost, tam je mnogo neumnosti, prazne vere in vraÏ. Zato se
bere v starih listinah, da so v prej‰njih ãasih marsikatero gr‰e
bab‰è, ker so meníli, da je ãarovnica, posadili na goreão
grmado in jo Ïivo seÏgali.

In koliko so zlasti na‰e slovenske deÏele prebile po Turkih!

BES

JURIJ KOZJAK

Skoraj ãuditi se moramo, da so ‰e take ostale. Svoje pradede
pa moramo spo‰tovati, da so nam ohranili deÏelo in rod.

In kje so dana‰nji dan gradovi, nekdaj sovraÏnikom trepet

in strah? Le razvaline ‰e vidimo na gorah, le majhni ostanki
nam priãajo, da so nekdaj bili, in Ïivo pripovedujejo, da ãlo-
vek malo malo ãasa potuje tod; posamezni ãlovek mine, rod
ostane. Le ‰e v pravljicah in pripovedkah Ïivé med nami vi-
tezi, ki so delali nekdaj za dom s krepko desnico.

Izmed mnogih razvalin po dolenjem Kranjskem je zname-

nit grad Kozjak, kolikor se ga ‰e ni sesulo. V petnajstem sto-
letju je stal grad ‰e trden, kakor bi bil zidan za veãnost. Po-
nosno so moleli okrogli stolpi na hribu proti nebu, nazna-
njevaje od daleã vsakemu, da tu noter ne pride nihãe, kogar
gospodar noãe sam rad sprejeti. Obzidje, zidano po umetni
roki, stalo je nepredrtno kakor stara skala.

Kakor grad bili so tudi njegovi stanovalci silni, mogoãni

gospodje. Ohranili so bili svoje prosto slovensko ime — Koz-
jak, ki je v rodovini segalo daleã nazaj v nepomljive ãase slo-
venske zgodovine tudi potem, ko so veãidel vsi prosti doma-
ãini morali umakniti se tujim plemenita‰em iz Nem‰ke in
La‰ke. Kozjaki so bili tedaj plemenita rodovina slovenska,
kakr‰nih je zdaj, Ïalibog, ãisto malo pri nas, ker so ‰e tiste
pomrle, kar smo jih imeli nekdaj, kakor, postavim, ravno le-
tá.

Na drugem hribu, ne daleã od Kozjaka, je stal drugi grad

— ·umbreg. Neka pravljica pripoveduje, da sta bila zidarja, ki
sta zidala ta dva gradova, brata in da sta zidala obenem. Ker
pa sta imela oba samo eno kladivo, moral je tedaj prvi ka-
menje vtikati, kadar ga je drugi tolkel.

BES

JURIJ KOZJAK

Pred kakimi ‰tirimi sto leti sta Ïivela dva brata Kozjaka,

Marko in Peter.

Marko, starej‰i brat, moÏ blizu ‰tiridesetih let, bil je gospo-

dar rodovinskega gradu in nekaj drugih lastnij, ki so bile koz-
ja‰kega imena in lasti. Bil je moÏ zastaven na telesu, krepke
roke, pa tudi blagega srca — dobra du‰a. Ubogim kmetom ni
bil noben gra‰ãak bolj‰i oãe ko Marko Kozjak. Ko je bil komaj
otroãja leta prerastel, poslal ga je oãe na Nem‰ko, da bi se
izuril v tedanji vedi, edino imenitni in veljavni — v oroÏju.
Mladeniã se je bil veãkrat skazal hrabrega junaka; v marsika-
terem boju na tujem se je razvila gibãnost njegovega duha in
telesa. In ko mu doma oãe umrje nanagloma in ga pokliãejo
na dom, da bi prevzel lastnijo po oãetu, odpustili so ga s po-
hvalo iz cesarske vojske.

Domá so mladega viteza ãastili in ljubili vsi po‰teni sosed-

je. Seznanil se je bil kmalu potem, ko je pri‰el na dom, s so-
sedovo devico, hãerjo ·umbregovo, in jo je tudi v zakon vzel.
Toda Bog mu ni dal dolge zakonske sreãe: Ïena mu umrje Ïe
pri prvem porodu, zapustiv‰i mu edinega sina — Jurija. Da bi
se bil Marko Kozjak vdrugiã Ïenil, tega ni bilo misliti; ljubil
je rajnko svojo Ïeno preveã, morda toliko bolj, ker jo je imel
le malo ãasa. Torej si nameni vso skrb in ljubezen le temu
posvetiti, da bi svojega sinãka Jurija, kateri ga je Ïivó spomi-
njal na rajnko Ïeno, zredil za dobrega kristjana in dobrega
drÏavljana.

Za meã ni prijel druge krati, samo kadar so Turki presto-

pili v razbojnih ãetah meje slovenske deÏele, kar se je taãas
skoro leto za letom zgodilo. Kadar pa je pritiskal Turek, taãas
je Marko Kozjak radovoljno zbral in oroÏil svoje hlapce in
kmete in pomogel deÏeli, kar je bilo njemu moãi. Ko so pa

BES

JURIJ KOZJAK

Turki ali s pobitimi ãrepinjami ali pa siti ropanja, poÏiganja
in krvi vrnili se spet na Tur‰ko, umaknil se je tudi on v svoje
ozidje nazaj; ljudstvu pa je pomagal, da je zapaljena in raz-
drta domovja zopet postavilo, in na vse moãi celil rane, ki so
jih v neprestanem boju Turki bíli Kranjcem.

Ves drugaãen moÏ je bil njegov brat Peter Kozjak. Ker je bil

drugi sin, mlaj‰i od Marka, odmenil ga je oãe za duhovski
stan. Bil je tudi slabe postave, za oroÏje tedaj ãisto nesposo-
ben. Îe v mladih letih je bil potuhnjen, zvit in poreden; in ko
mu je ‰e mati odmrla, starej‰i brat pa od‰el na Nem‰ko v voj-
no: spridilo se je ‰e tisto dobro na njem, kar ga je imel po
naravi. Ker ga je oãe odstavljal in malo peãal se zanj, odstav-
ljali so ga tudi drugi; celó posli so ga zametali. Zato pa se mla-
di gospodiã ni bliÏal nobenemu ãloveku; vsakega je sovraÏil,
ker je menil nekoliko res po pravici — da ga vse sovraÏi. Peãal
se Ïe otrok ni z ljudmi, le gosi je preganjal po oãetovem dvo-
ru in s palico Ïivali pobijal. Tako se je mlado zanemarjeno
srce navzelo tudi neusmiljenosti. Kar pa se mlademu ãloveku
vsadí, to pri starem obrodí.

Ne gledé na nagnjenje in poklic, ne na svetost duhovske-

ga stanu, po‰lje oãe Petra v klo‰ter v bliÏnjo Stiãno, ãe‰ da
bode le preskrbljen za lahek kruh, drugo se bode Ïe samo
naredilo, kar je menihu treba. Pa samo se le kaj slabega na-
redi. Mladeniã je bil sicer dobre glave, bistrega razuma, pa bil
je tudi v klo‰tru sam svoj in trmoglav; ni se hotel tega uãiti,
kar so mu velevali. Tudi molitev mu je bila malo pov‰eãi, od-
tegoval se je menihom in vsakemu povelju. Precej so videli,
da iz njega ne bode dobrega duhovnika. Pa opat je za prve-
ga zavoljo oãeta potrpeval Ï njim, misleã, da se ‰e popravi; ko

BES

JURIJ KOZJAK

pa je ostal zmerom tisti potuhnjeni Peter, po‰ljejo ga iz klo‰-
tra oãetu domov.

Kaj je hotel oãe Ï njim? Do meãa ni kazal Peter nobenega

veselja in tudi ni bil za to, ker mu je bil Bog Ïe od mladih ko-
len noge malo na vnanjo stran skrivil, veliko glavo pa na kra-
tek vrat in ‰iroka pleãa z vzvi‰eno grbo postavil. Meni‰ka ku-
ta bi bila morda te pohabe pokrila, tako je mislil oãe Petrov,
ali Ïelezni oklep bi se ga ne bil dobro oklenil in prijel. Odloãi
mu torej oãe izbo v zadnjem kotu gradu, kjer so bile hranje-
ne stare pisane bukve. In ker Peter ni imel drugega dela, jel
je stare bukve premi‰ljevati in brati, delo, ki nekdaj ni bilo
tako lahko kakor zdaj, ko imamo na papir tiskane knjige.

Kmalu potem umrje stari Kozjak. V poslednji oporoki za-

pi‰e veãji del svojih lastnij starej‰emu sinu Marku, ki je bil
zdoma, nekoliko pa mlademu sorodniku Ludoviku Kozjaku.
Peter ni dobil niã drugega kakor dober kot, to je stanovanje
in vse preskrbljevanje do smrti, pri bratu Marku.

Ko bi bil oãe prepustil sinu Petru kako lastnijo, ne bi se bil

le-tá veliko zmenil zanjo; prodal bi jo bil morda kakor Ezav
Jakobu prvenstvo za torilo leãe. Zdaj pa ga je grizlo to, ker je
videl, da mora povsod zadnji biti, in le ‰e bolj mu je srce za-
temnelo. V resnici mu ni bilo nobene sile. Skrbi ni imel no-
bene; varno po tujih rokah hranjeno stanovanje mu je dajal
brat Marko, poklican z Nem‰kega. Ali gospod Peter si je bil
v glavo vtisnil, da mora biti sam svoj gospod; in s svojo uãe-
nostjo je menil, da bere v razstavi in razvrstitvi nebe‰kih
zvezd, da kdaj ‰e obogati in sam svoj postane.

Srcá, ki ima Ïe druge pregre‰ke na sebi, prime se kaj rada

lakomnost posvetnega blaga. Vse te misli in Ïelje pa so se
rodile v sredi Petrovega srca; nikomur jih ni povedal, le ste-

BES

JURIJ KOZJAK

nam svoje izbe. Bile bi zakopane in svet ne bi bil nikdar znal
zanje, ko bi jih ne bil Peter pozneje oãitno pokazal.

BES

JURIJ KOZJAK

DRUGO POGLAVJE

Ti ‰tibalarski tatjé
huj‰i so ko volcjé.

Nar. pesem

akih petdeset let popred, preden se je priãela na‰a po-

vest, pri‰li so cigani v na‰e kraje. Popred niso bili znani

tod po Evropi in ‰e dana‰nji dan ne vemo za gotovo, od kod
so za prvega pri‰li. Zgodopisci tedanjih ãasov pripovedujejo,
da je tuj narod v Evropo priromal — rjave koÏe, neznane no-
‰e in tujega jezika. Ti ãudni ljudje so se izdajali za kristjane,
rekoã, da pridejo iz Egipta. Imeli so morda izprva tudi last-
ne kralje. Kmalu pa so se raz‰li v drhalih po vseh evropejskih
deÏelah, kjer so si skoraj povsod prebivalce razdraÏili zavo-
ljo svojega lenega pohajkovanja in pa ‰e bolj zavoljo tega, ker
so preradi tega ali onega ogoljufali in le slabo loãili, kaj je
moje, kaj tvoje.

Bilo je poletnega veãera. Sonce je bilo komaj ‰e za dve pedi

visoko. Pod gradom Kozjakom v grmiãju si je bila postavila
ciganska drhal ‰otore. Umazane rjuhe so bile pretegnjene po
zakajenih slemenih, iz palic napravljenih. Pred ‰otorom so
kurili ogenj. Velik kotel je visel nad plamenom in mlad ku‰-
trav cigan je me‰al po njem z leseno kuhalnico. Na raÏnju je
obraãala na pol osmojeno ãetrt ukradenega kozla majhna ci-

BES

JURIJ KOZJAK

ganica ãrnih velikih oãi. Veãidel so bili ‰li ciganje po bernjavi
in goljufiji v bliÏnje vasi; le malo jih je bilo v ‰otoru. Vraãali
pa so se zmerom bolj z nabranim bra‰nom: s ‰pehom, mas-
lom in drugo ropotijo.

Glavar tega krdela, velik, suh cigan s svetlimi oãmi, dvig-

ne se naposled, pokliãe mladega ku‰travega fantina, ki je ku-
hal, in oba koraãita mimo ko‰ãatih konj in oslov, ki so po na-
vadi ciganom tovore prena‰ali iz kraja v kraj, od vasi do vasi.

»Slu‰aj, deãko,« pravi cigan mlaj‰emu, »dobo‰ si danes

lahko dobrega konja tu gori v gradu. Uren bodi, jaz ti poma-
gam. Hlapce bo tvoja mati premotila, ti odveÏe‰ konja, prve-
ga pri vratih, vrane barve, in ga odpelje‰ do velikih vrat, tam
te ãakam jaz, vse drugo bom storil potlej sam.«

»Bodem, oãe! In konj bo moj, si rekel?« odgovori mladi.
»Ti ga bo‰ jezdil. Jutri gremo ãez mejo, nihãe ga ne bo vi-

del v na‰ih rokah. Kadar pridemo ãez mejo, lahko ga pro-
damo.«

Na poslednjo misel je hotel mladi ciganiã nekaj ugovarjati,

vendar osorni pogled starej‰ega uti‰i ga na mah.

Oba gresta tiho navzgor po grajskem potu. Ko pa storita

ovinek, da bi ju bil mogel grajski vratar s svojega straÏi‰ãa
videti, ogneta se v stran. Dospeta do ozidja. Dolgin, mlaj‰e-
mu oãe, se pripogne, sin skobacá mu na hrbet, od tod na ra-
mena. Potem se dolgin poãasi spnè s svojim Ïivim tovorom
pokonci ob zidu.

»DoseÏe‰?« vpra‰a stari.
»Manjka za pol komolca,« odgovori fantè in spenja roke,

da bi se vrh zida poprijel in gor splezal. Ciganski oãe se po-
stavi ‰e bolj tik zida, stopa na prste in dalj‰a rame, kolikor
more. Zmerom pa so bile sinu roke za pedenj prekratke. Stari

BES

JURIJ KOZJAK

cigan kolne med zobmi in strese nevoljen sina raz sebe. Iz
kamnov, ki so odkrhnjeni od zida ali strehe leÏali krog ozid-
ja, napravita si podlogo. Oãe stopi nanjo in kmalu je kleãal
mladi cigan na zidu.

»Vidi‰ konjski hlev?« vpra‰a oãe od zdolaj.
»Vidim in mater vidim na dvori‰ãu,« odgovori maãek ci-

ganski na zidu.

»Hoj! Glej, da mi izvede‰ tiho konja iz hleva in ga priÏene‰

ob zidu do vrat; ako ne, varuj se me! Jaz te poãakam pri vra-
tih.« Tako je govoril ‰epetaje dolgin svojemu sinu na zid. Ta
pa ni poslu‰al do kraja oãetovih besed. Naglo ga je zmanjkalo
z zida v dvori‰ãe.

Medtem so se zbrali grajski hlapci konec konjskega hleva

okoli stare ciganke. Drug drugega so sklicali in na‰lo se jih je
bilo veliko okrog babure, stare ciganke, ki je vedela mnogo
povedati.

»Od kod ste pa, vi ciganje?« vpra‰a jo prvi hlapec. »Daleã

semkaj smo pri‰li iz egiptovske deÏele,« govori ciganka, po
strani se pa skrivaj proti hlevu ozira, »iz egiptovske deÏele;
veste, kje je to?«

»Nu, sli‰al sem o njej v pridigi,« pravi stari vojni hlapec

OÏbe. »Na Nem‰kem sem bil marsikje; tudi dol na Hrva‰ko
in na âe‰ko smo ‰li z meãem ‰e z rajnkim gospodom, v Egip-
tu pa ‰e nisem bil.«

»To mora biti za devetim morjem,« dostavi tretji hlapec.
»Res je,« pravi zopet ciganka. »Sv. JoÏef in Marija sta po-

tovala z otrokom Jezusom v Egipt. To ste sli‰ali. Mi ciganje,
ne mi, na‰i oãetje niso hoteli sprejeti Jezusa in Marije in zato
moramo sedem let romati po vsem svetu, vse kriÏem, ljubi
prijatelji, za kazen romati!«

BES

JURIJ KOZJAK

»Sedem let pravite,« oglasi se hlapec, »tedaj treba vas za-

poditi s palico, zakaj pa Ïe romate, kar imam jaz zobé v ãe-
ljustih?«

Na to vstane krohot in smeh na dvori‰ãu.
»Stoj, ljubi moj prijatelj! Meni‰, da bi mi ne ‰li radi domov,

ko bi mogli; pa zavirajo nas zadrÏki mnogovrstni; kaj ti pra-
vim, prijatelj, ti bi me ne mogel razumeti.«

»Lej, lej,« odgovori peti hlapec, »ali meni‰, da bi tudi ti

znala kaj, kar mi ne bi? Morda celo kakor na‰ gospod Peter,«
pri tej besedi se ozre, ali ga ni kdo ãul, »na‰ gospod Peter, ki
zna brati in se na zvezde ume?«

»Daj mi dlan, prijatelj moj, in povem ti, kaj se ti je zgodi-

lo in kaj se ti bo ‰e.«

»Prijatelj nisem tvoj, starka! Nekaj bi ti pa dal, ko bi mi

povedala, kaj bo z menoj. Kje pa pozna‰, kje?« Rek‰i, ji po-
moli dlan.

»Potrpi, potrpi! Ti si bil dvakrat v smrtni nevarnosti, ‰e v

tretje bo‰; to se pa ne bere, ali jo prestoji‰. Paã, nemara da jo
bo‰. Enkrat si se mislil Ïeniti, pa ti niso pripustili. Îenil se pa
bo‰ ãez leto in dan in mlado vdovo vzel,« prerokuje ciganka.

»Ti gotovo po metli hodi‰ na Klek. Vse ti ugane baba.« Ta-

ko vzklikne hlapec in vsi naenkrat hoté zvedeti prihodnje
svoje usode.

Ciganka si izmi‰lja, laÏe in prerokuje jim zavrstjó. Dobro

pazi, da bi ne zinila nobene, ki bi vsakemu ne bila za silo prav
obrnjena. Kozja‰ki hlapci so strmé menili, da imajo zlodejko
s Kleka pri sebi, zakaj vsak je mislil in trdil, da mu je skoraj
vse po pravici in resnici razodela.

Ko so se hlapci razmi‰ljeni s ciganko pogovarjali, pride

gra‰ãak, gospod Marko Kozjak, na drugi konec dvori‰ãa. Vi-

BES

JURIJ KOZJAK

dé, da so se hlapci v drhal zbrali, hoãe zvedeti, kaj imajo. V
ta hip pa mu naproti priteãe sinãek, ‰estletni Jurij, in govori:
»Oãe, pojte gledat, pojte! Tuj hlapec je na‰ega vranca odpel
in ga Ïene venkaj. Jaz sem mu rekel, naj ga pusti, pa me je
hudo pogledal in hotel me je prijeti. Pojdite!«

Rek‰i, vleãe deãek gospoda k vratom. Tu zagleda Marko

ciganskega fantina, kako si prizadeva splezati na njegovega
najlep‰ega konja.

Jeza zgrabi gra‰ãaka, ko vidi, da se mu ãlovek predrzne na

belem dnevu njegovo najljub‰e blago iz zaprtega hleva ukra-
sti. Na skok je bil pri tatovu.

»Kaj bo‰,« zagrmi mlademu ciganu na uho, da mu pretre-

se strah vse ude od pete do glave in se z mesta ne gane. »Kaj
ima‰ tu? Od kod si se pritepel?« In gospod Marko ga z vso
moãjo z debelo palico mahne, da cigana kri zalije in zgrne se
na tla. Konj zdirja na dvor. Hlapci pritekó na krik malega ci-
gana; skozi velika vrata pa stopi dolgin, stari cigan. Grozovito
pogleda vse priãujoãe, pobere krvavega, omedlelega ciganiãa
in ga odnese. Na vratih se obrne in glasno spregovori: »Le
ogledi me, grad, in ti, gospod njegov! Ako se mojemu sinu ne
zaceli rana, ki si mu jo naredil, pomnil me bode‰!« Zatém
naglo odide. Tudi ciganke je zmanjkalo. Hlapcev se ni nobe-
den upal ganiti. To ni bil ãlovek — so menili — ki je tako pri-
‰el, ko bi ga bil iz klobuka stresel. To je moral biti tisti, ki kriÏe
delamo pred njim. Gospod pa se je hudoboval nad hlapci:
»Zakaj pu‰ãate take ljudi v grad!«

Drugi dan Ïe ni bilo veã ciganskih ‰otorov pod Kozjakom.

Grajski so bili pozabili nanje, nikomur ni bilo mar, zakaj v
tedanjem ãasu je bil svet vsega vajen; niã posebnega se jim ni
zdelo, ako je kak tepeÏ tudi krvavo plaãilo prejel.

BES

JURIJ KOZJAK

TRETJE POGLAVJE

Mi ãvrsti Slovenci smo, gremo na boj
za pravdo, za dom, za cesarja;
zakonu domaãemu vite‰ki roj,
protivnemu — groza viharja.

Koseski

ladi Jurãek Kozjak je stal z oãetom pod ko‰ato lipo na
malem vrtiãu za gradom. Sonce je zahajalo. OtoÏno je

gledal bogati gospodar tja v daljne kraje, ãez modre gorice in
zelene ravnice, ki so mu leÏale pred oãmi. Morda je mislil na
svoje mlade vojne tovari‰e, ki so padli v bridkem boju ali pa
‰e prebivajo v daljni deÏeli; morda mu je bila pri‰la na misel
rajnica Ïena, kajti obraãal se je k sosedu, gradu ·umbregu; ali
pa je premi‰ljal, kaj bode v prihodnosti z deÏelo, ki ga je ro-
dila in vzgojila.

Iz te zami‰ljenosti ga prebudi modrooki sinek, vpra‰aje:

»Oãe, kdaj greva v Stiãno po oãeta Bernarda, ki me bo brati
uãil, kakor ste rekli?«

»Jutri,« odgovori oãe.
»Kajne? Jaz pojezdim z vami.«
»Ako bo‰ priden,« odgovori oãe.
Pride pa v tem hipu stara hi‰na naznanjat gospodarju, da

je vratar odprl tujemu gospodu. Precej odide gospodar gosta
sprejemat in po stari navadi pogostit. Stara sluÏabnica pa se

BES

JURIJ KOZJAK

usede h gospodiãu in jame z urnim Ïenskim jezikom razkla-
dati stare pravljice in pripovedi mlademu deãku, ki ga je pe-
stovala nekdaj in ljubila bolj, kakor da bi bil njen.

Medtem najde gospodar Marko v svojem gradu starega

znanca iz mladih let, ko je bil ‰e na vojni v nem‰kih deÏelah.
Niã navadnega ni bilo, da je pri‰el iz daljnih krajev prijatelj
prijatelja obiskat. Zato se je tudi Marko Kozjak zaãudil, vi-
dev‰i viteza na svojem domu. Precej ko se pozdravita in k
vinu usedeta, vname se med njima govorica.

»Nikdar ne bi bil priãakoval te sreãe,« spregovori domaãin

tujemu vitezu, »nikdar ne bi bil mislil, da te bom pod svojo
streho gostil s svojim vinom; kaj posebnega te je moralo pri-
peljati v na‰o deÏelo, da si obiskal starega prijatelja. Govôri
tedaj in ne bo‰ zinil Ïelje, da bi ti je jaz ne izpolnil, ako je v
moji moãi.«

»Prav sodi‰, prijatelj Marko Kozjak! Nekaj posebnega me

je pripeljalo v deÏelo. In ker sem tu, vem, da ne smem mimo
prijatelja, kakor si ti, zlasti ker potreba mi je ravno tebi ena-
kih. Toda moti‰ se, ako meni‰, da i‰ãem pomoãi zase; i‰ãem
pa krepkih rok za cesarja,« rekel je vitez.

»Za cesarja? In kako da nabira‰ tí? Sicer sam res teÏko

grem v teh ãasih z doma; saj ve‰, Turki nas napadajo pogos-
to; imam mladega sina in nobenega ãloveka, da bi mu ga brez
skrbi izroãil; ako pa je cesarju treba vojakov, pridenem rad
nekoliko hlapcev, postavim, krdelu mojega sorodnika Ludo-
vika ali komu drugemu —« odgovori Marko.

»Stoj! Ako pa cesarju samemu gre za prostost; ako je cesar

z lastno glavó v nevarnosti, menim, da mu ne odreãe‰ svoje-
ga meãa in desnice.«

BES

JURIJ KOZJAK

»Kaj pravi‰, oseba cesarjeva? Govôri, kaj se je zgodilo?«

vpra‰a Marko Kozjak resnobnega lica.

»Tedaj ne ve‰ ‰e niãesar; vedel sem, da ne. Poslu‰aj me.

Gotovo si sli‰al, da je grof celjski nesreãno smrt storil.«

»To sem bil izvedel.«
»DeÏelo ‰tajersko ima po njegovi smrti po vsej pravici do-

biti na‰ cesar Friderik III. Ïe zavoljo tega, ker je cesar, ko Ïe
ne bi imel druge pravice. Îelita pa jo dobiti tudi Janez Gori‰ki
in ogrski kralj Ladislav. Da bi té prehitel, ‰el je Friderik, pre-
nagel in prezaupljiv, naravnost v Celje, da bi se ondukaj dal
stanovom ‰tajerskim izvoliti in priznati. Dve sto konjikov ga
je spremljalo, med njimi sem bil tudi jaz. Samo Jana Vitovca,
oskrbnika vdove rajnkega grofa celjskega, bilo se je cesarju
bati in tudi jaz sem vedel, da je to zvit ãlovek, kakor mu ni
veliko mar za prav in neprav. Cesar ga torej pridobi zase in
zvita kaãa je obetal vse, dokler je stal pred svojim vladarjem
in dokler mu je kazalo dobiãka. Ko pa mu ogrski kralj Ladi-
slav veã obljubi in mu Ïuga, da izgubi svoja imetja na Ogr-
skem, ako njemu po volji ne dela, omahne Vitovec, popusti
cesarja in sklene celo siloma polastiti se cesarjeve osebe. Jaz
in drugi smo sicer svarili vladarja, naj ne zaupa Vitovcu, ali
pomagalo ni niã, on je predober, imel je potuhneÏa za po-
‰tenega ãloveka. Naenkrat pa smo ãuli, da vodi Vitovec oro-
Ïeno krdelo v mesto. V naglici smo re‰ili cesarja v grad in
zdaj ga oblega Vitovec. Mene pak je sreãa doletela, da sem
pri‰el vas kranjskih vitezov klicat v oroÏje za brambo svoje-
ga vladarja. To je, prijatelj, na kratko vse, kar ti imam pove-
dati, zakaj sem poiskal starega prijatelja v visokem njegovem
gnezdu. Menim, da bo‰ opasal ledja, ako bi bilo zadnjo krat
v Ïivljenju.«

BES

JURIJ KOZJAK

»Ako je pa tako, ne bom se branil,« odgovori domaãin.

»Povej, kdaj je ãas, kdo pa ‰e pojde?«

»·li so poslanci v vse avstrijanske deÏele iskat po moãi; s

Kranjskega menda greste precej jutri. Ljubljansko mesto dá
40 vojnikov in mnogo vitezov je obljubilo izdatne pomoãi.
Kozjak, prvak svoje stare rodovine, menda ne bo zadnji med
njimi?«

»Ali kako si Vitovãevemu lisiãjemu oãesu u‰el iz Celja?«

vpra‰a gospodar.

»Le teÏko, noã mi je pomogla. In ko bi ne bilo ‰lo za cesar-

ja, mojega gospoda, Bog vé, bi li bil jaz kdaj lazil skrivaj skozi
vrata celjska. Le malo je manjkalo in ujeli bi me bili ãuvaji.
Sam meã in noã sta me re‰ila in z menoj, kakor upam, tudi
svetlega Friderika,« pripoveduje vitez.

»No, mi bomo Ïe Vitovcu, prevzetnemu hlapcu, poveda-

li, kaj je dolÏen svojemu cesarju,« pravi Marko. »Kaj meni‰,
bode li se ubranil cesar ta ãas, da prispemo mi do tja?«

»Gotovo, ako se ne mudite; ima dve sto moÏ in je za zdaj

za zidom. A sestrada ga Vitovec lahko, ako mu ne pomorete
brÏ ko brÏ.«

»Domovine in svojega cesarja ni nikdar noben Kozjak za-

pustil ne v boju ne v drugaãni nevarnosti; jaz ga tudi ne mis-
lim, dasi se teÏko loãim od doma,« rekel je naposled Marko.

Kmalu potem je odjahal tuji vitez na brzem konju po str-

mem klancu z grada v dol in zginil med drevjem, ko je rav-
no sonce zahajalo za goro. V gradu pak se je ko blisk raznesla
novica med hlapci, da gredó na vojsko. Nekateri so se vese-
lili, nekaterim pa je pri‰la nenadna novica prav nev‰eãna. Ve-
liki hlapec dobi od gospoda povelje, da se pripelje nekoliko
konj s pristave, da se ogledajo sedla in nabrusi oroÏje in pre-

BES

JURIJ KOZJAK

skrbé druge vojne reãi. Ves veãer so letali po gradu sem ter
tja, iskali zdaj te, zdaj te reãi, vriskali in vpili in uganjevali
med seboj, koga bode jutri gospod odloãil za na vojno, koga
za domá. Eni so se veselili, kako bodo ‰li zopet daleã po boÏ-
jem svetu, kjer se veliko napleni in kjer je Ïe nekateri oboga-
tel, enim pak je srce poskakovalo, da bodo zopet imeli prili-
ko, svojo hrabrost oãitno pokazati; le malokateremu mlaj-
‰emu je to srce potiralo, da bode moral zapustiti staro mater,
ki stanuje doli v dolini, in da bo morda umrl na tujem, na
‰irokem polju nepoznan in nepokopan. Toda zadnji te skrbi
niso pokazali oãitno, drug drugega se je sramoval.

·e najveã pa je imel premi‰ljevati gra‰ãak Marko sam. âasi

so bili malo varni, imel ni nikogar, da bi mu bil dobro varoval
domovje in otroka, edino njegovo veselje in upanje. Bil mu je
brat Peter tu v gradu najbliÏji v rodu, za na vojsko pa ne. Kdo
bi bil bolj‰i za sinovo varnost od strica? Ali kak je bil ta Peter
Kozjak? Kak varuh bode ta, ki se ne zmeni za nobeno vnanjo
reã, ki ves dan, vse leto v gradu tiãi in misli svoje reãi? Kako
bode ta brat osebno varoval grad, ako med tem ãasom pri-
hrumi divji Turek? Imel je sicer Marko bratranca v soseski,
gra‰ãaka Ludovika Kozjaka, moÏa, sposobnega za vsako ne-
varnost in delo, ali ta plemenitnik je imel tudi cesarju na po-
moã iti kakor on. Nazadnje pa mu vendar drugega ni bilo
storiti kakor bratu Petru izroãiti sina in grad. »Brat je le brat,«
mislil si je, »predrugaãil se bode, ko bo videl, da mu zaupam.
Zapretim mu, da bode oprezen, z otrokom naj lepo ravna in
povabim ‰e iz sti‰kega klo‰tra oãeta Bernarda, da bode uãil in
izrejal mi sina; nazadnje pa ‰e poslom in hlapcem ostro za-
povem, da bodo ravnali kakor do zdaj. In poslednjiã — kaj bi
se pla‰il saj pridem ãez mesec dni ali dva Ïe nazaj; nekateri

BES

JURIJ KOZJAK

boj sem preÏivel, Bog me je otel, gotovo me ne bode pahnil
v nesreão zdaj, ko me je sinu treba.«

Tako je mislil tisti veãer Marko Kozjak.

BES

JURIJ KOZJAK

âETRTO POGLAVJE

Glas gospodov hlapce kliãe:
Zor je, zdram‰i se dvigajte;
jih sedlajte, obrzdajte,
koj na vojsko napravljajte.

Narodna pesem

eter Kozjak, Markov brat, je sedel v svoji izbici blizu sta-
rega stolpa, ki je bil sezidan ‰e v starodavnih ãasih, ko so

Slovenci, posnemaje Avare in Franke, na griãih trdna stani‰ãa
jeli staviti, da bi branili tu svojo prostost. V tistih starih ãasih
so bili tudi Kozjaki sezidali okrogle stolpe na holmu in ohra-
nili sebe in svoje slovensko ime ãez vse ãase nevarnosti, celo
tedaj, ko se je naselilo po slovenskih gorah mnogo nem‰ke in
la‰ke gospode, ki je zemljo zase vzela v posest in potem med
kmete, prvotne posestnike, kakor dobroto razdelila, to sevé
za odmerjeno tlako in desetino. Peter sam ‰e ni vedel novice,
ki je napolnila ves grad, hleve in dvori‰ãe, kuhinjo in oroÏni-
ce, ki se je bila celo v dolino med kmete naglo raznesla.

Sedel je med zapra‰enimi starimi listinami, med knjigami

in pergamenastimi starimi pismi, s ãrkami v latinskem jezi-
ku napolnjenimi. Kopica takih knjig je leÏala poravnana pred
njim, toda noter ni gledal. Naslonjen na stolu je gledal v kot,
kjer je bil pajek veliko mreÏo od knjige do knjige prepel. Pa
ko bi kdo menil, da je Ïivalco opazoval, zmotil bi se bil.

BES

JURIJ KOZJAK

»Tema je Ïe, kako da mi nihãe veãerje ne prinese?« Tako

je godrnjal predse in obrvi se mu zvleãejo ‰e gr‰e na ãelu.

»To je, ako ãlovek Ïivi od tuje milosti; kakor drugi hoãejo,

kadar drugi hoãejo in ako drugi hoãejo! Tega je moj oãe kriv,
lahko bi mi bil dal, da bi Ïivel po svoji volji in Ïelji, ali tega ni
storil. Ti — ti nisi bil moj oãe,« in oãi se mu posvetijo, ko to
zagodrnja. »Kaj je brat, kaj sorodstvo? Kdor mora Ïiveti pri
svojih sorodnih, reveÏ je veãji od onega, ki prosi vsak dan pri
kmetu, kajti vsaj torbo, ki jo nosi okoli rame oprtano, lahko
imenuje svojo lastnino. Jaz pa moram vse od bratove milos-
ti prejemati, vse, kar mi je treba. Kaj mi je brat? To, kar mi je
oãe bil — moj sovraÏnik. Pa ako se ne motim, ako vsa uãenost
ni goljufija, imel bodem in moram imeti tudi jaz svojo lastni-
jo, moram imeti, kamor bom pogledal in lahko rekel: to je
moje.«

Zdaj je zaãul Peter glasne stopinje po mostovÏu. Menil je,

da mu po navadi prinesó veãerjo, kajti ni hotel hoditi k bra-
tovi mizi. Ker se je ogibal ljudi, ogibal se je tudi brata; ker je
on svet sovraÏil, menil je, da tudi svet njega tako sovraÏi. Vra-
ta se odpró, glava streÏajeva — starega vojnega hlapca OÏbe-
ta, ki sluÏi Ïe tretjega gospodarja iz kozja‰ke rodovine pokaÏe
se in bojeãe pokuka v luknjo, obzidano s pisano skladanico,
rekoã: »Gospod Ïelé, da pridete nocoj dol k njim veãerjat.«

Peter ne odgovori niãesar, pogleda ga pa tako temno izpod

ãela, da hlapec naglo izmakne glavo in duri za seboj zaloput-
ne.

»To ti je ãuden ãlovek,« godrnja OÏbe po poti, vrté svetil-

nico v roki, »kako hudo me je pogledal, kakor sam Bog nas
varuj in sveti Til! Poznal sem nekaj tega rodu, pa takega ‰e ne,
ko je ta gospodov brat — jaz ne vem, ali je brat. Raca na vodi!

BES

JURIJ KOZJAK

Precej ko je lupino odvrgel in ko je dete ‰e po ‰tirih kobacalo,
vedel sem, da se zvrÏe po Bog ve kom.« Tako bi bil OÏbe ‰e
dalje Petra premi‰ljeval, ko ne bi bil pri‰el do velike gospo-
darjeve sobe.

Malo ãasa potem so sedeli pri mizi: Marko, njegov sinek

Jurãek in temnoliãni stric Peter. Oãe je sedel resen za mizo;
tudi navadno veselo brbljanje nedolÏnega deãka je poneha-
lo; stric je bil pa Ïe tako malo zgovoren, ali bolj prav, nikoli
ni govoril, ako ga ni nihãe vpra‰al.

»Morda nisi ‰e sli‰al, brat Peter, da je na‰ vladar, cesar Fri-

derik, v veliki nevarnosti, da ga Vitovec zajetega drÏi. Otodi
je bil cesarski jezdec, stari moj prijatelj, pri meni, ki mi je to
sporoãil.«

Peter povzdigne oãi in naredi se, kakor da bi hotel reãi:

»Kaj meni mar? Bodi cesar tu ali tam ali nikjer, jaz ga ne
i‰ãem.« Vendar odgovori naposled po dolgem molku: »Ni-
sem ‰e sli‰al. Kdo bo meni povedal?« Zadnje besede zaniã-
ljivo zategne.

»Povem ti torej, da gredó kranjski vitezi Frideriku na po-

moã in, to se vé, jaz moram iti Ï njimi. Sramota bi bila zame,
da ne bi ‰el.«

»Ti gre‰?« ãudé se vpra‰a Peter.
»Za ta ãas, da pridem zopet nazaj, prosim te, brat Peter,

bode‰ popustil svojo izbo in oskrboval grad, mojo, mojega
sina in svojo domaãijo. Bodi kakor ãlovek, z ljudmi se peãaj.
Zlasti pa ti naroãam: pazi mi na deãka, da se mu kaj ne pri-
meri. V zadnji reãi ti bom pomagaãa poklical, oãeta Bernar-
da iz Stiãne, da bode uãil in izrejal mi sina. Ako bi se mi na
vojni kaj primerilo nepriãakovanega — saj menda me razu-

BES

JURIJ KOZJAK

me‰ — pustil bom oporoko v klo‰tru sti‰kem: oskrbuj ti moj-
emu sinu reãi, dokler ne doraste.«

Bodisi da se je Petru res iskrica dobrega namena v srcu

zbudila, bodisi da ga je ganilo in presunilo, ko je videl, da ga
vendar ‰e nekaj ãislajo, ali pa da se je nala‰ã potuhnil: razve-
drilo se mu je lice kakor ‰e nikdar popred, segel je bratu v
roke in obljubil, da mu bode zvesto skrbel za blago in sina.

»Prosim te torej, pusti svoje uãenosti, skrbi za moje in svo-

je imetje; saj dokler bom jaz kaj imel, tudi ti pomanjkanja ne
bo‰ trpel. Zraven tega pa ti izroãam najdraÏje, kar imam, svo-
je dete. Saj vidi‰, ako mi njega Bog vzame, da tudi zame ni
nobenega veselja veã na tem svetu in da Ï njim umrje staro
na‰e ime, slavno iz davnih ãasov. Komu ga morem laÏe iz-
roãiti ko tebi, svojemu bratu?« Tako je govoril gospod Mar-
ko.

»Zakaj bi ga izroãal drugim, jaz ti bom ohranil in ubranil

po svoji moãi vse,« odgovori Peter.

Deãek celega pogovora ni poslu‰al. Sredi sobe je majhnega

psiãka draÏil, ne pazé, kaj stric govori, ki je imel navado ga le
izpod obrvi pogledati.

»Jurij!« pokliãe ga oãe. In ko pride deãek bliÏe, mu pravi:

»Jurij, tukaj strica mora‰ slu‰ati, dokler ne pridem domov.
Glej, da te bodo hvalili in radi imeli. Pa oãe Bemard pride ju-
tri. On te bo uãil, tudi njemu bodi pokoren in, kar ti poreãe,
vse voljno stori. Tako mi bo‰ delal veselje.«

»Kam pa vi greste, oãe?«
»Jaz grem na vojsko, ti pa ostane‰ doma s stricem.«
»Ne, oãe, jaz grem z vami, jaz ne ostanem pri stricu, stric

so hudi,« pravi deãek in solze ga oblijó.

»Kdo ti je pravil, da je stric hud — « oglasi se Peter in na

BES

JURIJ KOZJAK

obraz se mu uleÏe megla kakor popred, toda premisli se in
nekaj bolj tolaÏljivo reãe: »Niã ne verjemi, deãek, stric ni hud,
saj ne grize.«

Oãe je tolaÏil deãka, kakor je vedel in znal, in obetal mu

lepih reãi iz vojne. Peter pak je nazadnje ‰e enkrat obljubil, da
si bode prizadeval, sina in druge ljudi privaditi si, in da bode
zvesto oskrboval vsa opravila.

Potem pa se je zaklenil v svojo stanico in hlapec OÏbe, ki

je imel mnogo dela to noã v hlevih in na dvoru, pravil je, da
je tisto noã posebno dolgo videl luã v njegovih oknih. Kaj je
Peter premi‰ljeval tisto noã, ali si je namenil Ïe taãas, kako bo
ravnal pozneje, tega ne vemo ne iz pisem ne iz drugih po-
roãil.

Drugi dan popoldne je zasedlo krdelce hlapcev na dvoru

grada Kozjaka iskre konjiãe, krdelce mladih brhkih mlade-
niãev iz doline. Stari OÏbe je drÏal osedlanega vranca za brz-
do. Tam pod kamnitim podstre‰kom je stal Marko Kozjak v
ble‰ãeãi vojni opravi, prepasan z velikim vite‰kim meãem.
Zadnjo krat je ‰e opomnil domaão druÏino, naj bodo pazlji-
vi in pokorni kakor doslej, zadnjo krat je poljubil mladega
sina, zavihtel se na konja in — jezdeci so zdirjali skozi graj-
ska vrata.

Od vseh strani, iz gradov na holmih, so hiteli kranjski ple-

menita‰i s svojimi hlapci in kmeti proti beli Ljubljani. Precej
velika vojska se je vzdignila od tu proti Celju, da bi odpodila
Vitovãeve ãete in otela cesarja.

BES

JURIJ KOZJAK

PETO POGLAVJE

Jaz ãem da pasti mora,
ãe glavo mi veljá.

Umek

reteklo je veã tednov po Markovem odhodu. V gospo-
darstvu na Kozjaku ni bilo posebne premembe, le da je

gospodoval namesto ljubeznivega, povsod spo‰tovanega
prej‰njega gospodarja njegov grbavi brat Peter. DruÏina je
hodila po starih kolovoznjah.

Hlapci so se ravnali po starem OÏbetu, ki se tudi ni veliko

zmenil za novega, zaãasnega gospoda, ampak delal najveã po
svoji pameti.

Peter Kozjak sam pa se je bil nekako ves predrugaãil. Veã

se ni zapiral v samoto, jel se je bolje oblaãiti, hodil je v so-
se‰ãini okoli plemenita‰ev; tudi v Stiãni je dobil dobro ime in
sploh so ljudje jeli rekati: »Glejte, saj ‰e ne bi bil prenapaãen
ta Peter Kozjak; vidi se, da je dober ãlovek.« Vsemu svetu se
je jel dobrikati, samo oãeta Bernarda, ki je bil precej po Mar-
kovem odhodu pri‰el v grad za uãenika, le tega in malega
deãka Jurja ni mogel. Peter je namreã vedno mislil, kako bi
nasitil svojo lakomnost, da bi si pridobil lastno premoÏenje
in prisvojil premoÏenje svojega brata Marka. Jurij je bil edi-
ni sin. Po oãetovi smrti bi po pravici on nastopil gospodarstvo

BES

JURIJ KOZJAK

in potem bi moral Peter celo mlademu bratovemu sinu po
volji in milosti Ïiveti. Ta misel je Petra bodla tako, da mu je
pre‰el zadnji ostanek dobre vesti in ãlove‰ke pravice. Ko bi
brat ne imel sina, pri‰lo bi premoÏenje mlaj‰emu Petru v last.
Upal je sicer brezvestni stric, da bode mali deãek umrl tako
ali tako, Jurãek pa je prihajal od dne do dne brihtnej‰i, zdrav
ko riba, vsakemu ãloveku veselje, samemu stricu bridka srd
in jeza. Ne bi bilo teÏko Petru deãka spraviti s sveta, tudi gre-
ha se morda ne bi tako stra‰il, kajti Boga in zapovedi njego-
ve mu je bila Ïe davno zloba v najskrivnej‰i kotiãek v srcu
porinila. Ali ni se upal tega storiti zavoljo sveta, dobro vedoã,
da po takem dejanju bi se mu bilo bati brata in vse po‰tene
sose‰ãine, ki ne bi trpela morilca med seboj. Skrivaj bi ga tudi
ne bil mogel, da bi Ïiva du‰a ne bila niãesar izvedela, kajti
menih, oãe Bernard, je bil skoraj ven in ven pri deãku. Tudi
druÏina in sosedni plemenita‰i so malega Kozjaka ljubili in
priãakovati je bilo, da bi se vzdignili zoper tega, ki bi dediãu
kozja‰kemu le Ïugnil s hudim namenom.

Bilo je poletnega dneva. Peter Kozjak je odjezdil z dvema

hlapcema v klo‰ter. Sonce je Ïe zahajalo in mesec je pokazo-
val sredi neba blede svoje roÏiãke, kakor bi nestrpljiv hotel
poãasno sonce priganjati, naj se skrije, da bode on mogel zo-
pet svojo lepoto razkazovati ‰irokemu svetu. Petra ‰e ni bilo
domov.

Kako uro daleã od grada Kozjaka, pri majhnem potoku na

zeleni trati, kjer ste dve stari vrbi Ïalostni pripogibali svoja
ramena k tlom, sedela je dru‰ãina v lice zagorelih in zara-
‰ãenih moÏ okrog ognja. ârni lasjé, rjava koÏa in v raztrgani
obleki zagaljena telesa, vse to nam kaÏe, da so ciganje. Bilo jih
je kakih enajst; vsi so imeli dolge noÏe za pasom. Ravno to-

BES

JURIJ KOZJAK

liko konj, majhnih, grivastih mu‰ic s privezanim sedlom in
raztrganimi culami na hrbtu se je paslo okrog. Îensk in otrok
nimajo s seboj in to je znamenje, da to ni navaden trop ciga-
nov, kakor se privleãejo radi poleti in pozimi, temveã da na-
merjajo kaj posebnega.

Poveljnik tej dru‰ãini, grozni in strahoviti vsakemu posa-

meznemu ãloveku, bil je velik, suh cigan svetlih oãi, ki smo se
Ïe prej nekoliko seznanili Ï njim in ki smo ga Samola imeno-
vali.

»Ali si pa dobro videl,« vpra‰a starikavi dolgi glavar, »ali

dobro ve‰, da je ‰el gospodar Kozjak danes v klo‰ter in da ga
ni ‰e nazaj? — Ne bode ti dobro, ako si me prekanil, to ti po-
vem; ãe zastonj preÏimo tu nocoj, zatilnik tebi potipljem; saj
veste, da nas zaãnó iskati, ako tukaj kaj dalje oprezujemo, in
kakor smo mi konopno zavratnico spletli za viteza Kozjaka,
tako utegnejo vitezi izmed nas ene za Ïelod obesiti na hra-
ste.«

»Ne,« odgovori mlad razmr‰en cigan poglavarju Samolu,

»jaz sem dobro videl; noÏ sem skril v nedrje in prosil v klo‰-
tru daru. Pater, ki mi je dajal jedil — trap me je res imel za
romarja z La‰kega — pravil mi je, da je mnogo vitezov v klo‰-
tru in dobro sem ãul ime: Kozjak. Ako bode nocoj hodil do-
mov in ne bode ‰el nikoder drugod, mora priti mimo.«

»Ne more drugod, to je edina pot.«
»Ako pa ne pride nocoj, Samol, jaz ti ne morem za to, ko-

nopna vrv naj poãaka do jutri. Rosa ji ne bode ‰kodovala, trd-
no je spletena.«

Rek‰i, odveÏe cigan vrvico od pasa ter jo v dve gubi za-

drgne okrog vrbove veje, ki je molela ciganom ravno nad gla-
vami. »Trdna je, dva viteza drÏi,« reãe naposled divjinec.

BES

JURIJ KOZJAK

»Ako prideta dva Kozjaka tod, obesimo oba,« pristavi dol-

gin Samol.

»Povej nam, Samol, kaj in zakaj ãakamo tega ãloveka, ki si

ga imenoval Ïe veãkrat,« vpra‰a star, ‰kilast moÏ izmed po-
‰tene dru‰ãine, »‰li smo s teboj iz daljine do le-sem, utrudili
in zbosili so se nam konji, ti pak nam ‰e nisi povedal, ãemu
smo prijezdili v to deÏelo. Kaj ti je storil tisti, za katerega smo
vrv pridrgnili, da mu sapo ustavimo in mu izvinemo kosti?«

»Veliko mi je storil, prijatelj,« reãe dolgin Samol na to, »ve-

liko Ïalega mi je napravil. Povem vam, da veste, zakaj smo
obrzdali konjem gobce in zakaj smo se usedli nanje in iz dalj-
ne Ogrske pridirjali v kranjsko deÏelo. Ni ‰e od taãas mnogo-
krat skopnel sneg, kar sem bil jaz tukaj, v tej dolini, ‰otore
zasadil. Izmed vas ni bil tedaj ‰e nobeden z menoj. Sina sem
imel, krepkega mladeniãa, moãnega in pogumnega, kakor
med krdelom nobenega ni bilo njegove starosti. On mi je bil
vse, Ï njim in zanj sem brundal po svetu. In kdo je bil, ki mi
je bil zru‰il mojo sreão? Tega ãloveka ãakamo danes tukaj; ta
je gospodar grada Kozjaka, le-onega kupa, ki ga vidite v me-
gli. ·el je bil moj Mekin tja po konja v hlev; zvit mladiã je bil.
In pred mojimi oãmi ga je pobil na tla. Na rami sem ga odne-
sel iz grajskega dvora. Zastonj sem upal, da se mu noga zrav-
na; vsa zdravila so bila zastonj, boleãine so se mnoÏile, kosti
so mu ‰le iz udov in umrl je. Zdaj veste, tovari‰i, koga ãaka-
mo in da mu ni upati niãesar veã pod soncem, kadar pride
meni v pest.«

»âuj,« pravi zdaj mlaj‰ih eden, »to so konji!« In res se je

sli‰alo peketanje konjskih kopit iz veãerne megle. Ko bi mig-
nil, polové cigani svoje konje in zdajci sedé vsi v sedlu. Ostre,

BES

JURIJ KOZJAK

dolge noÏe v rokah drÏé obstopijo, za grmovjem skriti, ozko
pot.

Trije jezdeci pridirjajo po poti. Prvi je bil Peter Kozjak, za

njim sta bila dva hlapca, ki sta ga bolj zavoljo navadne ãasti
ko zavoljo varstva spremljevala. Kar jih obstopijo ciganje na
malih mu‰icah, svetle noÏe visoko vihté, in preden se gospod
in hlapca predramijo iz straha, bili so Ïe vsi s konj in poveza-
ni. Zlasti se je bil gospod Peter prestra‰il, da mu je s konca
sapo zapiralo.

»Kaj hoãete? Pustite me, ljudje, prosim vas lepo, jaz sem

Peter s Kozjaka, nikomur niã ne storim. Pustite me, jaz vam
dam denarja, vse, vse vam dam, grad — samo mene pustite.
Hlapcev imam mnogo, hudo vas bodo kaznovali, ako se me
dotaknete!«

Tako in enako je blodil v strahu in trepetu za svojo koÏo

Peter, ko mu je migala smrt pred oãmi. Sam ni vedel, kaj go-
vori. Ciganje so se smejali in suvali ga brez usmiljenja. »Sla-
bo se izgovarja‰, boter!« reãe prvi. »Pozdravi vse znance po
peklu!« pravi drugi.

»Ta bo neroden za obe‰anje, grãa mu je zrasla na hrbtu!«

pristavi tretji. »V klado ga denemo, da se mu zravna!« doda
ãetrti.

»Hlapce pustite, tistega pa peljite k ognju, naj me poãaka

tam, da se zopet spoznava, ako me je Ïe pozabil in zgre‰il.
Tudi mu smete povedati, kaj pomeni pridrgnjena vrv, da ne
bode nanagloma stopil s sveta!« rekel je dolgin Samol in go-
spoda Petra odvedók ognju in ga poredno z grão na hrbtu
draÏijo, dasi mu je bilo smrti v oãi gledati.

Îe je Peter menil, da je veãnosti na pragu, Ïe se mu je

vrtelo po glavi, ko je videl nad seboj vislice, Ïe je mislil zopet

BES

JURIJ KOZJAK

enkrat na Boga in lej, prosil je milosti pri Bogu, katerega ni
imenoval ne mislil nanj Ïe od mladih kolen, oddavnaj. In Bog
mu je ‰e prizanesel. Dolgin Samol pristopi in, ko Petru pri
ognju v obraz vidi, zaãudi se ter pravi: »Kaj? To ni pravi ãlo-
vek. Tega ne i‰ãem. Pustite ga!« — Petru pa se je odvalil ka-
men od srca in bil je precej tisti ko pred. »Kdo si ti?« vpra‰a
ga cigan. »Zakaj si rekel, da si Kozjak, in jaz vem, da je Koz-
jak veãji, bolj zastaven ãlovek. Taka ‰leva ne bi bila mojega
sina na prvi mah pobila na tla. Ha, zakaj si rekel, da si Koz-
jak?«

»A, vi ste se zmotili, ljubi moj prijatelj, vi i‰ãete mojega

brata. Ta je na vojni, pred Celjem, jaz sem le njegov brat, ni
mi niã do mojega brata in njegovih reãi; zato vas prosim, pu-
stite me in moje hlapce, jaz z bratom nimam niã,« blebeãe v
naglici Peter.

To vse pa ciganom ni bilo niã kaj pov‰eãi. Tako daljo so bili

nala‰ã sem pri‰li in zdaj bi bili morali brez uspeha nazaj —
zastonj, brez konãanega namena.

»Gospod se mora odkupiti, ako hoãe, da ne bode visel,«

menili so nekateri ciganje in drugi so to misel potrdili. Petru
se je bilo sicer zopet malo ogrelo okrog srca, ko so ga opo-
minjali na vrbovo vejo in pridrgnjeno vrvico, pogodili so se
pa naposled za sto zlatov odkupnine, katero je Peter obljubil
dati ciganom zase in za hlapca. Dolgin poveljnik sam zasede
konja in odjezdi s Petrom po denar. Hlapca pak sta morala za
poroka ostati pri ognju. Toda zapovedal je bil Samol tova-
ri‰em, naj ne ravnajo grdo s hlapcema, le ako bi njega nazaj
ne bilo. »Ako me jutri ne bode, ko zagledate prve sonãne Ïar-
ke, vedite, da sem zaprt pri tem gospodu, ãesar se bode pa

BES

JURIJ KOZJAK

varoval, menil bi; potem Ïe veste kaj,« reãe ciganom dolgin,
od‰ed‰i s Petrom proti gradu.

Veãerna megla se je bila razlila po dolih. Mesec se je skril

za oblake; bila je pusta noã, ko je jezdil Peter z dolgim ciga-
nom skozi gozdiã proti gradu. Ko je jel cigan govoriti druge
navadne reãi kakor kak po‰ten ãlovek in pameten moÏ, ota-
jalo se je po Petru do dobrega vse in prej‰nja narava se mu je
povrnila. Jame cigana izpeljevati, zakaj da je bratu Marku
smrt sklenil. Cigan mu vse pove in tudi namen, da ne bode
miroval pred, dokler mu ne dopolni svoje prisege in se ma-
‰ãuje krvavo nad nami‰ljenim morilcem svojega sina.

Tu se Petru zbudi misel stra‰na, kakr‰ne se le najhudob-

nej‰e srce ne ustra‰i. »Kaj, ko bi porabil to na svoj lastni
prid?« misli Peter. »Kaj, ko bi mi le-tá cigan pripomogel, da
mi pride v roke vse bratovo imetje in postanem sam svoj go-
spod ? Nihãe ne bode misliti mogel, ni mogoãe, da bi komu
v glavo pri‰lo, da sem jaz vzrok temu. Cigan pojde v tuje kra-
je, kdo ga bode kdaj videl veã? Da me pa ne izda, to bom pa
Ïe skrbel.« Tako je razbral v naglici ljubeznivi striãek.

»Poãakaj, prijatelj, meni sme‰ brez skrbi povedati vse, tudi

jaz sovraÏim svojega brata,« pravi Peter ciganu, »in kdor se
ma‰ãuje nad njim, tudi meni pov‰eãi stori.«

Zasmehljivo ga pogleda cigan. Paã je moral misliti : »To ti

je brat, ne bi bilo ‰koda zares, ko bi te bil presunil moj noÏ,
ali pa da bi ti vrv debeli vrat zadrgnila in zemljo izpodmak-
nila pod tvojimi nogami !«

»Jaz ti povem, kako se lahko ma‰ãuje‰ nad mojim bratom,

ki ti je sina ubil,« pravi Peter dalje, »kako ga ‰e veliko bolj
udari‰, kot bi mu noÏ v srce zabodel ali ko bi ga obesil za vrat.
Samo prisezi mi, da nikdar ne izgovori‰ mojega imena, da te

BES

JURIJ KOZJAK

ne bo potlej nikoli veã v deÏelo in v te kraje. Pridejal bom pa
‰e sto zlatov k onim sto za plaãilo.«

»Kako ti naj priseÏem?« vpra‰a cigan in zapazil bi bil ãlo-

vek, da mu ni mnogo do take ali take prisege.

Peter mu narekuje prisego in cigan govori vse za njim: naj

se mu jezik odvali, ako ne bode molãal, naj se noÏ obrne nje-
mu v prsi itd.

»Poslu‰aj!« pravi Peter natihoma ciganu. »Moj brat Mar-

ko Kozjak, ki ti je sina do smrti pretepel, ima tudi sina, ki ga
bolj ljubi, kakor si ti svojega rad imel.«

»Haha, in ti bi se ga rad iznebil,« zakrohoãe se dolgin, »in

babje srce ima‰, ne upa‰ se ga spraviti. To ti storim, tem bolj,
ako mi plaãa‰. Le pokaÏi mi, kje spi, in jutri se ti ne bode veã
zbudil.«

»Ne!« ‰epeta Peter, »tega noãem. Ti mora‰ tako delati, da

se bode videlo, da sem jaz tebi nasproti in da nimam niã s
teboj v tej reãi.«

»Saj sem videl, da si zajãje nature,« odgovori cigan, »nase

ne vzame‰ niã, na tuja ramena bi rad breme naloÏil. No, naj
ti bo, jaz ga vzamem, dal bo‰ veã ko sto zlatov. Kaj pa vendar
ãe‰, kaj naj storim z deãkom, tvojim trnom v peti?«

»Z menihom hodi v vas pod lipo sést proti veãeru. Ako pri-

de‰ s svojimi pajda‰i,« groza malo pre‰ine gospoda, ko se na
to tovari‰ijo domisli, »lahko fanta pograbi‰ in odpelje‰, us-
tavljal se ne bo nihãe. Meniha mi Ïivega pusti, da bode priãal.
Otroka mi odpravi, kamor hoãe‰, ne reãem, da ga umori, ali
daleã mi ga odpravi, daleã, da ga ne bo nikdar veã nazaj. Pla-
ãal ti bom dve sto zlatov in mojemu bratu, svojemu sovraÏ-
niku, bo‰ huje storil, kakor bi ga umoril; ogrenil mu bo‰ vse
Ïivljenje.«

BES

JURIJ KOZJAK

Prijezdita do grada. Vratar, ki je v svoji straÏnici ‰e svetil,

priãakovaje gospoda, spusti naglo viseãi mostiã in Peter gre
s ciganom v dvor. Vse je spalo, le dva hlapca ãuvaja sta zas-
pano hodila po ozidju in gledala v megleno dolino.

Peter stopi v svojo stanico, od‰teje divjemu spremljevalcu

odkupnino zase in za hlapca ter doda polovico krvavega pla-
ãila, polovico pa mu obljubi, kadar bode delo dovr‰eno.

Cigan odjezdi z grada. Vratar ga je sicer po strani gledal,

rad bi ga bil nekaj ne prav prijazno vpra‰al, toda pri‰el je bil
z gospodom in tako je bil jezik zavezan skrbnemu moÏu.

Kmalu potem dospeta hlapca ‰e vsa v strahu; predramita

vse tovari‰e s svojimi grozovitimi pripovedmi, da so jih ho-
teli ãrni ljudje obesiti, ljudje ‰e groznej‰i od Turkov; da jih je
sam Bog re‰il, sami ne vedó kako in kaj. Nihãe bi jima ne bil
veroval, ko bi ne bila mogla kazati, kako so jima vrvi na roki
do krvi v koÏo zajedle.

BES

JURIJ KOZJAK

·ESTO POGLAVJE

Al prijezdi moÏ neznanski,
ãasa deãku ni beÏati,
Ïe ga ropar privezuje,
Ïene ga naprodaj v robstvo.

A. Umek

torjena je bila pregreha, ãrna kakor srce Petrovo. Prodal
je bil sina svojega lastnega brata iz lakomnosti — nedolÏ-

nega deãka. Ti‰ãalo je morda neãlove‰kega strica pri srcu in
vest ga je morda pekla, kakor peãe vsakega gre‰nika, ali kesal
se ni! Dobiãek mu pride na misel, hudir mu ‰epeãe na uho,
da mu pride v last vse, kar bi imel sinovec podedovati: in v
veselju si Peter mane roke. Kalil mu je to veselje samo ‰e
strah, da ne bi cigan sreãno odpeljal otroka in da bi utegnil
izdati ga. Pa tudi za to si je vedel poiskati tolaÏbe.

Naglo se je bilo raz‰irilo po okolici, da je krdelo ciganov

hotelo gospoda Marka obesiti ter da so naleteli na Petra in
hlapca, ki so se morali odkupiti. Ko pa ciganov ni bilo potem
nikjer v okolici videti kajti pomaknili so se bili v gozd — me-
nili so vsi, da so odjezdili.

Peter, na videz ves v skrbi za svojega striãka, je bil prepo-

vedal prve dni po svoji nevarnosti oãetu Bernardu z grada
voditi deãka. Malo dni pozneje pa je dovolil zopet, celo velel
je, da sme iti v vas med kmeãke ljudi.

BES

JURIJ KOZJAK

Tam je stala sredi vasi pod Kozjakom lepa ko‰ata hru‰ka.

Le-sem je zahajal oãe Bernard s svojim uãencem, mladim Ju-
rijem; kajti dober gospod mora poznati svoje podloÏne in jih
moramo ljubiti, rekal je oãe Bernard in zato je hotel, da se
tudi Jurij Ïe v mladih letih privadi svojim kmetom. Zato je
minilo le malo dni, da ne bi bil Ï njim na klopi pod va‰ko
hru‰ko. Ljudje so radi videli mladega ukretnega gopodiãa in
sivega prijaznega meniha v beli klo‰trski halji. Oãe Bernard
je bil od nekod s tujega pri‰el v sti‰ki samostan. Ko so ga ljud-
je vprviã spoznali, niso se ‰e mogli pogovarjati Ï njim, kajti
govoril je tuj jezik. ·ele pozneje se je bil nauãil po govorici
jezik slovenski, kakor ga je govoril narod, klo‰tru podloÏni.
Potem je bil ljudem najljub‰i duhovnik izmed vseh menihov.
Res se mu je znalo na jeziku, da je tujec, vendar ljudje so ga
‰e raj‰i poslu‰ali, ko je zavijal njihov govor drugaãe kakor
domaãi.

Govorilo se je, da je bil ta gospod nekdaj voj‰ãak, da je pa

obljubo storil in se pomeni‰il. Ljudem res ni ‰lo v glavo, kako
bi bil mogel kdaj tako poniÏen gospod oduren vojnik biti. Îe
marsikomu je bilo na jeziku, da bi ga bil popra‰al sam, ali
nihãe si ni upal, vsakemu je ostalo vpra‰anje na jeziku. Oãe
Bernard sam pa je raj‰i pravil o drugem in o drugih kakor o
samem sebi.

Sedela sta tudi tisto popoldne duhovni uãenik in plemeniti

njegov uãenec pod hru‰ko. Va‰ãanje so mimo hodili. Vsak je
Ïe od daleã gredé snel pokrivalo z glave in spo‰tljivo ogovo-
ril oãeta. Eni so ‰li po opravkih dalje, eni pa so se ustavili tam
ter popra‰evali in poslu‰ali vljudnega starca, ki je veliko ve-
del. Zbrala se je bila okrog njega precej velika druÏba starih
ljudi, Ïensk in otrok. Pri takih prilikah je oãe Bernard rad

BES

JURIJ KOZJAK

pravil razne zgodbe iz svetih bukev. Kakor ‰e dandanes, bili
so tudi nekdaj slovenski kmetje radovedni; niã va‰ãanom ni
bilo bolj pogodu kot to, da jim je oãe Bernard kaj lepega po-
vedal.

Kaj ãuda, ako ga taãas tudi prosijo, naj pové povest o moã-

nem Samsonu dalje.

»Ali se vam lepa zdi?« pravi starãek.
»To se ve, da je! Vãeraj ste povedali, kako so Filistranje

Samsonovo uganko uganili in trideset sukenj v stavi pridobi-
li,« odgovori eden kmetov, naslonjen na motiko.

»Taãas,« pravil je menih zvedavi dru‰ãini, »bilo je Ïito v

klasju in Ïe zrelo, le srpa in Ïanjice ‰e ni bilo. Samson si iz-
misli, kako bi se ma‰ãeval nad Filistrani. Bilo je pa na Jutro-
vem veliko lisic in lisjakov. Samson jih nalovi tri sto ter jih
zveÏe po dve in dve za repe. Med repe priveÏe goreãe plame-
nice in tako spusti lisice po polju Filistranov, svojih sovraÏ-
nikov. Ostra‰ene lisice leté vse vprek po Ïitu in poÏgó do bil-
ke vso strnino. Filistranje niso imeli kaj jesti pozimi. — Potem
gre Samson v neko jamo v okraju rodu Judovega. Filistrani
zvedó, kam da zahaja tisti, ki jim je toliko nesreão naklonil.
Cela vojska se zbere in oblega Samsona v jami, celo 3000 moÏ
iz rodu Judovega se jim pridruÏi. Le-ti pridejo k Samsonu in
mu velé, naj se vda. On reãe: ,Ako priseÏete, da me ne umo-
rite, pa se vam vdam.’ PriseÏejo in zveÏejo Samsona ter ga
odvedó v tabor Filistranom. SovraÏniki ga hoãejo brÏ prije-
ti. Zdajci pride Gospodova moã ãezenj in naglo pretrga vrvi,
kakor da bi bilo konãevje; zgrabi neko oslovsko ãeljust, ki je
leÏala na tleh, plane nad Filistrane in jih potolãe blizu tri ti-
soã. Drugi pobegnejo.«

BES

JURIJ KOZJAK

To mirno veselje pa jim je prestrigel deãek, ki je zavpil:

»Lejte, lejte, Turki!«

Res so dirjali ãudni moÏje proti vasi. Na pol obleãeni, uma-

zani in rjavi, sedeli so na iskrih konjiãih, ki so jih urno nosili
ko lastovke po zraku.

Strah je bil prevzel vso druÏbo, ko so zaãuli krik: »Turki!«
»To niso Turki, ciganje so!« pravi star moÏ, uprt o palico.

»Ti nam ne storé niã Ïalega na vasi, posamezne bi morda Ïe
prijeli.«

»Hudobni ljudje so to brez vere in Boga,« reãe kmet, ki je

drÏal motiko; »sam Bog nas varuj in mati boÏja, ko bi le kaj
moÏ veã bilo tukaj, vse je na polju!«

»Le-sem jezdijo!« pravi neka Ïenska, »beÏimo v hi‰e!«
»Ne bojte se,« pravi oãe Bernard, »ãe imajo tudi slabe na-

mene, Bog varuje nedolÏnega.« Rek‰i, pa se je starcu roka
tresla; nevedé prime deãka Jurija za roko s svojo blagoslov-
ljeno desnico, ki bi ga bila morda branila pred tridesetimi leti,
ali zdaj je delala kriÏe, za bran je bila preteÏka.

Ciganje so bili Ïe tukaj. Bilo jih je res stra‰no gledati, kako

so malim konjem viseli naprej ãez grivo ter jo naravnost proti
hru‰ki drvili. Zdajci razbeÏé otroci in Ïene, le menih z graj-
skim deãkom in z nekaterimi mo‰kimi ostane na mestu.

»Vi imate tukaj lepega deãka,« pravi dolgi cigan Samol ter

stopi s konja in Ï njim tudi eni njegovih tovari‰ev, »ali bi ga
ne hoteli nam izroãiti? Sicer mu dobro ravno ne bode pri nas,
pa vendar radi bi ga in staremu oãetu tukaj nima kaj pridova-
ti.« Rek‰i, pristopi cigan zasmehljivo in zagrabi malega deã-
ka, ki se je zastonj jokaje sku‰al skriti za oãeta Bernarda.

»Kaj bi radi? Proã!« reãe menih Bernard in brez strahu sto-

pi ciganu nasproti, »poberite se, kajoni, da vas boÏja roka ne

BES

JURIJ KOZJAK

zadene. Kaj hoãete s tem deãkom? Nihãe se ga ne bode do-
taknil brez kazni, nedolÏna kri v nebo vpije.«

»Ha, ha!« zasmeje se divjak, »slabo ste naleteli na poslu-

‰alce, ako ste menih, kakor se mi vidi; nas se take pridige ne
primejo.« Drugi cigani, ki so sedeli ‰e na konjih, priganjali so
glavarja, naj naglo opravi, zato zgrabi stari hudodelnik slabe-
ga starca in ga odrine, da bi prijel deãka.

»Stoj, pritepuh, ne bode‰ ga ne,« pravi zdaj kmeãki moÏ,

ki se je podpiral na motiko, vzdigne svoje orodje in gotovo bi
bil ciganu ãrepinjo razklal, ko bi ne bil tá naglo ko maãek od-
skoãil. Starec, ki je slonel o palici, jel je na pomagaje klicati;
vendar ciganje naglo poskaãejo s konj in oba kmeta sta leÏala
pri tej priãi prebodena in krvava na tleh. Prikazal se je tam pa
tam kak moÏiãek izza ogla, toda videv‰i, da je on sam, sovraÏ-
nika mnogo — skril se je tudi on.

Samol zagrabi fantiãa za roko in ga posadi na konja, use-

de se zanj in, preden je ãlovek vedel, odjahali so bili cigani
naglo ko strela. Oãe Bemard omedli.

Va‰ãanje so se zdaj ‰ele zbirali: eni so prileteli s polja na

veliko kriãanje in vpitje, eni iz hi‰, eni so strmeli, eni molili,
nobeden ni vedel, kam bi se dejal; in preden so se zmenili, da
bi bilo dobro v grad to grozovito novico naznaniti, bili so ci-
ganje lahko Ïe za deveto dolino. Nazadnje vendar tekó kako-
vi trije na grad Kozjak in vpijejo, da so ciganje dva kmeta ubi-
li, oãeta Bernarda na tla potepli in gospodiãa Jurija na konja
posadili in odpeljali.

Peter se je delal osupljenega. Niã ni zapovedal, ne tako ne

tako. Hlapec OÏbe pa brÏ zdrami hlapce na konje, da bi jo
udrli za cigani. Zdaj ‰ele se Peter domisli, da bode tudi on ‰el;
zapove torej, naj ‰e njega poãakajo, da se opravi in meã opa-

BES

JURIJ KOZJAK

‰e. Da se mu pri tem opravku ni niã kaj posebno mudilo, to
si lahko vsak sam misli. Tudi stari hlapec OÏbe je ob tla bil s
peto na dvoru in zadosti razloãno godrnjal: »Ta pokveka ni
za drugo kakor za zamudo in nagajivost.« Malo je manjkalo
in bil bi nepokoren odjahal. Morda bi bilo bolj‰e.

Sonce je Ïe zahajalo, ko je z grada Kozjaka dirjalo krdelo

hlapcev v svetlem oroÏju, na ãelu grbavi in grãavi Peter, ci-
ganom po sledu. Pa kmetje, ki so gledali za njimi, videli so
precej, da so Ïe pri gozdu po napaãnem potu zavili. »Na levo,
na levo!« kriãali so sicer, ali kdo bi jih bil sli‰al tako daleã.

Tema nastane. Kmetje se razidejo Ïalostni in zapró in za-

pahnejo tisto noã posebno trdno veÏna vrata. Gori v gradu
preãujejo vso noã in ãakajo, kdaj se bodo vrnili hlapci in s
seboj pripeljali ljubega deãka, ljubljenca vsakega posebej.
Zlasti oãeta Bernarda je bila vrgla skrb na posteljo, tembolj
ker je menil, da je te nesreãe, grozovite nesreãe, le on kriv.

Kmetje doli v vasi so dobro zaprti ugibali, kaj bodo cigani

z mladim gospodiãem. Eni so menili: »Kri mu bodo izpili, da
bodo veãno Ïiveli.« Eni so rekli: »Ne, ampak Ïivemu bodo
iztrgali gorko srce, da bodo ãarobnije (coprnije) Ï njim uga-
njali, ciganke so vse ãarovnice.« Eni pa so si okovan kij posta-
vili v kot za vrata, da bi se ciganom branili, ako pridejo ‰e po
njihove sinove.

Drugi dan je sonce vzhajalo lepo, rdeãe, da nikdar tako, ali

Petra in hlapcev le ni bilo z deãkom. ·ele proti veãeru pridejo,
pa brez njega, ki so ga iskali. To se vé, da ga je Peter le na vi-
dez iskal, zapovedoval je nala‰ã jezditi po potih, ki so bili naj-
bolj uhojeni, koder ne bi bil nihãe roparjev sledil. Vendar de-
lal se je grozno skrbnega in, ker ga ljudje niso poznali, bili so
res toliko neumni, da so ga imeli za neutolaÏljivega.

BES

JURIJ KOZJAK

Po vsej okolici so milovali ubogega otroka in njegovega

oãeta, vrlega Marka Kozjaka, ki paã ni zasluÏil take hude ne-
sreãe.

BES

JURIJ KOZJAK

SEDMO POGLAVJE

Potihnil ti vihar ni v prsih boja;
le huj‰i seje zbudil ãrv nekdanji,
ak prav uãi me v revah sku‰nja moja,
bolj grize, bolj po novi krvi vpije.

Fr. Pre‰eren

reteãe zopet mesec dni. Hrup zavoljo ciganskih roparjev
potihne. Kmalu se je le ‰e malokdo menil o tem, kajti ãasi

so bili hudi, nemirni; vsak dan so se godile ãudne reãi. Pleme-
nitniki, mogoãni gospodje, so se bezali med seboj, drezali in
tlaãili so kmete podloÏne, najhuje pa so pritiskali Turki.

Tako je v splo‰nem vretju izgubil se, rekel bi, posamezni

ãlovek.

Nekega dne se oglasi na gradu Kozjaku kro‰njar, ki je vsa-

kovrstno drobno robo prodajal od grada do grada, od hi‰e do
hi‰e, pri tem pa prena‰al novice kakor vsi kramarji.

»No,« zaãel je grajski hi‰ni, stari Mari, in drugim Ïenskim

sluÏabnicam na Kozjaku, »ali bomo kupãevali kaj, dekliãi? Jaz
nosim v tovoru na hrbtu lepe nogavice, bele, pisane, na La‰-
kem delane; imam lepe ãepice, zavijaãe, s srebrnimi nitmi
prevezane; gladke ‰ivanke in ostre iglice; tanko konãevje,
zdravila za trebuh, za zobe, za rane; potlej nosim tudi igraãe
otrokom; hajdi, moji dekliãi, barantajmo, vse dam na pol za-
stonj, le polovico boste mi plaãale.«

BES

JURIJ KOZJAK

»Igraãe in vse lepe stvari bi vam bili pri nas pokupili,« od-

govori stara hi‰na Mara, ko kro‰njar razklada svoje lepe reãi
strmeãim dekliãem po mizi, »pa morali bi bili priti pred ka-
kimi tedni, zdaj smo Ïalostni, grozno Ïalostni, ne moremo
kupovati kratkoãasnih reãi,« in starka si bri‰e s predprtom
solze iz oãi; »imeli smo gospodiãa, lepega deãka, ko angela z
neba, pa cigani so ga vzeli in duhovnega oãeta so pobili, da
gotovo umrjó, preden gospod pridejo iz vojne.«

»Tako morate pa Ïe Ïalostni biti,« govori prodajalec, gre-

doã pa je pripovedoval kupãevalkam: toliko velja to, toliko to;
»ali tudi v Ïalosti je treba veselja, zato barantajmo, kupãuj-
mo! Kako, ali bova midva kaj poiskala, stari?« vpra‰a stare-
ga OÏbeta, ki je z vratarjem in hlapci zraven pri‰el. »Jaz imam
lepe noÏiãe, oglavnice za sokole —«

»Kar je rajni stari gospod umrl, ne lovimo veã ptiãev; so-

kolov nimamo, ãemu nam bodo oglavnice,« odgovori OÏbe.
»Kaj imate ‰e?«

»Vse imam; kaj bi pa radi, moj stari?« vpra‰a kro‰njar.
»Ali imate tudi sedla?« pravi OÏbe in nameÏika hlapcu, ki

je ogledoval drobninarsko blago.

»Ne, tega pa Ïe nimam,« odgovori prodajalec malo bolj

tiho.

DruÏina izbira in izbira, kupuje in plaãuje. Gredoã pa jim

kro‰njar razklada, kaj je tukaj pa tukaj novega videl ali sli‰al.
Najznamenitej‰e, kar jim je povedal, bilo je paã to, da je voj-
ska pred Celjem, v kateri je bil tudi grajski gospod Marko,
pregnala sovraÏne ãete Vitovãeve in da se vojska kmalu po-
vrne nazaj. Ta novica je veliko veselje zbudila med grajskimi;
ko so se pa domislili, da bode gospod na‰el vse prazno in
ljubljenega sina ne bode, utihnilo je vse.

BES

JURIJ KOZJAK

Kro‰njar pobere svojo zbrav v visoki svoj tovornik, prime

za gorjaão, opaljeno in z Ïelezom okovano, ter se poslovi.
»Stojte, nekaj bi bil pozabil, le za las je manjkalo!« obrne se
s temi besedami kro‰njar Ïe na vratih. — »Kaj, ko bi poklical
eden va‰ega gospoda, naroãeno mi je nekaj, da mu povem.«

»Gospod ne pridejo dol, morate k njim, ali pa meni povej-

te, da jim naznanim,« odgovori OÏbe.

»I no, povejte mu, ako ãe, naj pride; jaz sem se oprtal,

kro‰nje ne odloÏim. MoÏ mi je pa velel, da moram besede
njemu samemu povedati.«

Peter pride in ‰kilavo pogleda kro‰njarja. Marsikoga je skr-

belo, kaj li bode povedal tujec gospodu na skrivaj, ali Ïe na
pogled Petrov se odmaknejo vsi.

»Kaj hoãete?« vpra‰a Peter kro‰njarja osorno.
»Doli v dolu v hosti sem sreãal ãloveka, rjavega in hudo-

gledega, da bi se ga bil kmalu ustra‰il; gorjaão sem bil Ïe stis-
nil. Ta mi je naroãil, naj vam povem, da pridete drevi dol pod
skalo — morate Ïe vedeti, kje je — pa da prinesete s seboj ti-
sto, kar ste mu potlej obljubili. Ko bi se ne domislili, rekel je,
naj vam imenujem — jaz sem Ïe pozabil koga.«

To je Petra pretreslo in omehãalo. Namesto prej‰nje osor-

nosti bila ga je sama vljudnost; kajti posnel je iz prodajalãe-
vega govora, da nihãe drug ni, ki ga kliãe, kakor sam cigan
Samol, ki mu je bil bratovega sinova prodal. Naglo poseÏe v
Ïep in stisne moÏu dva zlata v roko, roté ga, naj ne spregovori
nikomur niã o tem.

»O, Bog varuj!« reãe kro‰njar, ko vidi rumenjake v roki.

»Jaz znam jezik za zobmi drÏati, ne bojte se, gospod!« Rek‰i,
vesel odide kupec.

Strahoma je Peter videl, da cigan prisege Ïe ni popolnoma

BES

JURIJ KOZJAK

drÏal, da je Ïe tretjemu ãloveku nekoliko izdal. Kaj, ko bi se
vse izvedelo? Ta misel mu ni dala miru. Koliko bi bil dal, ko
bi hotel cigan umreti, da bi tako nihãe ne vedel za njegovo
hudobijo! Navsezadnje sklene, da gre ponoãi na omenjeni
kraj, kajti bal se je, da bi cigan sicer ne pri‰el sam v grad, kjer
bi ga bili precej spoznali, ali pa da ne bi celo kar razglasil hu-
dodelstvo.

Med ·umbregom in Kozjakom je kako uro dolga ravnina,

gosto zara‰ãena ‰e dandanes. Taãas, ko se je godila na‰a po-
vest, stala so ondukaj velika drevesa; zdaj pa je romalo Ïe
nekatero drevo iz te hoste v ogenj in iz ognja v zemljo, v ka-
teri se je porodilo in izredilo; marsikatera deska iz te hoste
gnije v zemlji ali pa se kadi pod visokim podstre‰kom v
kmeãki hi‰i.

Bila je mrzla noã. Mesec je bil Ïe blizu zahoda. Pod kosma-

to smreko ãepi dolgin cigan Samol. Zebe ga, kajti zobje mu
klepeãejo v ustih in roke pomalja v majhen ogenjãek, tolik, da
bi ga bil lahko v prgi‰ãu odnesel. Ni se upal veãjega zakuri-
ti, bal se je, da bi ga zapazil kdo ali da bi bil svit kakega ãlo-
veka privabil. Zraven cigana pa je tiãal oster noÏ, vedni
spremljevalec in edini ciganov prijatelj. Okoli se je ãul tuleãi
glas laãnega volka (popred bolj domaãega v na‰i domovini),
plahi zajec si je upal izpod grma na pa‰o, sova je ukala vrh
dupla. Kadar se je kaj ganilo, vselej je cigan pogledal okrog
sebe.

»Ne bode ga!« godrnja sam s seboj ter gladi si razkuzma-

ni ãrni podbradek. »Gorjé mu, ako mi ne pride! Jaz menim,
da mu je kramarski pricvrknjenec naroãil, menda mu je bil
vendar moj noÏ na mislih, ki sem ga mu nastavljal na golta-
nec. Ma‰ãeval sem te, moj sin; celo plaãilo prejmem za to.

BES

JURIJ KOZJAK

Drugo muho sem ujel na limanice; tepec potlaãeni, ki mi je
fanta izroãil, meni, da je pridobil gra‰ãino! Ha, meni si jo pri-
dobil. Jaz bom videl, ali ne dobodem denarja pri njem, kadar
hoãem — jaz, ki ga imam na vajetih.« Tako in enako je govoril
cigan sam s seboj in dokladal po malem suhe brsti na ogenj.

Zdajci se zasli‰i stopinja ãlove‰ka po stezi, ki je drÏala mi-

mo smreke. Samol potepta ogenj, izdere noÏ iz zemlje ter se
spne ob smrekovem deblu.

Strahotno prileze druga podoba po stezi, prvi neenaka,

majhna, grãava — namreã Peter, gospod s Kozjaka.

»Le bliÏe, gospod strahopetec z grada!« pravi cigan, ãigar

maãje oãi so precej spoznale, kdo da je.

Peter z mesom in telesom — zgrne se, ker cigana ni videl

za prvega. Cigan upi‰e iz ‰e Ïivih iskric ogenj.

»Si li prinesel obljubljeni denar, moj skrãek?« vpra‰a cigan

gospoda s Kozjaka.

»Moj prijatelj z Jutrovega, ali se bo‰ pa skazal, da si izpol-

nil pogodbo? Kam si dejal otroka? Ali je varno spravljen za
vse Ïivljenje, za veãno?« vpra‰a Peter.

»Prodal sem ga na Tur‰ko, janiãar (tur‰ki vojak) bode po-

stal in nikdar ga ne bo‰ videl, samo le ako gre‰ na vojsko zo-
per Turke; tedaj utegne ti nevedoã tvojo zveÏeno glavo raz-
biti, prijatelj moj z grada! S svojimi prijatelji sem se sprl, svo-
jega konjiãa sem razjezdil, da je legel tik ceste za vekomaj, in
potlej ‰e vpra‰a‰, ali sem zasluÏil. Dal mi bo‰ torej toliko, ko-
likor si obljubil, in ‰e toliko, kolikor je na tebi ali pri tebi, ljubi
moj sosed!«

Peter mu da denar, cigan ga spravi.
»Veseliti te mora, ti ãloveãek plemenite krvi in grbave po-

stave,« pravi cigan, zasmehovaje gospoda Petra, »veseliti te

BES

JURIJ KOZJAK

mora, da bo‰ imel tako daleã notri na Tur‰kem ljudi, ki ti bo-
do v rodu, celo vojaki janiãarji, izrejeni in poduãeni v veri
Mohamedovi. Lahko se bo‰ hvalil in bahal: tebi enakega ni v
deÏeli.«

»Ne pozabi, grdin, kdo si ti in kdo sem jaz!« pravi Peter ves

nevoljen, da ga tak ãlovek zasmehuje.

»Kdo si ti?« smeje se Samol. »âakaj, povem ti. Ti si peres-

ce na veji: jaz pihnem, pa odleti‰; jaz zinem eno, pa te ni dru-
gje ko pod vislicami. Ali zastopi‰? Pozorel si kakor jaz. Ali pa
te jaz primem za vrat in ti obrnem oãi, da ne bode‰ vedel, ali
so zadaj ali spredaj; konec tega, daj mi vse, kar ima‰ tukaj, ãe
rad ne, i nu — bo‰ pa nerad. Drugo pot se utegnem glasiti
sam v tvojem gradu, ko me bodo ljudje malo izgre‰ili.«

Zdaj je Peter popolnoma razvidel, kaj je storil. Hotel se je

odtegniti gospostvu svojega brata in bodoãi oblasti njegove-
ga sina, hotel je postati sam svoj gospod, nobene zavire se ni
ustra‰il in glej — pri‰el je v huj‰o, ‰e bolj v poniÏevalno oblast
— pod oblast surovemu divjemu ciganu.

Prostosti je iskal in zdaj ga imenuje izrodek, izvrÏenec

hlapca. Zdaj je videl, da ga cigan lahko pestí po volji in da ga
res misli pestiti, on, ki sam vé njegovo skrivno hudobijo. Od-
stopiti Petru seveda ni bilo lahko, hudodelstvo je Ïe v nebo
vpilo: »Prodal si ne samo telo svojega sinovca, temveã tudi
du‰o njegovo, kajti Turki mu bodo tudi vero izru vali iz srca.«
V zadnjih ciganovih besedah mu je vse zvonilo natanko. Na-
prej je hotel torej Peter. Vse zadrege mora odstraniti, tudi
cigana. Pa kako bi mu pri‰el do Ïivega, dolginu, moãnemu ko
biku? Cigan bi bil devet takih pozobal, kakr‰en je bil Peter,
suh ko goba in slaboten.

Vse se je vrtelo Petru v glavi. Upró se mu oãi na ciganov

BES

JURIJ KOZJAK

noÏ, ki je tiãal za steÏaj od njega. Ko bi trenil, izdere ga Peter
Kozjak in sune cigana. Ali ‰e z veãjo urnostjo prime cigan
Petra za roko ter ga podere znak in mu izvije noÏ. Zdajci je bil
v rokah grozovitega ãloveka, Ïivljenje mu je viselo na lasu,
nihãe mu ne bi bil mogel pomagati, ko bi mu bil hotel sovraÏ-
nik povraãevati.

»Kaj meni‰, prismuknjenec, da cigan Samol noÏ brusi za

svoje drobovje?« pravi cigan, kakor da se ne bi bilo niã po-
sebnega zgodilo. Peter jame prositi in se izgovarja, da je ho-
tel cigana le ostra‰iti, in druge abotne reãi.

»Za ‰alo si me hotel?« zasmehljivo govori cigan, ti‰ãé go-

spoda za vrat. »Kaj, ko bi ti jaz porinil noÏ le za ‰alo pod re-
bra? Morda bi bilo bolj‰e zate, ki napada‰ po maãje, od stra-
ni.«

Smrt in boÏja kazen stopita hudobneÏu pred oãi, mrzel pot

ga oblije; zdaj ledeno, zdaj vroãe mu prihaja. Naposlednjiã
odjenja ciganova pest, noÏ skrije za pas in Peter je bil prost.
Hotel jo je naglo pobrusiti, da se ne bi vrag njegov spremislil.
»Daj mi pred mo‰njo,« reãe cigan, »drugo pot pridem in te
pridem pogledat na grad, kako kaj gospodari‰. Poroãim ti
morda tudi, kako ti kaj bratov sin, ali se mu toÏi po tako do-
brem stricu, ali kaj-li; zakaj izvedel bom vse. Kadar bode tur-
‰ki pa‰a, utegne ti ãeto Turkov pred grad pripeljati, toda sive
lasé bo‰ Ïe imel taãas in dobro si rove zagradi, zakaj vojak bo
iz njega, da ne bo vsak janiãar njemu prilika. Le glej, da veliko
denarja pridobi‰, brata pa odpodi‰, kadar ti pride na dom.«

Rek‰i, se krohoãe cigan ter odide. Peter, najveãja reva v

ãlove‰ki koÏi, odide domov. Gotovo je bil obljubil sam sebi,
da ne gre nikdar in nikoli veã ponoãi nikogar ãakat, ne pri-
jatelja ne sovraÏnika, ker je Ïe dvakrat ponoãi teÏko u‰el

BES

JURIJ KOZJAK

smrtni nevarnosti. Na mestu pa je bilo zopet samo‰no. V
vzhodu se je rdelo obnebje in kmalu nastane lepa jutranja
zarja. Paã res, dan hudodelce preganja, noã jih prikriva!

BES

JURIJ KOZJAK

OSMO POGLAVJE

V neverske roke padel mu mili je otrok,
med otcem in otrokom zija prepad globok!
Zdihuje sivi starec, zdihuje celo noã
in kliãe vse svetnike in Boga na pomoã.

Fr. Cegnar

ater Bernard ni mogel preboleti nesreãe, ‰el je bil tjakaj,
kamor nam vsem kaÏe pot, od koder se nihãe ne vrne

veã: truplo v krtovo deÏelo, du‰a v lep‰e Ïivljenje. Peter je
gospodoval na Kozjaku, na videz sreãen. Ali pa je mirovala
vest, tista ptica, ki veãno kljuje in vpije in obsoja? Ali se je
lahko ulegel in sladko brez skrbi spal? Menda ne.

Novice, ki so do‰le na Kozjak, poroãale so, da pride Mar-

ko kmalu domov. Ubogi moÏ! Niã ‰e ni mislil, kaka izguba ga
je zadela. Najmanj pa je slutil, da mu je vse to napravil last-
ni brat.

Vojska, ki je bila pri‰la s Kranjskega v Celje, da otme cesar-

ja Friderika, preÏene kmalu Vitovãeve ãete. Osvobojeni cesar
jo krene z vitezi in oboroÏenim slovenskim ljudstvom v Ljub-
ljano. Ko bi bil tu vojsko razpustil, kakor so res nekateri ho-
teli, bil bi pri‰el Marko Kozjak o pravem ãasu domov in mor-
da bi se bila usoda vse drugaãe obrnila. Ali cesar je hotel
zbrano vojsko porabiti, da bi svojega nasprotnika, celjskega
Vitovca, popolnoma ukrotil. Zapove torej v Ljubljani, naj se

BES

JURIJ KOZJAK

vojska ne razide, in napravi velik razgled svoje armade. Grofi
celjski so imeli mnogo lastnij po Kranjskem, katere je Vitovec
kakor oskrbnik celjske vdove z meãem v roki branil. Cesar je
torej hotel nekatere teh lastnij sebi pridobiti, zato po‰lje od-
delek vojske proti Radovljici na Gorenjsko, kjer so vitovãev-
ci gospodovali, da bi jo spravil v svojo oblast. Tako je potekel
ãas in, preden je Marko Kozjak dobil privoljenje, da sme s
svojimi hlapci zopet domov, predrugaãilo se mu je doma
marsikaj, kakor smo Ïe videli.

Bilo je jesenskega veãera, ko je jezdil po slabo nadelanem

potu proti domu, za njim krdelce veselih hlapcev, izmed ka-
terih je manjkalo dveh, ki sta ostala zakopana na tuji zemlji.
Hlapci so se glasno pomenkovali in ogovarjali mimo gredoãe
kmeãke ljudi; gospodu bi bil bral veselje na obrazu, ko je za-
gledal hribec, kjer mu je stalo domovje, na skalo sezidano, in
kjer je menil sina objeti, ne vedoã, da je daleã, ah daleã, pri
nejevernih Turkih.

Veselo zatrobi vratar, stari hi‰ni sluÏabnik, v rog, ko za-

gleda ljubega gospodarja pred gradom; viseãe mostnice pa-
dejo ãez visoke rove in grad sprejme krdelce. DruÏina vre
vkup, tudi Peter pri‰epa. »Aj, Bogu se usmili in mamki boÏ-
ji,« javka stara Mara med prvimi, »da bi bili gospod vendar
popred pri‰li, preden so hudobni ljudje tej hi‰i steber izpod-
maknili, preden so hudi ciganje milega sinova daleã odgna-
li, da ga ne bo nikoli veã videl po‰ten ãlovek!«

Gotovo se je Marku moralo ãudno zdeti, da sina ni videl

precej med svojimi ljudmi. ·e bolj pa je moral ostrmeti, ko je
Peter kislo in Ïalostno pristopil, rekoã, naj gre Ï njim in naj
ne stoji med druÏinãeti, da mu ima posebnega kaj razodeti.
Ko blisk iz jasnega zadene ga Ïalostna novica; barve so ga

BES

JURIJ KOZJAK

spreletale, molãal je; boleãine, ki jih je ãutil, niso mu dale ni
govoriti ni svoje tuge oãitno pokazati.

»In ni ga bilo ãloveka, ki bi mi bil re‰il sina?« reãe po dol-

gem molku z Ïalostnim glasom. »Nobenega ãloveka nima
Marko Kozjak, ki bi bil ‰el za roparji? Nobenega ãloveka?«

»Krivo me sodi‰, brat Marko!« odgovori Peter. »Koliko

sem si prizadel, koliko sem prehodil, da bi bil zasledil roparje,
to ti pove vsak sosed, vsak hlapec. Jaz sem delal, kar je bilo v
moji moãi; ali deãek je izginil, kakor bi ga bila zemlja poÏrla,
in ravno zato imam jaz upanje, da — da bode ‰e kdaj pri‰el
na dan. UtolaÏi se torej, brat Marko, saj vidi‰, moralo je tako
biti, Bog je menda hotel.«

Vendar vse te tolaÏbe so se Marka slabo prijele, morda

tembolj, ker so vzhajale iz hinavskega srca. Sam je bil na tem
svetu, nobenega otroka ni veã imel in vse tolaÏbe mu ga niso
mogle nadomestiti. Kdor bi bil videl tega moÏa, ki je srãno ‰el
med gole meãe in ‰piãastim sulicam naproti, kateremu je
sonce na boji‰ãu lice zarjavilo, kateremu je sovraÏnik neka-
tero rano usekal; kdor bi ga bil videl, kako so mu debele sol-
ze tekle po gosti bradi na juna‰ke prsi, ta bi se bil moral Ï
njim jokati. Pa je tudi vse drugo vedeti, da je otrok umrl in v
nebo nesel nedolÏno du‰ico, ali pa da so ga neverni in divji
ciganje odpeljali Bog ve kam in Bog vé ãemu!

Kakor vsi ljudje taãas, tudi Marko ni bil popolnoma prost

vraÏ in praznih ver in le-tó mu je ‰e toliko veã prizadelo bo-
leãin, ker si je vsakovrstne stra‰ne reãi slikal pred oãmi, ka-
tere so vse bile v dotiãju z njegovim sinom.

S hudobnim veseljem je gledal potuhnjeni Peter, kako

Marko od veãera do jutra otoÏnej‰i postaja.

Prvi namen, ki si ga je bil Marko postavil, bil je ta, da hoãe

BES

JURIJ KOZJAK

sina iskat kriÏem sveta, dokler ga ne najde. Ali znanci, zlasti
menihi sti‰ki, ga pregovoré, da je vse iskanje zastonj, ker se
ni dalo ni piãice izvedeti, proti kateremu kraju so jo hudodel-
ci z deãkom krenili, ali so ‰li daleã ali so ostali blizu. Sprevi-
del je nazadnje, ko se je bil v svoji Ïalosti sam sebi nekoliko
privadil, da bi bilo res vse brez uspeha, kar bi koli storil.

Marku ni bil svet veã pogodu. »Kaj mi pomaga ime, kaj

bogastvo?« rekel je sam pri sebi. »Sreãa je ‰la po vodi, ne bo-
dem je imel veã na tem svetu! Îeno mi je Bog vzel prezgodaj,
ostalo mi je dete in zdaj sem izgubil ‰e le-tó. Sreãen na sve-
tu ne morem veã biti; le tamkaj jih upam ‰e videti, torej mo-
ram skrbeti, da pridem tja.«

Stopi torej pred grbastega brata Petra in mu reãe: »Ljubi

moj brat! Umakniti se ti hoãem, dam ti vse svoje premoÏenje,
obraãaj ga, kakor te je volja. OÏeni se, ako ti je pov‰eãi, mlaj‰i
si od mene. Samo to si izgovorim, ko bi kdaj zasvetil sreãni
dan, da bi se izvedelo za mojega sina, da ima on pravico nas-
topiti za teboj. Jaz pa grem v klo‰ter v Stiãno; skrbeti hoãem
za svojo du‰o, svet in svetno imetje tebi prepu‰ãam. V klo‰tru
naj pokopljejo moje kosti — Bog ne daj! — morda ene zadnjih
na‰e stare rodovine.«

Kmalu potem se Marko preseli v klo‰ter, obleãe namesto

svetle jeklene vojne oprave belo obleko meni‰ko iz surovega
sukna in je bil eden najpoboÏnej‰ih menihov v Stiãni.

Petru se je bilo torej vse po volji izteklo, kakor si je Ïelel in

priãakoval.

BES

JURIJ KOZJAK

DEVETO POGLAVJE

— — — — — — — —

Odkrsti se in bo Turãin
in, ko doraste, da takrat
morit bo hodil si svojat.

Valjavec

rnimo se zopet k mlademu Juriju Kozjaku, katerega je
bil cigan odpeljal. Sicer smo Ïe za‰li v povedovanju ma-

lo dalje, povzamemo torej na kratko tukaj reãi, ki bi jih ime-
li Ïe popred razloÏiti.

Ciganje so bili bliskoma oddirjali, ko so imeli deãka med

seboj. Imeli so iskre, lahke konjiãe, kateri so, dasi manj‰i od
vojnih grajskih konj, ki so jih jezdili kozja‰ki hlapci, vendar
veliko laglje posegali, tako da so ciganje bili kmalu svojim
gonjaãem iz moãi in oãi. Tudi noã jim je ustregla. Dasitudi so
se nekoliko ogibali navadnih potov in po stranskih stezah
hodili, dospeli so drugi dan na mejo in tu so bili toliko kakor
brez skrbi. Torej se loãi spo‰tovana dru‰ãina, ker so hoteli
skoraj vsi Samolovi pajda‰i na Ogrsko, Samol pak na Tur‰ko.

Ni manjkalo veliko, da ne bi bil moral noÏ razsodbo storiti.

Le s tem so se pobogali, da jim je prepustil Samol veãji del
krvavega denarja za deãka. Dolgin se potem obrne proti Tur-
ãiji, kajti hotel je menda naloÏeno zlodejstvo do zadnjega iz-

BES

JURIJ KOZJAK

polniti, kakor je bil Ïe ves v hudobiji, ali pa je upal ‰e kak de-
nar izkupiti za lepega deãka. Fantè je sicer od kraja vpil, jo-
kal in prosil, ali cigan mu je vselej usta zatisnil in tako ne prav
vljudno uti‰il pred seboj na sedlu sedeãega ubogega otroka.
Drhal razmr‰enih ciganovih bratov, katere je dolgin na poti
zalotil, strgala je bila poslednjo dobro obleko deãku s telesa;
ciganske matere so mu bile zavdale, da ni vpil in da je dobil
bolj zagorelo in rjavkasto lice.

Na tur‰ki meji proda cigan deãka Turku, ki je kristjanske

otroke nabiral za janiãarska izrejali‰ãa.

Turki, za prvega domá v Aziji, bili so premagani konec 8.

stoletja po Arabljanih in so ravno po leteh sprejeli vero Mo-
hamedovo. Kmalu pa so Turki svojim zmagalcem nekoliko
oblasti iz rok izvili in naposled so si znali popolno prostost
osvojiti. Osman, prvak in praded zdanjih sultanov tur‰kih,
vzame kr‰ãanskemu cesarju v Carigradu nekaj maloazijskih
zemlji‰ã in postane samostojen vladar. Sin njegov Orhan pri-
dobi z oroÏjem vso Malo Azijo in prvi ustanovi tisto tur‰ko
vojsko, katera je najbolj pripomogla, da je dolgo ãasa tur‰ko
ime strah in trepet razprostiralo po vsej Evropi, posebno pa
‰e pri nas juÏnih Slovanih — namreã janiãarje. Pod vladarjem
Orhanom je namreã svetoval veliki vezir Alredin, naj se ujeti
kristjanski otroci izrejajo in odgojujejo za tur‰ke vojake, in
take vojake so imenovali janiãarje.

Iz prvega je bilo komaj tisoã janiãarjev. Ali Ïe za sultana

Murada I. (leta 1360.), kateremu nekateri pripisujejo prvo
ustanovljenje te nove vojske, pomnoÏilo se je ‰tevilo janiãar-
jev na dvanajst tisoã. Ko so Turki ãezdalje bolj utrdili svoje
gospostvo po Evropi na jugu, osvojiv‰i si Carigrad leta 1453.,
ko so ãezdalje bolj podjarmljali kristjane, nalovili so tudi

BES

JURIJ KOZJAK

zmerom veã kr‰ãanskih deãkov in janiãarska vojska se je na-
rastla do 40000 moÏ tistih strahovitih voj‰ãakov, ki so, sami
iz kr‰ãanskih rodovin, nevedé zoper lastne roditelje in brate
in zoper njihovo vero neusmiljeno divjali.

Med janiãarje torej je pri‰el tudi mali Jurij Kozjak. Iz ma-

lega deãka zraste ãez leta krepak mladeniã, na telesu junak,
kakor mu je bil v mladih letih oãe v daljni domovini. Ali kaka
sprememba! To ni bil veã tisti otroãje poboÏni Kozjakov sin,
ampak poturãen sanjarski vojak.

Privadil se je bil novim pajda‰em, novim navadam, novim

podukom. Rahlo seme kr‰ãanske omikanosti, kolikor so je
bili dobri ljudje vcepili njegovemu srcu, izruvali so neverni
mohamedanci, ko je komaj korenine vsajalo. Namesto vere,
ki nas uãi bliÏnjega ljubiti, nauãil se je mladeniã mohame-
danstva, ãigar uk je: sovra‰tvo in poboj kristjanu in njegovi
veri. Vojni duh, ki je navdajal oãeta, tudi se ni zatajil pri sinu.
Ali kristjanski oãe je vojeval za pravico in brambo nezmoÏ-
ne nedolÏnosti; poturãenemu ubogemu sinu so bile vsajene
brez reda Ïelje po boju in krvi. Leta leteãa izbri‰ejo mlade-
niãu spomin na otroãje ãase. Divji mladi janiãar se ni veã spo-
minjal, da je bil pri dobrih ljudeh, ki so ga ljubili in ljubiti
uãili. Popolnoma vendar ni bil pozabil oãeta in lepega do-
maãega gradu, svojega hudega strica in da so ga enkrat ljudje
radi imeli; pa mu je bilo vse to le kakor lepe sanje, na katere
se le poãasi in zdaj nekoliko, zdaj zopet nekoliko domi‰lja.
Dobro ni vedel nobene reãi. Tudi imena svojega oãeta se ni
domi‰ljal, niti kraja in deÏele. Med tujci se je bil navadil tu-
jega jezika; svojega prvega, slovenskega, se ni veã spomnil.

Ako pomislimo, da celo mi pozabimo let otroãjih in zgodb,

ki smo jih v njih doÏiveli, ãeravno smo in ostanemo vedno v

BES

JURIJ KOZJAK

enih in istih razmerah, ki nam spomin oÏivljajo in ponavlja-
jo, verjamemo toliko laÏe, da je ãlovek, ki je v prvi neÏni mla-
dosti med tujce pri‰el, pozabil na jezik in oãeta.

Hrabri janiãar, Marka Kozjaka sin, postal je v kratkem pol-

kovnik v svoji orti (kakor se je imenovala veãja ali manj‰a ãeta
janiãarska) in ni ga bilo mimo njega hrabrej‰ega in stra‰nej-
‰ega v boju. Loãil pa se je od svojih tovari‰ev, da ni hlepel po
ropanju in moritvi slabih, neoroÏenih ljudi; in tako je neka-
ko njegovo po‰teno srce tudi pod tujim odelom v tuji divji
dru‰ãini ostalo neomadeÏevano. Sicer ni vpra‰al, zakaj se vo-
juje; ‰el je vsekam, kamor so ljuti Turki nesli zastave svojega
preroka Mohameda, ali bojeval se je z vojaki, ne z otroki in
Ïenami.

Grozovita telesna moã, ki jo je ta janiãar razkazal v boju,

storila je, da so se celo Turki nekako bali zami‰ljenega svoje-
ga vojaka. Ker so vedeli, koliko jim tak glavar v boju koristi,
ki, sam hraber kot lev, svojim pajda‰em pot nareja v vojne
vrste, zato je janiãar Jurij Kozjak — ki seve tega imena ni po-
znal — dosegel ãast, da je vodil sam svoje precej veliko krde-
lo, dasi to sicer pri tako mladih ni bila navada.

BES

JURIJ KOZJAK

DESETO POGLAVJE

Opat in menihi, modri moÏjé,
nobeden srca ozdravit’ ne ve.

Fr. Pre‰eren

ilo je leta 1475. Peter Kozjak se je bil svoje prostote Ïe
skoro naveliãal, kajti sreãe ni imel. Hotel se je Ïeniti, ali

spodletelo mu je: nevesta, ki si jo je izbral, ni ga marala. Pe-
ter pa ni mogel ‰e v drugo posku‰ati, ostal je torej sam zase
na gradu Kozjaku.

Zvesti stari sluÏabniki bili so popustili grad, ko je nastopil

Peter gospodarstvo. Stari OÏbe, ki je sluÏil v gradu ‰estdeset
let, ‰el je osebenjkovat na stare dni, toda le za malo ãasa, kajti
kmalu se je preselil s tega sveta za Maro, staro hi‰no, katera
je bila umrla precej za oãetom Bernardom ‰e v gradu.

Marku so bili tudi Ïe lasjé osiveli; postava, nekdaj mo‰ka

in moãna, skljuãila se je bila in zgrbanãila. Najveã je pripo-
mogla Ïalost in skrb za sina, da mu je starost prezgodaj jela
lomiti kosti. Zastonj so upali in pravili menihi, da se mu bode
rana zacelila, kadar nekoliko pozabi svoje izgube. Menih
Marko je Ïivel sam zase v svoji boleãini.

V prijaznem kotiãu, v zati‰ju med dvema vrstama lepih

griãev, je stal slavni klo‰ter sti‰ki. Îe leta 1135. je kupil patri-
arh Peregrin iz Ogleja tukaj nekaj zemlje, postavil klo‰ter in
poklical iz Rima brate cistercijane. Ustanovitelj pa bratom ni

BES

JURIJ KOZJAK

samo preskrbel streho in stanovanje, temveã prikupil jim je
za ÏiveÏ tudi primerne lastnije v okolici. Precej od kraja so
imeli menihi tri vasi podloÏne za raboto in desetino. Pom-
noÏili so to prvo lastnijo sosedni in daljni plemenita‰i; med
poslednjimi nahajamo v zapisnikih najvi‰je osebe iz vseh sta-
nov; papeÏe, cesarje, kralje, vojvode, grofe in druge imenit-
nike imenujejo med darovalci. Tako je bil klo‰ter sti‰ki v nek-
danjih ãasih eden izmed najbogatej‰ih v slovenskih deÏelah.

Poslopje je bilo zavarovano z visokim obzidjem in ‰trleãi-

mi stolpi, zakaj taãas je bilo le varno, kar je bilo sovraÏniko-
vi roki nedosegljivo, kar je branil zid in ostri meã. Ne samo da
so Turki bili hudi sosedje, bilo je tudi v deÏeli nemirneÏev
mnogo. Gospodar je imel dolÏnost varovati svoje podloÏne.
Zato je moral imeti tudi klo‰ter zmerom oboroÏeno krdelo
hlapcev na nogah, ako se je hotel varovati domaãim in vna-
njim sovraÏnikom.

Bilo je nekega jutra. Opat Ulrik je sedel v svoji izbi in v roki

imel veliko odprto knjigo z zlatim zaklepom, v kateri je bral.
Bil je opat Ïe prileten; v okolici med ljudstvom in med gospo-
do je veljala njegova beseda veliko. Njemu nasproti pri durih
je stal velik moÏ ‰irokih pleã; na prvi pogled bi bil uganil, da
je vojak.

»Kaj bo‰ povedal, Til?« spregovori opat in zapre svoje buk-

ve. »Kako ste opravili? Ali si dobil one, ki so pisarja ubili?«

»Nismo jih dobili, ãastitljivi gospod opat,« odgovori Til.

»Zasaãili smo jih bili nekoliko v razvalini in obstopili, ali imeli
so cepce okovane, eni celo meãe; u‰li so nam, trije na‰ih so
moãno ranjeni.«

»Doklej bodo ‰e nadlegovali ubogo ljudstvo sovraÏniki od

zunaj, roparji med narodom! Zdaj bodo ‰e predrznej‰i, na-

BES

JURIJ KOZJAK

zadnje nam pridejo na dom in ãlovek si ne bo upal veã izpod
strehe. Ali si Ïe sli‰al, da nam se je Turkov bati, preden mine
poletje? Potem bomo imeli zopet nesreão, da nam Bog po-
magaj!«

Opat pomigne Tilu, naj odide. Til pa se je le poãasi pomi-

kal nazaj; videlo se je, da bi ‰e nekaj rad povedal.

»Kaj bi ‰e rad?« vpra‰a ga naposled opat.
»Sinoãi smo dobili neznanega ãloveka,« pripoveduje hla-

pec, »in, ker se nas je ogibal, prijeli smo ga. Zdaj pa trdi hla-
pec Andrej, ki je bil prej v gradu na Kozjaku, da ga je Ïe vi-
del poprej in da je ravno tisti, kakor so dejali, da je bil odpe-
ljal tistega deãka, sina gospoda …«

»Kozjaka!?« pravi opat ãudé se, vstane s stola in spra‰uje

hlapca zvesto in na drobno, kako jim je cigan v roke pri‰el.
»Kaj, ko bi se dalo kaj izvedeti o Kozjakovem sinu!« mislil je
opat Ulrik in brÏ reãe pripeljati cigana in sklicati priorja, oãe-
ta Martina in druge starej‰e menihe.

Kmalu se zberó oãetje in zaãnó cigana izpra‰evati in izpe-

ljevati. Obetajo mu, da se mu bode veliko prizaneslo, ako po-
vé po resnici in se spokori; nasproti pa Ïugajo, da ga neute-
goma dajo obesiti, ako ne govori vse po pravici. Cigan pa je
zaniãljivo pogledoval okrog sebe; vse se mu je zdelo za smeh,
ne za smrt.

»Ali si ti tisti ãlovek, ki je roparsko odpeljal deãka, Koz-

jakovega sina?« vpra‰a opat. »Govori, ljudje te poznajo, ne
bo‰ utajil, ne!«

»Prav dobro me poznate; jaz sem sluÏbo preskrbel deãku,«

reãe cigan in gleda okrog po svojih sodnikih, menihih in
hlapcih, ki so ga drÏali.

»Kje je menih Kozjak?« vpra‰a dalje cigan. »Ako ga hoãe-

BES

JURIJ KOZJAK

te poklicati, jaz bi mu nekaj povedal na uho in on bo zame
prosil, da me ne obesite; vam pa niã ne zaupam, gospodje v
dolgih haljah! Vi bi nemara radi, da bi jaz pod vislice stopil
ali pa da bi se mi prelomil vrat. Ali Kozjak, ta je moj stari pri-
jatelj, naj bo Ïe tisti grbavi ali pa njegov brat, ki je med vami
menih.«

Marko Kozjak, Ïe osivel, pride iz svoje izbice, ki je bila na

zadnjem oglu proti severu. Ko zasli‰i, da je ravno tisti, ki mu
je odpeljal sina, zapre to ubogemu starcu besedo, up navdih-
ne oãeta, upanje, da je ‰e mogoãe sina dobiti nazaj. »Povej
mi, povej, da moj sin Ïivi; izgovori, da mi ga pripelje‰ nazaj,
in niã se ti ne bode zgodilo, jaz prevzamem tvojo kazen, jaz
ti dam pol premoÏenja, ves Kozjak, pa mi govori, kje je moj
sin?« Vse to je hotel stari Marko naenkrat izvedeti iz cigana.

Ali temu se zasvetijo male sive oãi in staro ma‰ãevanje se

mu zbudi. Nekaj ãasa gleda osivelega, onemoglega oãeta in
pravi: »Ne pozna‰ me, Marko Kozjak? Jaz sem imel tudi nek-
daj sina, mladega, lepo rastoãega, ki sem ga ljubil. Ali ti si mi
podrl moje veselje, ti si pobil mojega sina, da mi je umrl, in
zato sem te kaznoval, kakor vidim, dovolj. Ali ne sam jaz, tudi
drug ãlovek je bil, ki me je nagnal do tega dela; ime tega ãlo-
veka ti povem na uho in, ako ne bo‰ prosil za moje Ïivljenje,
tudi za njegovo ne bo‰; ako mene obesijo, tudi njemu ne pri-
zanesó. Poslu‰aj!« In cigan pristopi k staremu Marku ter mu
pove na uho: »Tvoj brat Peter mi je sina prodal in izdal!«

Komaj je Marko te besede ãul, pre‰ine ga kakor blisk in

zgrne se v omedlevico na tla. Menihi so vsi obenem planili,
da bi pomogli staremu moÏu.

»Kaj sem vam pravil, gospodje v belih haljah, da ne bom

BES

JURIJ KOZJAK

obe‰en! Ko se Kozjak zbrihta, prosil bo zame in za mojo staro
koÏo.«

»Pridemo ti Ïe do zoba,« pravi eden hlapcev. »In ako bi

imel samega peklen‰ãka v malhi,« pristavi drugi.

Hlapci so ugibali med seboj, da to mora biti veã kakor po-

‰ten ãlovek, in menili so, da je Marku zacopral, da je omed-
lel.

Opat prestra‰en veli, naj cigana zvezanega odpeljejo in

zapró. Tudi Marka odnesó. Niã se ni zavedel. Skoraj vsi so
menili, da ne bode preÏivel te omedlevice. Skrbi za izgublje-
nim sinom, Ïalost in boleãine so mu obelile glavo in ga rini-
le do roba veãnosti. Zdaj je na‰el pravi sled za sinom, ki ga je
mislil mrtvega, in kako bode prenesel tak oslabljen ãlovek
toliko teÏo, ki du‰o teÏi? Drugi pa so rekali med seboj: »To,
kar je cigan Kozjaku na tihem povedal, moralo je biti stra‰no,
grozovito; zakaj Kozjak, dasi je zdaj Ïe res oslabel, bil je ven-
darle popred vojak, ne bila bi ga vsaka stvar pretresla tako, da
bi se bil kar brÏ zgrudil in precej niã zavedel.«

Marka Kozjaka spravijo v posteljo ter pokliãejo oãeta Be-

nedikta, ki je bil na glasu, da ume zdravila napravljati, rano
obvezati in zaceliti in roÏe kuhati, da so dobre za bolno telo.
Pater Benedikt tudi znese vso svojo umetnost, da bi bolnika
spravil zopet k svesti. Vse je bilo v klo‰tru pokonci.

Opat po‰lje tudi posla v grad Kozjak gospodu Petru po-

roãit, naj nemudoma pride v klo‰ter, ker mu je brat morda
blizu smrti.

Peter se zavzame; ni ‰e priãakoval bratove smrti. Prav za

prav, kakor se nam zdi, ni mu bilo veliko do brata, katerega
ljubil ni; vendar spodobilo se je, da ga je ‰el pogledat ‰e pred

BES

JURIJ KOZJAK

smrtjo, in zato je bil pripravljen precej. Veli torej osedlati svo-
jega konja ter pogosti klo‰trskega posla.

»Kaj pa se je zgodilo?« vpra‰a Peter klo‰trskega hlapca

medpotoma. »Ali je moj brat nanagloma zbolel?«

»Povedali mi niso opat sami,« odgovori hlapec, »pa sli‰al

sem vendar tako drugod, da je neki cigan, katerega smo
predsinoãnjim ujeli, nekaj gospodu skrivaj povedal, in precej
taãas jim je prihajalo slabo in se niso potem veã zavedeli. Kaj
je cigan povedal, tega ne vedó, najbrÏe kako ãarobnijo, kakor
jih imajo ti ljudje.«

Ko bi bil hlapec pazil na gospoda Petra Kozjaka, videl bi

bil, kako je lice njegovo zdaj bledo, zdaj zeleno prihajalo; no-
ge so se mu oklenile konja in roke so spustile nevede konjsko
brzdo. Ko bi bil pa to tisti cigan? Ko bi bil bratu njegovo hu-
dodelstvo povedal? Ta misel je bledla in vrela plemenita‰u po
glavi.

»Kak‰en je cigan?« vpra‰a ãez dolgo, ko se ne koliko upo-

koji.

»Dolg, Ïe precej star, pa moãen ko vol; dva sta ga morala

drÏati in ‰e bi jih bil kmalu ustrahoval, dasi na‰ Til ni kar bo-
di,« odgovori hlapec.

»On je,« pravi Peter in obide ga smrtni strah. Vest, Ïe dav-

no uti‰ena in pomirjena, zbudi se na novo.

Plaho je gledal klo‰trski hlapec gospoda Kozjaka, ki je bil

ãuden, da ‰e nikoli tako. »Kaj vam je, gospod?« vpra‰a kake
dvakrat, ko vidi Petra vsega prepadenega. Toda Peter ne go-
vori besedice do klo‰trskih vrat. Sam ni vedel, kdaj je pri‰el
do tja.

Opat mu pride na dvori‰ãe naproti. Peter, ki je hotel vpra-

‰ati, kako je bratu, vpra‰a, kako je ciganu. Opat je spoznal

BES

JURIJ KOZJAK

precej, da je grozno razmi‰ljen; menil je pa, da ga je nenad-
na nesreãa tako iz uma spravila. Pelje ga torej k bratu. Ta je
leÏal ‰e zmerom brez zavesti. Me‰alo in bledlo se mu je v gla-
vi. Govoril je besede nerazumljive.

Ko je Peter videl, da menihi ne vedó ‰e njegove pregrehe,

kajti bili so vsi jako prijazni Ï njim, in ko so vsi zmajevali, da
bi Marko ‰e kdaj vstal, umiri se srce tudi Petru nekoliko.

Prosi opata, naj ga pusti k ciganu, ãe‰ da bode kaj bolj na-

tanko izvedel o svojem bratrancu, kje je in kako bi ga dobil
nazaj. Rad mu dovoli opat ter mu celo ponudi, da mu hoãe
dati spremljevalca. Ali Peter si da le jeão pokazati, potem pa
izpusti hlapca, rekoã, da se bo sam najbolje pogovoril s ci-
ganom.

»âe te poprime,« mrmral je hlapec odhajaje, »premlel ti

bode krive kosti, da bo‰ pomnil hoditi blizu pasjega hleva. Pa
ãe te, naj te, ne manjka bolj‰ih ljudi.«

Peter stopi k ciganu v jeão.
»Aha, moj stari prijatelj me je pri‰el gledat,« pravi cigan

poredno, »nu, prav stori‰. Ali Ïe ve‰, da naju oba obesijo —
tebe in mene. Spodobi se to po vsej pravici; zakaj skupaj ora-
la, skupaj pojedala; oba vkup vozila, oba vkup zvrnila. Kaj ti
pravi‰, moj grãavi prijatelj?«

Kako je Petru moralo biti, to si lahko vsak sam misli. Ven-

dar sila je bila.

»Kako se predrzne‰ moje ime s svojim obenem imenova-

ti?« grozi se Peter.

»Molãi, molãi, maãka stara, polomljena; saj vem, da nisi

pozabil na tisti veãer — pred kakimi dvanajstimi leti; in ko bi
ga bil, opomnil bi te jaz kmalu nanj. Da pa sem tvoje ime
imenoval bratu, staremu menihu, to mi je velevala pamet.

BES

JURIJ KOZJAK

Spoznal me je hlapec, ki je bil pred na tvoji krtini in katere-
mu bi bil imel ti ãrepinjo streti — pa bi vsega tega ne bilo; in
kaj mi je ostalo drugega, da si re‰im svojo staro polt, za ka-
tero mi je ‰e zmerom veã ko za tvojo grão, katero ti je Bog
oprtal namesto tovora na ramo.«

Ko bi bil Peter mogel to hudobo s pogledom na steno na-

bosti, bil bi jo; ali za zdaj je moral molãati in cigana z lepo
zase pridobiti.

»Komu si ‰e bleknil o tej reãi kakor mojemu bratu?« vpra-

‰a Peter.

»Nikomur!« odgovori cigan. »Menil sem, da ga bom s tem

pripravil za svojo reã in za svojo glavo, da mu obljubim sina
nazaj prignati. V tem trenutju pa sem se tvoje lepote domislil,
in glej, stara ‰leva je bil toliko neumen, da je omedlel.«

»Svetujem ti, da mojega imena ne imenuje‰ veã; brat bode

morda umrl in tako te bom jaz spravil iz jeãe,« pravi Peter.

»Kaj, ko bi jaz namerjal tvoj del pri tem dejanju razodeti?«
»Nihãe ti ne bo verjel, ãloveãe! In potem ne upaj niã, to bo

tvoja smrt; jaz si hoãem prizadeti, da ne bo‰ Ïivel dva dni
potem, ako imenuje‰ mene oãitno.«

»Kaj, ko bi jaz dokazal, kar bom govoril? Ko bi jaz pripra-

vil tvojega bratovega sinova zopet nazaj in priãe pridobil zo-
per tebe. Da jih dobom — ne skrbi tega. Bratranec tvoj pak je
lep janiãar; ni temu pet tednov, kar sem ga videl, morda te
obi‰ãe in svoj rojstni kraj, to je da, po janiãarsko, zakaj ne
pozna deÏele, kjer ima tako ljubega strica, kakor si ti, moj lju-
beznivi tovari‰! Kaj bi ti rekel potlej?« Rek‰i, zakrohoãe se
cigan.

»Tega ne stori‰,« spregovarja Peter, »bilo bi tebi ‰kodlji-

vo.«

BES

JURIJ KOZJAK

»Kaj je meni ‰kodljivo, sodim le jaz; tebi pa le ena poma-

ga iz kle‰ã in ta je, da me spravi‰ iz te luknje na beli dan ali
v ãrno noã. Ako me ti ne, oprostil se bom sam, potlej pa ti
glej, kod bo‰ hodil in kam bo‰ stopil. Vzemi noÏ in prereÏi mi
vrvi na hrbtu, ki mi veÏejo roke, pri‰el bom Ïe sam pod son-
ce.«

Petra vendar ni bila volja tega storiti. Izgovarjal se je, da ga

osvobodi kako drugaãe, bolj skrivaj; to bi bilo preoãito.

»Ako nisem v ‰tiri in dvajsetih urah prost s tvojo moãjó,

bodem brez tvoje pozneje. Potlej pa bom razobesil tvoje
moÏgane po plotu sti‰kega vrta,« vpil je srditi cigan za ple-
menita‰em, da sta ga lahko sli‰ala hlapca, ki sta stala pred
durmi na straÏi.

Peter je ostal ãez noã v klo‰tru. Mar mu je bilo za brata!

Vsvoji ãrni du‰i bi bil veliko raj‰i, da bi brat umrl in skrivnost
s seboj nesel pod zemljo. Ali s ciganom? Prav za prav mu tudi
za tega ni bilo niã. Koliko bi bil dal, da bi se bil spravil s sve-
ta! Belil si je glavo, kako bi mu pomagal iz jeãe in tako sebi iz
neznanske zadrege. Vendar nobenega upanja ni imel; ni
videl, da bi se dalo brez tuje pomoãi kaj storiti. Tuje pomoãi
pa se je bal, zakaj Ïe prva in edina, ki jo je rabil, namreã ci-
ganska, mu je presedala ter mu napravila grozno veliko brid-
kih dni.

BES

JURIJ KOZJAK

ENAJSTO POGLAVJE

Gosta megla po polju leÏi —
no kaj je to, kako je to?
»Tam ni nobene megle znat’,
le tur‰ki konji tako sopo.«

Narodna pesem

ako je bilo v klo‰tru v Stiãni, ko pride drugo poroãilo v
deÏelo, ki je storilo, da so vsi pozabili na Markovo bole-

zen in na cigana, pod klo‰trom zaprtega. Slovenske deÏele
(Kranjsko, ·tajersko in Koro‰ko ) si ‰e niso bile dobro opo-
mogle in se okrepile od stra‰nih ran sovraÏnih iz poprej‰njih
let, ko je Turek na novo prihrumel v deÏelo, krvav biã v ne-
ãlove‰ki roki prinesel in se pripravljal, da bi, od kraja poãen‰i,
zopet teptal slovensko strn in podiral seli‰ãa mirnemu naro-
du slovenskemu. Zdaj je zopet treba bilo bran postaviti Ïu-
gajoãi reki, deÏela je klicala vsakega junaka na boj. Veljalo je
taãas ‰e bolj ko dana‰nji dan: »Pomagaj si sam in pomore ti
Bog,« zakaj tedaj ni bilo redne vojske, ki bi bila postavila se
vragu pred oãi ter mu mejo zasadila, doklej mu je stopiti. Go-
rele so grmade po gorah in naznanjevale, da se bliÏa vrag.
Zdaj so ‰ele vreli vkup, vsa deÏela je bila velik tabor. Dostik-
rat pa je bila nesreãa, da so se premalo zedinili posamezni
brambovci ali da se niso mogli ali utegnili zbrati, ker je bil
Turek tu, kakor bi ga bila ponoãi zemlja izpuhnila.

BES

JURIJ KOZJAK

Leta 1475. udarijo v najlep‰em poletju Turki na juÏne po-

krajine ‰tajerske. Vodil jih je Ahmet pa‰a. Vseh je bilo kakih
12000 moÏ, najveã konjikov, krdelo tudi janiãarjev. Jurij ·enk,
glavar koro‰ke deÏele, zbere v naglici nekaj pripravljene voj-
ske po vseh treh deÏelah, da bi toliko ãasa ustavljal sovraÏ-
nika na juÏnem ·tajerskem, dokler se ne snide velika vojska
vseh deÏel slovenskih, katera bi se mogla veliki tur‰ki sili iz
oãi v oãi postaviti nasproti.

Peter Kozjak bi bil tudi s svojimi hlapci imel ·enku poma-

gati, ker je bil eden velikih plemenita‰ev, ki so imeli zmerom
vojne hlapce na nogah in v oroÏju. Ali Ïe misel na boj in mo-
goão smrt mu je bila neljuba; slave si ni upal pridobiti, domo-
vine pa ne more tak ãlovek tolikanj ljubiti, da bi meã opasal
zanjo, ki ne ljubi svojega bliÏnjega, ni tistega ne, ki je Ï njim
ene krvi.

Ludovik Kozjak, sorodnik Petrov, prevzame torej namesto

njega povelje ãez hlapce kozja‰ke in sti‰ke.

V klo‰tru so popravljali po‰kodovano ozidje, zna‰ali ÏiveÏ

s pristave in vse pripravljali, da bi se branili Turkom do zime,
kajti privreli so le kakor ploha in se umaknili nazaj, ko so na-
ropali dovolj in se do sita nadivjali v krvi kr‰ãanski. V tem
splo‰nem vretju ni nihãe mislil na zaprtega cigana: hlapci, ki
niso od‰li z Ludovikom nad Turka, imeli so drugega posla
obilo, ne da bi bili varovali hudodelca. Nekega jutra torej tiãa
ni bilo v gnezdu. Kako je u‰el, tega ni nihãe vedel.

Jurij ·enk je bil s svojo malo vojsko — kakih 2000 moÏ je

imel — zalotil sprednje krdelo tur‰ke vojske. Misleãi, da je to
vsa vojska tur‰ka, vrÏejo se Slovenci hrabro na Turka in, pre-
den je tistega dne sonce za‰lo za goro, leÏalo je okoli dve sto
nevernih sovraÏnikov pobitih na boji‰ãu; drugi se umaknejo.

BES

JURIJ KOZJAK

Veliko je bilo veselje med ·enkovo malo vojsko, kajti menili
so, da so tako z lahkim trudom zopet za zdaj odbili vraga in
deÏelo re‰ili. ·e tisto noã po‰lje torej ·enk posla, da bi oznanil
po deÏeli veselo poroãilo. Drugi dan je hotel Senk sovraÏni-
ka ãez mejo zagnati.

Veselo poroãilo, da so Slovenci Turka premagali, pride tudi

v klo‰ter sti‰ki. Opat Udalrik brÏ napové procesijo k cerkvi
Matere boÏje na Muljavi, vasi, dobro uro oddaljeni od klo‰-
tra. Povabi vse ljudstvo in gospôdo z gradov, da bi bili deleÏni
pri tej procesiji ter zahvalili Boga, da je odvrnil od deÏele ve-
liko nesreão in zmago podelil kristjanskemu praviãnemu
oroÏju.

Medtem ko so se pripravljali za procesijo, zgodila se je slo-

venski vojski velika nesreãa. Ahmet pa‰a, tur‰ki poveljnik, je
komaj zvedel, da so kristjani njegovo prvo krdelo razmetali
in veãidel pobili, kar razkaãen zapove svoji petkrat veãji voj-
ski, da ‰e tisto noã zajame kr‰ãanske junake. Ko jutro napoãi,
videli so Slovenci naenkrat, da jih je zajel desetkrat veãji sov-
raÏnik; in nepripravljeni, prestra‰eni so morali zopet zgrabiti
za oroÏje in braniti sebe in deÏelo. Krvavo so se zdaj bili, vsak
vojak je bil junak, nobeden ni zastonj dal svojega Ïivljenja; ali
nazadnje mala, Ïe prej‰nji dan utrujena in zdelana slovenska
vojska vendarle obnemore. Koro‰ki glavar ·enk, kranjski ple-
menita‰ Ludovik Kozjak in mnogo drugih imenitnih vitezov
je bilo ujetih, ker jih Turki niso hoteli umoriti, ãe‰ da dobo-
do veliko odkupnine zanje. Ostanki kristjanske vojske se na-
glo umaknejo v gozde. Po deÏeli ni ‰e nihãe vedel za to stra‰-
no pobitje. Turki so vedeli, da jim zdaj nikjer ne more enaka
vojska pot zapreti, zato so hrumeli v Kranjsko naprej proti
sredi.

BES

JURIJ KOZJAK

Veselo je vstajalo sonce in obsevalo polja in velike travni-

ke klo‰tra sti‰kega. Par za parom je ‰el v procesiji za svetim
kriÏem iz klo‰tra. Naprej menihi, za njim gospodje plemeniti:
Peter Kozjak s svojo grbavo postavo, Janez Maãerol z Maãe-
rolca, vitez Ravbar s Kravjaka in veliko drugih; za temi pa so
stopali poboÏni kmeãki ljudje, mo‰ki in Ïenske, neizmerno
‰tevilo. Poãasi se je poboÏna mnoÏica gibala naprej.

Pravljica pripoveduje, da so na »Velikem travniku«, konec

katerega stoji nekdanja podruÏnica sti‰kega klo‰tra, cerkvi-
ca Matere boÏje — da so se tu ljudje iz sedmih far se‰li s svo-
jimi duhovni in banderami ter neki star narodni ples plesa-
li, kateri je bil dovoljen po cerkvenih poglavarjih. Zdi se mi,
da ga imenujejo stari oãetje ovrtenico in da se neki ostanek
tega plesa nahaja ‰e po slovenskih boÏjih potih.

Bilo je torej na travniku veliko mnoÏje ljudstva. Vse je bilo

brezskrbno veselo ali pa utopljeno v poboÏnosti.

Menihi in gospodje, med njimi Peter Kozjak, so bili Ïe bli-

zu cerkvice.

Kar se zasli‰i od vzhoda in severa znani grozoviti krik:

»Allah, Allah!« in ko blisk se naglo zaãuje stra‰na beseda:
»Turki!« In od vzhoda ãez Bojanji vrh so dirjali tur‰ki konji-
ki naravnost po travniku proti mnoÏici; od severa, od klo‰tra,
so pa vrele druge ãete Turkov. Strah obide ubogo ljudstvo.
Kakor jastreb zvi‰ka plane med pi‰ãeta, da jih nekaj podavi,
nekaj razkropi, tako so pridrli Turki nadnje. Zdajci se dviga
vpitje do neba; vse beÏi. Veãji del ljudi je pobegnilo v cerkev
in na obzidano pokopali‰ãe, nekoliko v bliÏnjo hosto, neko-
liko brez namena in brez glave tja, kamor jih je noga nesla.
Veliko pak so jih Turki posekali in pojezdili na travniku, tako
da stari ljudje pravijo, da je tekla taãas kri po trati kakor v

BES

JURIJ KOZJAK

Ïlebu potok, da so jo tur‰ki konji do ãlenkov gazili. Cerkev in
pokopali‰ãe, s precej visokim zidom obdano, je bilo natlaãe-
no beguncev, ki so tu iskali zavetja.

Menihi, Ïenske, otroci in starci so ‰li v cerkev, moÏje pak

so se zbrali za zidom in sklenili, braniti se do zadnjega diha.
Tu je pograbil vsak, kar mu je bilo pri rokah, za oroÏje, bodisi
da je iz Ïeleza ali iz lesa delano orodje ali surovi kolec. Dru-
gi so nabirali kupe kamenja, odkrhovali ga od cerkvenega
zida in metali na sovraÏnika, ki se je bil pribliÏal in podil po-
ãasnej‰e begune.

Med tistimi, ki so raj‰i v hosto zbeÏali kakor za zid cerkve-

ni pod varstvo boÏje, bil je tudi Peter. Kakor hudobni ljudje,
ki nimajo dobre vesti, bil je tudi Peter grozovito pla‰ljive in
bojeãe du‰e. Ko mu je udaril krik: »Turki so tu« na uho, po-
pusti kar menihe in tovari‰e, pome‰a se med ljudi, ki so beÏa-
li kar naprej, koder je bilo prazno, in dirja v hosto.

Molitve so donele iz cerkve, da bi Mati boÏja izprosila od

Boga sreãno brambo in re‰itev pred strahovitim sovraÏni-
kom. Pred oltarjem so kleãé molili menihi, sivolasi moÏje,
glasno so jih spremljala grla vse verne mnoÏice v cerkvi.

Okoli in okoli po planjavi so dirjali divji Turki. Eni so vlaãili

zvezane ujetnike s seboj, eni so se zbirali v ãete, da bi nava-
lili na kristjane. Paã je moralo bridko zajedati ubogemu ljud-
stvu v srce, ko je videlo, kako so hi‰e in poslopja, v katerih so
se rodili otroci, zdaj naglo zgorele, zaÏgane po vragovi roki.
Paã je nekatera slovenska pest tesneje v praviãni jezi stisnila
svoje oroÏje, Ïelé, da bi ji moãi bilo ma‰ãevati se nad vragom
za toliko hudo!

V majhnih krdelih pritiskajo zdaj Turki na tabor. Ali kmet-

je niso branili le sebe in svoje domovine, branili so tudi svojo

BES

JURIJ KOZJAK

vero, svoje Ïene in otroke. Vedeli so, da jim milosti ni priãa-
kovati, ampak da so suÏnji, brÏ ko se vdajo. Zato so se branili
za slabim zidom in s slabim oroÏjem proti ne‰tevilnemu do-
bro oboroÏenemu sovraÏniku s tako hrabrostjo, kakr‰ne bi
morda dana‰nji dan zastonj iskal med nami, njihovimi vnu-
ki.

Nekateri Turek se je zvrnil, ko ga je zadel trd teÏek kamen,

od zida odkrhnjen; ali tudi marsikateri Slovenec je padel, za-
det s pu‰ãico s tur‰kega loka. Zmerom bliÏe in bliÏe se pomi-
kajo Turki; kamenje, ki se je usipalo nanje kakor toãa, ni jih
moglo zavreti. ln ko je sonce nagnilo se Ïe blizu gor, bili so
strahoviti sovragi pred zidom. Zmerom veã in veã jih je pri-
hajalo. Îe so najpogumnej‰i plezali po zidu in prislanjali tra-
move. Iz oãi v oãi, pest proti pesti se spopadejo. Zunaj so se
bliskale krive sablje, izza zida pak so prosti moÏaki vihteli
razliãno oroÏje. Eni so z drogi merili Turkom ãrepinje, eni so
s cerkveno, za silo odtrgano desko suvali vraga raz zid; tam
je zopet velik, moãen mladeniã sukal teÏek kovan sveãnik z
oltarja, da je nekaterega nevernika za vselej minilo poÏelenje
v na‰e deÏele ropat hoditi. En sam moÏ je bil, ki je imel voj-
no oroÏje, ki je bil izurjen v boju. Bil je Janez z Maãerolca,
edini plemenita‰, ki je bil ostal pri menihih in kmetih. Ta je
uãil, kaj in kako naj se bijejo, ter krepko pomagal okoli in
okoli, kjer je bila najveãja sila. On je bil, ki je prigovarjal osla-
belim, naj ne odjenjajo. »Kmalu bode noã tu, potem se od-
dahnemo!« tako jih je tolaÏil.

Na severni strani tik obzidja je stala lipa. Na deblu je visela

Ïe od nekdaj podoba Matere boÏje; zadaj za podobo so se pa
bili v votlem deblu sr‰eni zaredili. Predrznemu janiãarju je
bilo v glavo padlo, da bi se dalo z drevesa veliko ‰kode sto-

BES

JURIJ KOZJAK

riti stiskanim kristjanom. Spleza tedaj med veje in res je nje-
gova strela zadela nekaterega borilca za zidom. Janiãarju je ‰e
veliko drugih pajda‰ev plezalo na pomoã. Kmetje se jamejo
razmikati, Ïe so Turki viseli na zidu, Ïe je ‰e samo Janez
Maãerol z malim krdelom neustrahljivih moÏ teÏko teÏko
branil to stran — ko Bog po‰lje za zdaj drugega, sicer majh-
nega, vendar hudega pomoãnika. Turek je bil podobo Matere
boÏje brcnil z drevesa in tako razdraÏil Ïival v drevesu. Naglo
prihrumé sr‰eni iz dupla, vse rumeno jih je bilo okrog, in jeli
so pikati Turke pod drevesom. To videti, raste kmetom srce
in Turki, ki so se imeli braniti zoper oroÏje kmeãko in raz-
draÏene sr‰ene, morali so se umakniti in otepati zabuhle ob-
raze pred sitno, jezno Ïivaljo.

Sonce se zakrije. Mrak nastopi. Turki se utaboré na griãu

pred cerkvijo, videlo se je, da ne mislijo pustiti ubogih ljudi.
Ti pa so bili za zdaj oteti, ali imeli so ÏiveÏa komaj za to noã,
vode celo niã, kajti najveã jih je bil pripodil Turek s travnika,
da niso mogli niãesar vzeti s seboj. Kaj bode jutri? Kaj to noã,
ako Turki napadejo obzidje?

ârna noã se je raztegnila nad ubogo potrto kranjsko deÏe-

lo. Ne ene zvezdice ni bilo na nebu, vse so bili zakrili gosti
oblaki, kakor ne bi hotele gledati obupa in Ïalostnega stanu
slovenskih prebivalcev.

Vendar noã ni bila temna. Turki so bili zaÏgali mnogo kre-

sov. Okoli in okoli, kamor se je ãlovek ozrl, ni videl drugega
ko ogenj, gost, svetel dim, ki se je poãasno valil proti nebu.
Tam so s plamenom gorele lesene, s slamo krite kmeãke ko-
ãe; cele vasi v ognju in nobene roke, ki bi bila gasila, kajti po-
begnil je vsak ali v gosto hosto ali v kamnat gospodov grad ali
v cerkev, da bi otel svoje lastno Ïivljenje.

BES

JURIJ KOZJAK

Turki so bili po planicah razpeli svoje ‰otore, da bi o zori

zopet ropali, klali in vezali ujetnike. Dvojno vpitje se je raz-
legalo po zemlji in donelo proti nebe‰kim oblakom. Prvi je bil
divji krik ljutega Turka, ki je ãedil svojo krivo sabljo kr‰ãanske
krvi in komaj jutra ãakal, da bi jo na novo prelival. Drugi krik
je bila Ïalostna, mila molitev tlaãenega, zapu‰ãenega Sloven-
ca, ki morda ni tolikanj sam zase Boga prosil kakor za svoje
otroke, da bi jim Bog ohranil staro domovino, staro zveliãav-
no vero.

BES

JURIJ KOZJAK

DVANAJSTO POGLAVJE

Tepejo ga nadloge:
glej, na lojtri je visel.

Narodna pesem

eter Kozjak je bil, kakor smo Ïe omenili, pobegnil v ho-
sto. Kmalu je bil ãisto sam. Najraj‰i bi bil pri‰el domov na

svoj trdni grad, kjer je imel visoko ozidje, iz rezanega kamna
zidano, in stolpe, katerih ‰e nikoli ni bil sovraÏnik v pest do-
bil, kar je pomnil ãlove‰ki rod v gradu in okrog grada. Ali sla-
bo je poznal svojo deÏelo; pravega pota do svojega grada ni
vedel po gozdu, po planem pa ni bilo mogoãe zavoljo Turkov.
Mogoãe je tudi, da od golega strahu ni vedel, kod hodi in
kam gre; to je gotovo, da je bil Peter, ko se je zmraãilo, spe-
han in shojen ne daleã od tam, kjer je zavil proti svojemu do-
mu.

V sredi hoste, kake pol ure od poprej imenovanega kraja,

kjer so se bojevali kmetje, je stalo staro seli‰ãe pri majhnem
potoku. Bila je to lesena hi‰a in mlin. Mlinarja so imenovali,
kakor ga ‰e dandana‰nji imenujejo, Breznika, ker je njegov
dom stal v sredi brezja. Hi‰a je bila zaprta, kolesa pri mlinu
zavrta, vse je bilo zapu‰ãeno, vse tiho, samo voda je vrela ãez
jez in ‰umela po ozki strugi naprej. Pod podstre‰kom je bil

BES

JURIJ KOZJAK

kup listja zraven neukretno iztesanega voza, kakor ga je bil
pustil lastnik Breznik, ko je nastilo zvraãal.

Tu sem pride Peter ves zdelan. Mrak se je delal, zato se

uleÏe v listje pod podstre‰kom. Zares slabo prenoãi‰ãe go-
spodu z grada, ali nevarnost in nesreãa zravnate vsak raz-
loãek med kmetom in plemenita‰em.

Komaj se zakoplje v svoje suho leÏi‰ãe, ko se prikaÏe drug

moÏ iz go‰ãe. Rokave je imel krvave in nosil je dolg noÏ v des-
nici. Pogleda skozi oknice v hi‰o, ali ker je videl, da je vse pu-
sto in samo‰no, zavije jo proti skednju. Peter spozna — ciga-
na. Hotel je od kraja vstati iz svoje postelje in oglasiti se sta-
remu znancu; ali divji pogled izpod ciganovega ãela ga ostra-
‰i. »Ko bi se ma‰ãeval nad menoj, da mu nisem v ‰tiri in dvaj-
setih. urah pomagal iz klo‰trske jeãe?« mislil je Peter. — »Bog
vedi, ali je kri, ki mu oroÏje in roko rdi, tekla od srca tur‰kega
ali slovenskega?« In Peter diha natihoma in se ne gane v list-
ju. Cigan pa se malo ozira okrog, govori med zobe nekaj sam
sebi, potem odrine vrata pri skednju in gre noter. Lestvica je
bila prislonjena na oder, kjer je bilo shranjeno seno. Tam si
pripravi med di‰eãimi suhimi cvetlicami leÏi‰ãe, za cigana ‰e
predobro.

Zdajci prijezdi ‰e kakih pet moÏakov po stezi proti samot-

ni hi‰i od vasi sem. Kri je Petru zastajala, ko spozna, da so to
Turki z glavó in petó. Poskaãejo s konj, priveÏejo jih k plotu
in gredó proti skednju. Tudi velik kosorep pes je hodil Ï nji-
mi. Eden je stal tako blizu Petra, da bi ga bil ta lahko prijel za
‰iroke rdeãe hlaãe. Sreãa, da je pes iskal in vohal povsod okoli
hi‰e, sicer bi bil njegov nos precej zasledil skritega Petra. »Oh
Bog, in kaj bode potlej,« dejal je Peter in jel je — kar Ïe dol-
go dolgo ni storil — jel je moliti.

BES

JURIJ KOZJAK

Turki so iskali suhega sena za svoje konje. Zato precej gre-

dó gledat na skedenj in, ko zagledajo lestvico prislonjeno in
veliko mrve na odru, zlezeta precej dva gor po lestvi, da bi
nametala sena za konje. Zbudi se cigan v mrvi in zagleda
Turke na lestvi. Vendar ni ga pretresel strah kakor skritega
Petra od zdolaj, ampak vstane pokonci in nagel ko strela od-
pahne prislonjeno lestvo, da loputne s treskom po lesenih,
trdih tleh.

V tem trenutku prileti pes bliÏe, zavoha ubogega Petra v

listju in zaãne nemiljeno natepati in lajati in zaganjati se v
njegovo nogo. Proã je bilo s Petrom, Ïe ni od straha vedel, ali
Ïivi ‰e na tem svetu, ali ga je Ïe konec. Turki na skednju, ko
zasli‰ijo lajanje zunaj, popusté cigana na mrvi, mrvo in svo-
ja dva ranjena tovari‰a, leÏeãa z razbito glavo pod dolgo teÏ-
ko lestvo, mislé, da so jih zasaãili deÏeljani. Ko pa vidijo, da
se pes le v listje zaganja in da ãlove‰ko nogo cuka, izvleãejo
prepla‰enega mo‰kega jeÏa. Prepustiv‰i ga psu, ki je postal Ïe
predrznej‰i, ko je videl, da so gospodarji njegove volje, poma-
gajo Turki najprvo svojima ranjenima tovari‰ema na skednju
na noge. Ali cigan je trgal deske iz stene v svislih in jih je me-
tal nanje. Morali so torej pobegniti s skednja brez mrve. Eden
naloÏi na pol Ïivega Petra ter ga vleãe h konjem, drugi pa za-
palijo poslopje, da bi tako ukrotili in uniãili svojega drugega
sovraÏnika, cigana, kateri jim je glave razbil, samemu pa niso
mogli priti do koÏe. Pa preden je plamen ‰vigal okrog strehe,
raztrgal je na drugem oglu cigan steno, skoãil na zemljo in
Turki ga zagledajo, ko se jim je Ïe daleã iz mraka krohotal,
Ïugaje s pestjo.

Îareãe poslopje je ãudovito obsevalo to druÏbo. Videli so

tudi Turki, da se temni, bilo jim je torej v tabor iti, tembolj,

BES

JURIJ KOZJAK

ker so se morali bati, da jih ne sreãa kako krdelce beguncev
domaãinov. Dva sta bila, kakor smo povedali, zelo obtolãena,
da sta se komaj na sedlu drÏala. Oni trije pa se posvetujejo,
kaj bi li s Petrom storili. Zdelo se je, da ga hoãe eden zad za
konja privezati in za ujetnika odpeljati v tabor; druga dva pa
sta s smehom kazala na veliko grbo na Petrovih pleãih, ãe‰
kaj bo nama taka kamela, ni za nobeno delo, tega ne bode
nihãe kupil za suÏnja, ni vreden, da bi ga gonili na Tur‰ko s
seboj. Pogovarjaje se nekaj ãasa, spodnesó naposled Petru
noge, da trdo butne na zemljo ravno na zobe, zveÏejo ga z
jermenom za pete in kakor izurjeni rablji obesijo ga na prvo
drevo, tako da je za pete privezan prosto visel med travo in
oblaki. Niã ni izdalo, da je ubogi plemeniti gospod kriãal na
vse grlo in prosil svoje trpinãevalce, ki ga niso razumeli, samo
zasmehovali so ãloveka, ki se tako grozno boji smrti.

Po stezi odidejo naglo Turki na brzih konjih. Peter Kozjak

je visel, kri mu je vrela v glavo, le ‰e slabotno je jeãal; ãudno
se je razlegal njegov glas v mraku. Za las je manjkalo in nje-
gova gre‰na, hudobije polna du‰a bi bila stopila na prag veã-
nosti, na peklenski prag, brez pravega spokorjenja.

Ali za zdaj mu Bog ‰e prizanese.
Cigan stopi iz go‰ãe in na mah odreÏe z noÏem jermen, ki

je Petra pripenjal na brezovo vejo, in ga pristreÏe v roke. Ka-
kor hlod pade Peter po tleh, ko ga cigan spusti. Kri mu je bila
preveã stopila v glavo.

»Sicer nisi vreden, da sem te odrezal z zasluÏenih vislic;

tudi nisi zasluÏil, da bi se veliko peãal s teboj in zate, pa naj
ti bo,« godrnja cigan ter postavi Petra pokonci in ga na smre-
ko prisloni. Kmalu se zbrihta, tudi mu ni bilo drugega stori-
ti, kajti cigan ga je tresel ko snop. »Halo, grbavi prijatelj, hodi,

BES

JURIJ KOZJAK

greva izpod tvojih vislic,« vpil je cigan in peljal plemenita‰a
k potoku. Voda ga popolnoma okrepãa.

»Kaj se klati‰ tod?« ‰ali se po svoji navadi cigan. »Zakaj nisi

ostal pri cerkvi pri menihih, zakaj ne brani‰ svojih podloÏni-
kov, kakor bi imel. Kajne, ‰e sebe nisi mogel, pa bo‰ druge!
Ali da se ti da‰ na brezo pripeti, to ni prav po vite‰ki ‰egi;
gotovo ima‰ ti prvi tako ãast, kar je bilo moÏ tvojega imena,
da so te tako visoko in na tak povsem nov naãin povzdignili
s te uboge zemlje proti nebu. Pa to mi ni niã kaj v‰eã, da se
tako nerad loãi‰ od zelene trave in z glavo naprej sili‰ in rije‰
proti tlom. Ha, ha, kaj ti je, moje grãavo hrbti‰ãe!«

»Pelji me do mojega gradu,« pravi Peter, »in dal ti bom,

kolikor bo‰ hotel.«

»Le tiho bodi, poznam te,« odgovori cigan. »·e ve‰, kaj si

mi hotel dati, zato da sem ti bratranca za janiãarja prodal.
Res, zdaj se domislim, videl sem ga, tvojega brata sinova; lep,
moãen janiãar je, da ti ga ni enakega med vsemi Turki, kar jih
je zdaj na Kranjskem.«

»Kaj pravi‰, je li res, da je mojega brata sin med Turki tu v

deÏeli?« vpra‰a strahoma Peter.

»Ravno tisti, ki si ga prodal, dobro ga poznam, videl sem

ga v taboru. Kaj meni‰, jaz sem danes Ïe marsikaj storil. Ko
bi bil mesec na nebu, hotel bi ti pokazati svoj noÏ, krvav in
skrhan. Ali pravi‰ ti, da bi te peljal domov! No, prijatelj grba-
vi, tvoj dom je daleã, tebi pa tudi ne zaupam veliko. Ti si me
pustil v jeãi in, ko se ne bi bil sam izkopal na beli dan, kdo ve,
kje bi bil Ïe zdaj. In ti, zvita buãa, si ‰tel: brat bode umrl, ci-
gana bodo za njim poslali in zame vse dobro! Kakor pa sli‰im,
ti je brat okreval in cigan ti je u‰el. To noã pa morava biti pod
streho, zmenila se bova, kaj nama v kriÏ hodi, potem ko Turki

BES

JURIJ KOZJAK

odidejo, ako te Ïe pred bratov sin ne obi‰ãe. Ko bi vedel, da
ima tako dobrega strica blizu, pri‰el bi te gotovo pozdrav-
ljat.«

Petru je bila zopet pri‰la enkrat dobra misel, da bi porav-

nal svojo krivico. Lahko bi bilo, da bi cigan poturãenega slo-
venskega mladeniãa, ki je zoper svojo domovino in rodovino
bojeval, kakor je Peter ravno sli‰al, zopet na oãetov dom pri-
peljal, kajti gotovo je moral imeti ‰e kaj spominov na mlada
leta, katere bi bil lahko oÏivil. »In kdo bi kdaj kaj vedel, da
sem bil prste potaknil v to me‰anico?« mislil je Peter. »Cigan
ne bode imel nobenega vzroka, da bi to razkladal. Ali kaj bi
pa bilo, ko bi se vendar izvedelo vse? Kaka sramota bi mene
zadela pri vseh ljudeh? Kam naj se skrijem potlej? Celo ko bi
‰el v klo‰ter za bratom, sovraÏilo bi me vse, ‰e bolj ko zdaj!
Ne, nikdar! Kar sem storil, storjeno je; kar sem zaãel, to bom
konãal, le ‰leva se na pol pota vrne. Vojna je po deÏeli, moj
brat je v klo‰tru, klo‰ter je zapu‰ãen in Turki ga imajo zaje-
tega; gotovo ga zaÏgó in brata se mi ne bo veã bati.« Pri tej
misli se Petru oãi Ïiveje zasvetijo. »Menihe imajo tudi Turki
v pestéh, gotovo bodo uklonili sive glave pod tur‰ko sabljo;
tudi teh se mi ne bo bati. In cigan, ki me najbolj nadleguje, ki
je predrzen postal ko sonãna muha, ki me ‰e toliko ne ãasti
ko kakega svoje prilike in primere, ta bo menda konec na‰el
v tem boju, ãe ni iz Ïeleza. Ako ni drugaãe, morda bi ‰e jaz kaj
pomagal. In potem — potem nihãe na boÏjem svetu ne ve za
to, da je moj bratranec janiãar. Potem naj hodi ropat mojega
brata sin, ãe hoãe, po vsem svetu, jaz bom Ïe zase skrbel, da
mi ne pride do Ïivega.«

Tako je premi‰ljal in premislil Peter Kozjak, ko je stopal po

stranski temotni stezi za ciganom dolginom.

BES

JURIJ KOZJAK

»Kam pa me vede‰?« vpra‰a dolgega pajda‰a. »Domov?«
»Kaj, ti mar nisem pravil, da ti je tvoj dom daleã. Dam ti na

izbiranje: ali hoãe‰, da greva k menihom v cerkvico na Mulja-
vo, ali hoãe‰, da greva v skalnato podzemeljsko jamo nad
Krko?« odgovori cigan.

»Pelji me v jamo nad Krko, ako so ljudje tam,« pravi Peter.
»In zakaj ne gre‰ v cerkev?« vpra‰a ga dolgin. »Ti si slab

Ïlahtnik, res, pa ‰e slabej‰i sorodnik, ker se boji‰, da se ne bi
se‰la z janiãarjem, ki bi gotovo rad videl strica.«

»Le stoj!« mrmral je Peter sam s seboj, »ne bo‰ dolgo uga-

njal norãije, zlasti z menoj ne; jaz se te hoãem iznebiti, ãe
tako ne, pa tako.«

Med takim pogovorom se zgubita le-ta dva ãloveka med

drevjem, drug malopridnej‰i od drugega, vsak po svoje. In
zopet se ni sli‰alo drugega po brezju in smreãju ko ljubo ‰e-
petanje tekoãega potoka, v katerem je kapljica kapljico rini-
la pred seboj, kakor bi se jim mudilo daleã v neizmerno mor-
je.

BES

JURIJ KOZJAK

TRINAJSTO POGLAVJE

Zbrali so se ljudje kmeãki
pod veliko skalo v les,
vsak v oroÏje ima cep
prot sovraÏnikom.

Kraljedv. rokopis

ako poldrugo uro od Stiãne izvira pod skalnatim hribom
na dolenjskem Kranjskem reka Krka. Prihaja na dan v

dveh izvirkih, ki sta pa sila blizu drug drugega. Prvi rokav
stopi na svetlo v kotu ravno pod gradom, katerega je bil rav-
no neka leta popred Vitovec iz Celja razdel; drugi rokav pa
izvira bolj proti vzhodu. Oba vira sta komaj za kake streljaje
na dvoje in se zlivata tudi ravno tako kmalu v eno isto stru-
go.

V tem kraju se posebno zopet pokaÏe znaãaj kra‰kih tla.

Ves hrib je sestavljen iz kamna in ves veliki hrib, ki se potlej
raztegne ob Krki in proti severu, je votel.

Ako se gre od vzhodnega rokava kakih dvajset stopinj iz

dola navzgor, pride se do velike viseãe skale, ki ima majhno,
komaj vatel ‰iroko in visoko Ïrelo, votel vhod v zemljo.

âlovek, ki hodi v le-to jamo, mora se ukloniti pri vhodu.

Potem se nekaj ãasa, komaj sedem stopinj, gre navzdol v
zemljo. Precej potlej pa se pride v veliãastno poslopje, kate-
ro je zidala in skladala sama roka vsegamogoãnega stvarni-

BES

JURIJ KOZJAK

ka. Vse je tukaj zidano iz celega kamna, visoko, ‰iroko, da ni
‰e do dana‰njega dne nihãe do konca pri‰el! Le tu pa tam leÏi
v tej visoki naravni dvorani kaka debela in podolgata skala,
ki se je v kaki veliki naravni prekuciji, pri kakem hudem po-
tresu utrgala od kamenitega stropa; take skale zapirajo daljn-
jo pot v strani. Naprej pak je v neizmerni temni daljavi pre-
drzneÏu pot odprta ‰e daleã, tembolj ako bi hotel hoditi ‰e po
vodi naprej, po Krki, ki teãe tu pod zemljo, Bog vedi od kod!
Vendar mi ne bomo natanko popisovali jame, kakova je v da-
ljavi, le pri kraju ostanemo.

Bila je ta jama v nekdanjih ãasih okoli bivajoãim stanoval-

cem pribeÏali‰ãe in zavetje pred Turki. Tako je bila tudi leta
1475., ko se je godila na‰a povest, privrela velika mnoÏica v
jamo zavetja iskat. Pred jamo sta stala dva mlada kmeta z
oroÏjem v roki, eden zgoraj, eden zdolaj na straÏi. V jami pa,
v obokani sredini pod zemljo po raztreseni slami, je leÏalo in
sedelo za tri vasi ljudi. Veliko ognjev je gorelo in obsevalo
ãudovito ãrno temo, ki se je razpenjala po ‰iroki duplini ter
ãarobno slikala kameniti strop, ki je grozé visel ljudem nad
glavami.

Med mnogimi ognji, pri katerih so kuhali ali samo greli se

posamezni ljudje, bil je posebno velik ogenj najbliÏji pri
vhodni luknji, koder se je debel dim venkaj valil in koder so
ven in ven prihajali in odhajali, nosili drva ali hrano, ali ho-
dili milo pogledavat svoje domaãije, katerih zadnji ostanki so
po dolu, zaÏgani po tur‰ki roki, Ïalostno tlé sijali po temi.

Okoli tega velikega ognja se je bilo zbralo moÏakov veliko

krdelo razne starosti: ta mladeniã, ta moÏ srednje starosti, ta
starec kraj groba; imeli so skoraj vsi cepove, kovane z Ïele-
zom, ali pa dolge betiãaste, ãrno opaljene grãavke ali kakovo

BES

JURIJ KOZJAK

drugo stvar pri rokah. Med glasnim ravsom in govorjenjem,
ki se je razlegalo po jami in katero so ãudno odbijale in opo-
na‰ale kamenite stene nakopiãenih skal, bilo je ‰e najbolj sli-
‰ati, kar so ti moÏje, prostaki iz naroda, ugibali.

»Kaj pravite, moÏje,« pravi ãokat moÏak, »ali bo ‰e kdaj

dobro na tej na‰i zemlji? Bog nas varuj! Îe od nekdaj, kar je
menda na‰a narodovina na svetu, ni je bilo sreãe ‰e toliko
ãasa, kar ãlovek potrebuje, da iz zibeli v grob zleze, ‰e toliko
ni bilo veselega. Moj rajnki oãe so pravili, da taãas, ko so bili
Turki v prvo pri‰li in ko smo bili ravno tule, da je bilo njega
dni le ‰e huj‰e, ko so bili ‰e tisti psoglavci. Za tistimi so bili pa
gospôda pri‰li, ki tudi niso veliko bolj‰i; kar je, to je, samo da
na kolec ne nabadajo nas kakor Turki, ki so zdaj v deÏeli, Bog
jih pogubi.«

»Res je to!« odgovori drug zara‰ãen, hud moÏ. »Trlep go-

vori resnico. Gospoda se zdaj zapre v gradove, nas pa pusti,
naj nam psi poÏró otroke, naj nam mlade ljudi v Tur‰ko od-
peljejo, da se Boga usmili; nam pa ne pomaga nihãe; ako se
ãreva vleãejo za nami, ne zmeni se nihãe za nas. Kadar je ce-
sarju potreba vojakov za na Nem‰ko, taãas ti brÏ prileté in
hajdi, moramo iti gor. A za sedem naglavnih grehov, ne po-
maga ti Ïiva du‰a, kadar nas davi sam hudir s Tur‰kega ali
pes vedi od kod. Meni le to ne gre v glavo.«

»PotolaÏi se, prijatelj,« nastavi drugi, »jaz pa menim, pu-

stimo na miru gospodo in cesarja, le-oni imajo tudi Ïe svoje
kriÏe; jaz pa pravim: pomagajmo si sami, moÏje, sami si po-
magajmo!«

»Lahko ti je govoriti,« seÏe mu prej‰nji v besedo, »ti si sam

pod soncem, oãeta nima‰ ni matere ne; Ïene in otrok ‰e po-
znal nisi, ãe ti gre za kaj, gre ti za lastno glavo. Kaj bi maral,

BES

JURIJ KOZJAK

ko bi bil sam na svetu. Ali ko bi ti bili Turki sina ubili, Ïeno
pod zemljo spravili, hi‰e Ïe ne ‰tejem, les ‰e raste, to bom Ïe
postavil!«

»Postavil jo bo‰, da ti zopet pride Turek in jo zapali; ako

bo‰ ravno prezaspan, da se ‰e sam speãe‰ v tem pepelnjaku,«
dostavi ãetrti.

»Vse je res, kar pravite, moÏje,« reãe ‰estdesetletni moÏ

rdeãih las, »pa bom vendar jaz ‰e eno rekel. Niã ne pomaga,
ãe se hudujemo nad gospodo in cesarjem. Bog nam jih je dal,
ne bilo bi prav, ko bi jih zametavali; bodo Ïe sami od sebe
odgovor dajali. Mi ne bomo sodili; saj vidite, da se vsakemu
izmed nas lahko primeri, da umrje od davi do drevi, od no-
coj do jutri zjutraj, zlasti ker se je smrt v na‰i deÏeli udomaãi-
la; Turki jo trosijo. Zato jaz pravim, ne dajmo se! Ne leÏimo
tukaj brez dela! âetudi Turka sami ne moremo odgnati, nuj-
mo, ogrenimo mu to, kar si bo pridobil. Jaz pravim, da na‰i
cepci ‰e komu ãrepinjo razkoljejo, tur‰ke pa tudi niso tr‰e od
na‰ih. Jaz sem Ïe prileten, pa grem ‰e zmerom z vami in vi-
deli boste, da sem vãasi ‰e za kam potakniti.«

»Jaz tudi tako menim, pomagajmo si sami; jaz sem zra-

ven.«

»To sem tudi jaz pred rekel!« pravi tretji.
»Jaz tudi,« sli‰alo se je od vseh strani in zmerom veãje je

bilo krdelo pri velikem ognju.

»E, kaj, mi vsi gremo,« rekó naposled eni, »kdor si ne upa,

ni vreden, da je pri nas.«

»Prav tako, jutri navsezgodaj se vzdignemo; nekaj bo, kar

bo!«

»Pol nas bo na polju pocepalo in kôpeti stegnilo za vselej,

BES

JURIJ KOZJAK

pol jih bo razbite buãe prineslo v to luknjo, to bo, da vam jaz
povem,« pravi tisti, ki se je popred na gospodo hudoval.

»Glej ga no, od kdaj si neki vedeÏ?« vpra‰a ga mlad ãlovek

ter ga po strani zaniãljivo pogleda.

»·e tega ne ve‰, da me je tvoja stara babica, ãarobnica, pre-

rokovati nauãila,« odgovori mu oni.

»O, vem, da te je nauãila strahopezdljivosti; srca nima‰ za

pol moÏa, to te uãi vedeÏevati.«

»In ti, sraka, ti mi bojeãost oãita‰, stoj! Pokazal ti bom, kdo

je med nama strahopetec!« Rek‰i, dvigne svoj grãavi cepec
nad mladeniãa, ki se mu je bil tudi v bran postavil.

»âakajte!« velé moÏje in odpahnejo vsakega na eno stran.
»Lejte, taki smo,« reãe star moÏ, »kako si bomo pomagali

proti drugim, ko se med seboj skavsamo za vsak niã. Jutri po-
kaÏita svojo srãnost, ne zdaj. Turki stojé v deÏeli, zdaj mora-
mo med seboj potrpeti. Kako bomo kaj storili, ãe se med se-
boj ne pobogamo. Lejte, Ïe tako smo preveã razkosani: eni so
pobegnili v gozd, eni so bili tako nespametni, da so se zaprli
v cerkev na Muljavi, kjer jih bodo — Bog daj, da bi se to obr-
nilo drugaãe — Turki vendarle premagali in usmili se jih pot-
lej Bog sam, saj vemo, kaj jih ãaka potem. Lejte, ko bi se bili
zbrali vsi v eno, potlej bi se bilo dalo Ïe kaj storiti proti Tur-
ku, ki se je zdaj Ïe nekoliko razlil po deÏeli.«

Zdaj prideta v jamo Peter Kozjak in Ï njim cigan. Usedeta

se k ognju na stran, kjer je bilo veliko drugih ljudi. Nihãe jih
ni niãesar vpra‰al, zakaj marsikateri je bil med njimi, ki mu
je bil ta in ta neznan; Petrova gosposka obleka je storila ven-
dar, da so se jeli spra‰evati, kdo je to, in zmenili se naposled,
da je gospod s Kozjaka. »Kako ta sem pride?« dejali so eni in
ugibali tako in tako. »Kdo je pa oni, ki je pri‰el Ï njim? Do-

BES

JURIJ KOZJAK

maãin ni; ta nima na‰e oprave niti obraza po‰tenega.« Tako
so sodili od strani cigana. »To se lahko pozve, kdo je,« reãe
eden; »tu smo mi gospodarji, kaj ni res? Vsak, kdor pride,
mora povedati: kdo si in kaj si.«

»Stoj! Najprvo pokliãimo tisto ‰vedro semkaj, ki pravite,

da je gospod Kozjak. Naj bo Kozjak ali Kravjak, gospod ali
kmet, tu smo vsi ene mere; govoriti mora, kdo je le-oni rjavi
dolgin, ãe ne —« rek‰i, vzdigne govornik svojo palico.

In po‰lje zbornica enega poslanca do gospoda Petra, naj se

zglasi kar precej pri velikem ognju. Kmetje, mo‰ko naslonjeni
na svoje cepove, batine in opaljene kolce in krepelce, vpra-
‰ajo plemenitega gospoda, kdo je le-oni ãlovek, ki je pri‰el Ï
njim. »Gospod je lahko med nami,« rekó mu, »ako ga ne mo-
re varovati grad, ali pozvedeti moramo, kdo je med nami.«

In nesramni Peter, ki je precej priliko izvohal, da bi cigana

lahko uniãil, reãe: »Jaz ga ne poznam, tega ãloveka, pri‰el je
za menoj; videl sem ga malo popred, preden so bili Turki pri-
‰li, in zdaj ga vidim zopet, nemara da bi bil Turkom — tako
— malo — znan.«

»Ogleduh je!« rekó brÏ eni in ogenj je ‰vigal vsakemu iz

oãi.

»Tur‰ki ogleduh med nami!« vpili so vsi in dvignili batine.
»Na kol ga nataknemo, kakor Turki delajo z na‰imi brati,«

vpije eden.

»Nos in u‰esa mu poreÏemo!« kriãi drugi.
»Ne, moÏje, kdo ste?« pravi stari moÏ, ki jih je bil Ïe pred

utolaÏil. »Ali se boste vi po Turkih ravnali? Tega ne, mi smo
kristjanje in, kakor sem Ïe rekel, smrt nas lahko zaleze ali
zdaj ali pozneje, zato moramo tudi tega ãloveka, ako je tudi
tur‰ki ogleduh, kaznovati kakor moÏem pristuje, ne kakor

BES

JURIJ KOZJAK

nevernim psom. Zato jaz tole svetujem: primimo moÏa in
vrzimo ga v krnico v Krko zunaj pred jamo. Krka veliko deÏe-
le preteãe, naj si jo ogleda ta ãlovek in naj Turkom pove, da
ima ‰e kje kakov cepec, ki je trd dovolj, da razbije glavo, in
ako je ‰e tako ko‰ãena!«

»Res, v krnico ga vrzimo!« pritegnejo drugi, »saj Turki ne

pridejo do nas, zato je Ïe Bog stvarnik skrbel in nam brlog
izvotlil, do katerega tudi tur‰ki konji ne prisopó, dasiravno so
urni ko strela.«

Cigan je bil kmalu spoznal, kako je. Iz obrazov je posnel,

da se nanj zbira oblaãica, videl tudi precej, da ga je Peter, ka-
teremu je bil ravnokar dobro storil, ko mu je Ïivljenje otel —
da ga je isti Peter z laÏjo izdal. Prvo, kar je zviti cigan posku-
‰al, bilo je, da se hoãe izmuzniti, toda brÏ mu pot zapró ter ga
obstopijo z vzdignjenimi cepci in drogi.

Zdajci se spne cigan pokonci, v roki se mu zasveti noÏ in

stra‰en glas zadoni po podzemeljski jami: »Nihãe naj se mi
ne bliÏa; za tri je moj noÏ nabru‰en. To pa ni res, kar je vam
povedal tisti grbavi ãlovek.« — Naenkrat potihne ves hrup po
jami, vse se ozre na cigana. Ali na mah padejo trije cepci in
v tisti hip zazveni ciganov noÏ, njemu iz rok izbit, po temi na
tla; mnogo krepkih rok se stegne in podere silnega cigana na
tla. Vendar vsi, kolikor jih je moglo okoli njega, imeli so dosti
posla, da so ga iztirali skozi ozko luknjo ven. Na jarku ga po-
tem zavihté in visoko je pljusknila voda, ko je cigan cepnil v
sredo krnice.

Krohotaje se pomaknejo kmetje v luknjo, potem ko je po-

tihnilo zadnje ãopljanje po vodi v ãrni temi. »Ako zna plavati,
pri‰el bo na suho,« pravijo med seboj, »in poroãil Turkom,

BES

JURIJ KOZJAK

kaj je videl. Naj le! Ako pa ne zna, naj utone, ‰kode ne bode
velike.«

Ko bi bil kdo stopil dol h Krki raz jarek na travnik, videl bi

bil, kako je dolgin splaval na suho, otresel in ovil svojo mo-
kro obleko, zleknil se v svoji dolgosti pokonci ter proti jami
obrnjen jezen govoril sam s seboj: »Dobro vem, da sem to
dobil po tvoji pripomoãi, krivenãasti gospod Kozjak. Ti Ïaba,
ki bi jo bil imel Ïe stlaãiti zdavnaj! Ali zdaj se ti bom zahva-
lil; vse drugod se bo‰ lovil kakor po vodi in utonil bo‰ v mlaki,
ki si jo sam izkopal.«

Rek‰i, se obrne prek travnika proti vzhodno-severni stra-

ni, kjer je bil veliki tur‰ki tabor pred cerkvijo na Muljavi.

BES

JURIJ KOZJAK

·TlRlNAJSTO POGLAVJE

Bilo klanje, bilo je mahanje,
Ïalovanje ino radovanje ,
Krv vali se ko deÏevnik bistri,
mrtvih leÏi kakor v lesu drevja.

Kraljedv. rokopis

arja jutranja je jela rdeti in napovedovala sonce, da bi
obsevalo Ïalostno deÏelo na‰ih oãetov.

V tur‰kem taboru so ognji pojemali, krik je utihoval, ki je

donel vso noã; zakaj proti koncu noãi je marsikaka teÏka gla-
va zadremala, dasi je bila v tuji deÏeli sredi sovraÏnikov. Ali
vedeli so, da so ti sovraÏniki le slabo oboroÏeni, prepla‰eni in
razkropljeni na drobne kosce; lahko so torej zaupali se svo-
jim ãuvajem.

Drugaãe je bilo to nasproti v taboru, kjer so kmetje sloven-

ski iskali zavetja okrog cerkvice. Vso noã ni nihãe zatisnil oãe-
sa, vso noã so ognji goreli, brleli otoÏno, kakor gori otoÏno
poslednja luãca pri umirajoãem ãloveku.

Glasovi, ki so vso noã vpili v cerkvi in glasno molili, bili so

Ïe ohripeli; zamolklo jeãanje je bila molitev.

»Dan bo napoãil, sosed! Îe se sveti za vrhom,« govori moÏ

na straÏi za zidom na pokopali‰ãu svojemu sosedu, zami‰-
ljeno sedeãemu.

»Res,« odgovori le-ta, »prijatelj, jaz pravim zadnji dan;

BES

JURIJ KOZJAK

zakaj drevi se vidiva Ïe na onem svetu. Ta dan nam prinese
smrt, Bog mi grehe odpusti! Smrt!«

»I, sosed, tako gotovo ‰e ni, jaz pa ‰e zmerom upam, da jih

bomo ‰e ta dan odbili z boÏjo pomoãjo; klo‰trski hlapci, Ma-
ãerolovi hlapci, Ravbar, Krãanje —in morda ‰e kdo nam pri-
dejo pomagat. Zato nikar ne obupajmo, sosed! Nikomur mi
nima‰ tako govoriti; do zadnjega se bijmo; dokler bom gibal
z mezincem na levi roki, tako dolgo sem namenjen braniti se,
zastopi me, sosed,« pravi prvi.

»O, ne boj se! Jaz le s teboj govorim, tebi povem, kakor

mislim. Jaz se tudi ne dam povezati, to ti pa povem, da veãera
ne bomo doãakali Ïivi in zdravi, to mi tukajle notri nekaj go-
vori, in videl bode‰, da se bova drevi Ïe drugje sreãala,« od-
govori tovari‰.

»Nu, prijatelj,« pravi oni, »saj smo pri cerkvi na pokopa-

li‰ãu, ne bo treba nas pokopavat nositi, kar pademo, pa je.
Zato pa se hoãemo ‰e grdo pogledati, preden nas preselé tur-
‰ki psi na oni svet. Popolnoma upanja ne popústi!«

»Upanja! Ali nisi sli‰al: vso noã je vrelo gori na griãu in po

travniku. Kolikor je te po‰asti v deÏeli, vse se je to noã zbralo
okrog na‰ega ozidja. Saj si videl, kako smo Ïe vãeraj stokali,
in komaj komaj smo ga odbili. Jutri bo rdeãih ko listja in tra-
ve, mi smo spehani, naspal se ni nihãe, zid je odkrhan, raz-
kopan, v rokah nimamo skoraj niãesar. In pomoãi? Kaj bi go-
voril! Koliko jih je teh, ki si jih imenoval? Kaj stori muha proti
celemu panju ãebel? Niã. Ali, kaj meni‰, klo‰trski hlapci ‰e ne
morejo iz klo‰tra, gotovo so Turki obstopili tudi klo‰ter; in
tudi ko bi mogli, niso tako neumni, da bi ‰li iz zati‰ja, ko do-
bro razvidijo, da jih zunaj ãaka gotova smrt in da niã ne opra-
vijo. In potem, prijatelj, ‰e sinoãi je ‰el eden na grad Kozjak,

BES

JURIJ KOZJAK

na Maãerolec je ‰el sam gospod, v klo‰ter so poslali enega
hlapca, pa nikogar ni nazaj. Kaj meni‰, niã drugega ni, kakor
Turkom v roke so pri‰li vsi in zdaj Ïe gnijó pod nebom ali pa
leÏé zvezani v ‰otorih. Nihãe, sosed, nam ne more pomaga-
ti; preden bo drevi, tudi naju ne bode.«

»Bog bo pomagal, ako je volja njegova,« odgovori drugi,

seÏe sosedu v roko ter odide med druga krdela, kjer so imeli
enake pogovore.

»Kakor je Ïe volja njegova; samo da nam bo milostljiv. Hu-

do je na svetu dana‰nje dni; gori mora biti bolj‰e. Kakor bo
Ïe Bog naredil.« Rek‰i, se zavije moÏ ter se usede zopet za-
mi‰ljen na tla k malemu ognju.

Îe se je jelo svetiti v jutru. Noã je beÏala zmerom bolj. Vse

se je gibalo po taboru kr‰ãanskem. ·e Ïiveje pak je bilo v ‰o-
torih tur‰kih, kajti raztresene moãi so se bile zbrale ãez noã.
Ker so menili, da, ako dobodo menihe v pest, dobodo tudi
dragocenosti in bogastva sti‰kega klo‰tra, hoteli so po vsej sili
polastiti se tega kraja in njegovih brambovcev. Tudi morda
niso hoteli iti naprej, da bi za seboj pustili zbrane trdne roke,
katere bi jim utegnile zapreti pot nazaj; in ker so pri‰li zlasti
zato v deÏelo ropat, da so nalovili mladih, trdnih ljudi, kate-
re so prodali potem na Tur‰kem za suÏnje, zato so upali pre-
cej tu veliko mnoÏje obojega spola v svojo oblast dobiti, kar
povsod ni bilo lahko, ker so se bili ljudje, posvarjeni po stra‰-
nih poroãevalcih: grmadah in goreãih poÏarih, drugod bolje
zavarovali ali po gozdih poskrili.

Ko se je torej jutro bliÏalo, obsuje tur‰ka vojska na novo

cerkveni tabor. Zadnje moãi napenjajo kmetje, odbijajo Tur-
ke kakor ljudje, ki jih ne ãaka drugega ko smrt, katerim pa
obupanje daje poslednjo ãudovito moã, ki dela iz navadnega

BES

JURIJ KOZJAK

vojaka pogumnega junaka. ·e bi se bili morda hrabri kmetje
ubranili, ko bi bili imeli moÏa, da bi bil znal pomagati, vele-
vati in zapovedovati. A gospoda z Maãerolca ni bilo, ponoãi
je bil pri‰el nevernikom v roke.

Turki so se bíli ko divji. Ne samo lakomnost po blagu in

Ïelja, da bi si pridobili ujetnikov, tudi tur‰ka vera sama je pri-
ganjala Turka, da je divjal zoper kristjane, kajti veroval je, da
mu je dolÏnost bojevati se z vsakim, ki ni mohamedanec. Si-
cer je mislil, da sam svoje smrti pospe‰iti ne more, da le taãas
pride, kadar mu jo Allah (Bog) po‰lje in da bode veliko veã-
je zasluge imel na drugem svetu, ako umrje v boju s sovraÏ-
niki svoje vere.

Zlasti velik mlad janiãar je tolkel kakor groza. Kamor je on

pri‰el s svojimi pajda‰i, razmaknile so se strahoma goste
vrste za zidom. Mnogi, ki so se mu postavili, padli so zaliti s
krvjo znak in nikdar veã se niso pobrali. Bil je za glavo veãji
od svojih pajda‰ev, stra‰en, pa lepega obraza.

To je bil Jurij Kozjak, Markov sin, slovenski janiãar. ReveÏ

ni vedel, da divjá zoper lastno domovino, zoper lastne brate.
Kdo bi bil mogel to povedati mu? Kdo bi ga bil poduãil, da je
tod hojevál tisti, kateri ga je prvi ljubil, da je zmota, za kate-
ro se bojuje? Res, ko bi bil janiãar za to vedel, ne bi bil boje-
val zoper svoje sorodnike, obrnil bi bil meã proti svojim krvo-
lokim pajda‰em, saj srca je bil dobrega.

Ni ‰vigal tisti ogenj iz njegovih oãi, ki je zaznamoval nje-

gove pajda‰e, niti ni hlepel po ropanju in ujetnikih, le boje-
val se je s ãelom nasproti ãelu; tu je bil stra‰en. To se ve, da
se je bojeval za stvar napaãno.

Ali je morda seme, ki so ga dobri ljudje v mladosti zaseja-

li v njegovo srce, vendarle ‰e z zadnjo korenino ostalo v

BES

JURIJ KOZJAK

njem? Ali mu niso mogli Turki izruvati popolnoma ãlove‰ke
ãuti? Ali tudi pozabljenost ni pokrila vsega, kar si je bil nek-
daj, zdavnaj pridobil? Bog ve!

Kmalu jamejo kmetje omagovati. Mnogo jih je bilo popa-

dalo, niã veã se niso dale vrzeli zama‰iti.

Prvi, ki je zid preskoãil, bil je velikanski janiãar. Ko je en-

krat ta bil na zidu in ãez zid, napravil je s svojo teÏko roko pot
pajda‰em in zdajci se je krik grozovito razlegnil — Turki so
bili v sredi med kristjani; nastane klanje in mahanje, da skoro
bi rekel, da sonce ni enakega videlo.

Vsakteri je zdaj branil sebe in svoje Ïivljenje, zakaj ãlovek

rabi vse, tudi najveãje in najteÏje pripomoãke, da bi Ïivljenje
podalj‰al, ãe ne veã, vsaj za kake trenutke. Vsak je napel po-
slednje Ïile, da bi vraga odpodil od sebe. MoÏ za moÏem je
padal ali smrtno ranjen ali zvezan. Kakor volkovi davijo ovce
sredi ãrede, tako so klali, bodli, sekali Turki v cerkvi. Kopice
mrtvih so leÏale po tleh. Tu je moral oãe gledati, kako so sina
grozovito trpinãili, tam je zopet krepek mladeniã oãeta videl
v stra‰nih boleãinah, vendar vezi na rokah in nogah — te mu
niso dale, da bi se bil znosil, da bi se bil zma‰ãeval nad so-
vraÏnikom, neusmiljenim bolj od divje zveri. Kdo popi‰e gro-
zo in trepet plahe matere, ki je, sama slabotna in brez moãi,
sku‰ala skriti in braniti svojega otroka, kako je naposled z
zobmi celo bojevala se, preden so ji iztrgali dete iz rok.

Prepu‰ãamo domi‰ljiji ãastitih bralcev, da si naslikajo stra-

ha polni obraz, dodamo le to, da Turki niso prizana‰ali niko-
mur. Kdor je bil slab, star, takega so brez milosti nabodli ali
kako drugaãe okrutno umorili. Tudi menihom je bila ta uso-
da. Mlaj‰e so povezali, starej‰e pobili.

Velikanski janiãar se je bil pomaknil nazaj, precej ko je mi-

BES

JURIJ KOZJAK

nil boj z oboroÏenimi moÏmi. Z neoboroÏenimi starci in Ïe-
nami bojevati se, to ni bilo po njegovem.

Dolgo je trpelo mesarjenje.
Poãasi se je izpraznila cerkev nasiãenih volkov. Naposled

ostanejo ‰e same kopice mrtvih v luÏah krvi, ki se je nabira-
la in cedila po cerkvi. Bili so Ïalostni dnevi za slovenske na‰e
oãake! Poslednji Turki, ki so zapustili oskrunjeno sveti‰ãe,
hoteli so ga ‰e zaÏgati. ZaÏigali so dolgo leseno lopo, pred-
veÏje hi‰e boÏje; vendar ogenj se ni hotel prijeti.* Turki so
torej popustili ta kraj ter od‰li za svojimi krdeli, ki so se obr-
nila proti klo‰tru, kajti ako so hoteli s pridom pobrati vse,
mimo zaprtega klo‰tra niso smeli naprej, zlasti ker je bilo po-
vsod znano, da hrani velike bogatije.

Zveãer tistega dne je bila vas prazna. Prebivalcev ni bilo —

bili so jih Turki ali pobili ali odpeljali — Turkov tudi ne, kaj-
ti zapustili so bili mesto, kjer niso mogli veã opravljati svojega
krvavega rokodelstva. Tistega Ïalostnega veãera tedaj, ko je
rumeno sonce zakrilo se za hribe, korakal je na‰ stari znanec
cigan dolgin skozi vas, edini ãlovek, kateri se ni zmenil niti za
domaãine niti za Turke: s svojo zvijaão je prekanil vse. Kre-
nil je naravnost proti cerkvi. Po pokopali‰ãu gredé razgleda
vse mrtvece, kakor da bi nekoga iskal med njimi; ali ne naj-
de ga menda zunaj, zato gre v cerkev. Ne gleda, kam bi sto-
pil, ali v mlako sesedene krvi ali na ãloveka. I‰ãe v svojo pot
naprej. »Ni ga tukaj starega,« pravi nazadnje in se napravlja
ven. »Torej ga ni bilo tu, zakaj takemu staremu in trhlemu
moÏu ne dá Turek drugega kakor noÏ v prsi; vrvi ni vreden,
ker je za suÏnja kakor jaz za meniha. Tedaj je moral drugje

·e dandanes kaÏejo v cerkvici na Muljavi opaljena bruna za streho, ki jih je
Turek zaÏigal.

BES

JURIJ KOZJAK

biti, ostal je v klo‰tru in ti, Samol, bo‰ imel dela. Dobro, do-
bro, da ga le tukaj ni med mrtvimi in da je janiãar, njegov sin,
‰e pred klo‰trom, vse drugo bom izpeljal Ïe jaz.« Tako med
zobmi godrnjaje hoãe cigan zopet zapustiti kraj, kjer je rav-
no popred smrt bogato ko‰njo imela. Zdajci se zaãuje izmed
mrtvih glas, kakor bi kdo zastokal. Cigan postoji. ·ele ko se
vdrugiã zaãuje jek, pristopi bliÏe. »A, opat je tukaj!« reãe ci-
gan, ko vidi meniha pod mrtvo kopico. »Nu, Turki niso imeli
pameti, da so tega potolkli, dasi ga niso do zadnjega. Ta se bo
izbrihtal.« Rek‰i, hoãe oditi, pa pomisli si: »Morda bi mi on
povedal.« Precej se pripogne, vzdigne opata, oprta ga ãez ra-
mo in ga odnese ven iz cerkve, s pokopali‰ãa na zeleni griã.
»·e ranjen ni,« mrmra cigan, ko ga otiplje in ogleda od vseh
strani. »Samo prek glave je eno dobil, vse drugo je pri‰lo od
strahu. Ha, ha, koliko je tega, da bi me bil ta gospod lahko
obesil, in bi me bil! Svet se preobraãa.«

âista veãerna sapa kmalu zdrami opata. Cigan mu od ne-

kod prinese vode in jesti. ârna noã spet nastopi. Opat prosi
cigana, da bi ga peljal v kak zaveten grad v okolici. »Kam?«
vpra‰a cigan. »Na Maãerolcu sem bil, tam ni gospoda; kakor
jih Turki stisnejo, tako jih oÏmó; ako bi radi pri‰li ‰e enkrat
Turkom v roke, pojdite tjakaj ali pa na Kravjak.«

»Kaj pa na Kozjak?« vpra‰a opat, spoznav‰i, da ga samo ta

ãlovek more oteti.

»Na Kozjak?« pravi zategnjeno cigan, »tam sem se name-

nil novega gospodarja postaviti, ako bo ‰lo. Stari, tisti grba-
vi, mi ni po volji, izvedel sem pa za novega, bolj‰ega; in vi mi
bote morali pomagati, da ga postavimo.«

Strmé je opat gledal cigana; ni vedel, ali se mu me‰a, ali v

pameti govori. Precej opazi to osupnjenost dolgin.

BES

JURIJ KOZJAK

»Taka je le. Na‰el se je Kozjakov sin ali bolj prav, jaz bo-

dem povedal, kje je in kaj. Peter — le-tá grãavi, zdaj je v jami
pri Krãanih — Peter ga je prodal meni, da sem ga odpeljal na
Tur‰ko, in zdaj je janiãar pred klo‰trom.«

»Ali govori‰ resnico, ãlovek?« vpra‰a osupnjeni opat, po-

zabi v tem hipu na svojo nevarnost in na vse nadloge, ki so ga
bile zadele, in na svojo lastno slaboto. »Peter bi bil to storil in
sin Kozjakov je janiãar!?«

»Resnico govorim,« odgovori cigan ter pripoveduje na

kratko reãi, kakor jih mi Ïe vemo. »Vem, da se bode janiãar
‰e domi‰ljal, ako ga opomnim na ta ãas; potreba je pa, da ot-
mem starega Marka iz klo‰tra, kjer je, kakor menite, ‰e zdaj.«

Opat je strmé poslu‰al cigana. Za takega malopridneÏa

Petra ni imel; ni vedel, ali bi veroval ali ne. Ko pa se je poãa-
si domislil marsiãesa, ãesar si popred ni mogel razjasniti in
kar mu je potrjevalo to neznano hudodelstvo, privoli ciganu,
da mu hoãe pomagati. RazloÏi mu torej, kod bode pri‰el do
Marka v klo‰ter, da ga Turki ne opazijo; in da bi mu tam ve-
rovali, izroãi mu svoj prstan. To se ve, da mu je bilo hudo,
vrlemu moÏu, ko je videl, da cigan hoãe vse to storiti ne iz
spokornosti, ampak iz sovra‰tva in ma‰ãevanja, ker ga je Pe-
ter izdal kmetom za tur‰kega ogleduha, misleã, da se ga bode
tako iznebil.

Ko sta se cigan in opat razgovorila dovolj, pelje ga oni v

skrivali‰ãe h Krãanom, kateri so ãastitega duhovnega gospo-
da spo‰tljivo sprejeli. Cigan pa je bil premoder, kakor da bi bil
ostal tam, kjer so ga izpehali prej‰nji veãer tako nemilo.

BES

JURIJ KOZJAK

PETNAJSTO POGLAVJE

Tamkaj lomi on roké;
trepetaje k nebu gleda,
Ïalost trga mu srce.

M. Vilhar

sa tur‰ka sila, ki ‰e ni bila razlila se proti severu naprej,
obstopila je od vseh strani mogoãno, trdno klo‰trsko

poslopje. Ne bilo bi teÏko braniti dobro sezidanega obzidja,
ko bi bilo brambovcev. Ali le malo je bilo ljudi, ki so bili za zi-
dom, zakaj precej veliko hlapcev so bili poslali Turku naproti,
ki so potem konec storili na ·tajerskem; velik oddelek se je bil
pri procesiji razkropil in bodisi v tur‰ke roke pri‰el ali pa
umrl pod tur‰kimi sabljami; le malo jih je bilo ostalo v klo‰-
tru.

Izmed menihov ni bilo v klo‰tru nikogar, razen dveh si-

vostarih oãetov in Marka Kozjaka, ki ‰e ni popolnoma okre-
val od tedanje omedlevice, ko mu je cigan razodel usodo nje-
govega sina. Svojega brata Petra od tistih dob ‰e ni videl; vse-
lej pa ga je pretreslo, kadar se je domislil, da bi utegnilo ven-
darle res biti, da mu je brat otroka prodal. Da je bil cigan u‰el
iz zapora, to mu je podrlo zadnji up, da bi mogoãe bilo ‰e
kdaj videti sina.

Zdanja nevarnost prisili starega Marka, da pozabi sam na-

BES

JURIJ KOZJAK

se in na svoje boleãine; premaga stare bolne kosti in kakor
nekdanji vojak zapoveduje in razstavlja male ostanke klo‰tr-
skih hlapcev. Dobro pa je razvidel, da to malo ostra‰eno
krdelce ne more braniti ‰iroko razprostranega obzidja proti
taki mnoÏici Turkov. Milosti ni bilo nobene priãakovati, to-
rej se je moralo storiti vse — zadnje, kar je ãloveku mogoãe.
Stari Marko je bil pripravljen za vse, najbolj pa za smrt. »Za
eno sem te prosil, o Bog, da bi ga ‰e enkrat videl na tem sve-
tu,« molil je Kozjak. »Tvoja volja je bila. Zdaj pa te prosim —
ako je res, da si me tako kaznoval, da je moj sin med divjimi
Turki, od lastnega strica prodan, o groza! — daj, da zopet
spozna vero in dom svojih oãetov, potlej naj umrjem.«

Turki so se pripravljali, da bi ‰e tisto noã navalili na klo‰ter.

Janiãarji so bili razpeli v sredi vojske svoje ‰otore in priprav-
ljali si veãerjo. Velikanski glavar janiãarske ãete je zami‰ljen
sedel sam v svojem nekoliko lep‰em ‰otoru. Videl je danes,
koliko kristjanskih otrok so njegovi pajda‰i nalovili in naro-
pali, in vsi ti so bili namenjeni, da postanejo janiãarji — div-
ji Turki, kakor je on sam, in morda ‰e huj‰i, kakor so njego-
vi tovari‰i. Marko je stal v klo‰tru na visokem obzidju in gle-
dal dol na ravnino. Tema je razgrnila svoja krila po polju in
po hribih. Ognji v tur‰kem taboru so ãudovito plameneli,
vsakemu smrt oznanjevaje, ki jih je gledal z obzidja. Tujci so
kriãali po deÏeli in, ah, nikogar ni bilo, da bi jih bil mogel
odpoditi ali braniti jim deÏele.

»Kako dolgo bi se mogli braniti jim?« vpra‰a Marka star,

vendar ‰e trden menih, ki je stal tik nekdanjega vojaka.

»A, ne dolgo, ne dolgo,« kimlje Kozjak. »·tej na‰e bram-

bovce za zidom, potlej pa se ozri pod klo‰ter in preglej ‰otore
tur‰ke in videl bode‰, da se nam bliÏa zadnja ura. Imamo pa

BES

JURIJ KOZJAK

‰e najhuj‰ega sovraÏnika pred seboj, zakaj vsa vojska se je
spustila naprej, tu so ostali janiãarji, najbolj divji vojaki. Ko bi
bil jaz v svoji mladosti, potlej, brat, naj bi pri‰li,« in pri tej
misli se starec oÏivi, »ko bi jaz imel tisto desnico in tiste hlap-
ce ko pred tridesetimi leti — ali kaj hoãem, starost se ne dá
stresti; tudi nimam na svetu ãesa priãakovati; kadar je Njego-
va volja, naj me le vzame. Tukaj me je hudo zadelo, ah hudo,
da nikdar nobenega oãeta ne tako: moj sin, moj Jurij, je med
temi sovraÏniki, med neverci, morda sam sovraÏnik svojega
doma!«

In pri teh mislih omraãi se lice potrtemu, Ïalostnemu oãe-

tu, zdanjemu zapovedovalcu v klo‰tru. Menih, ki ga je
spremljal, spregovori o drugih reãeh, da bi ga na druge, zanj
manj Ïalostne misli napeljal.

»Kje je neki oãe opat in drugi na‰i bratje zdaj?«
»Niso jim prizanesli,« odgovori Kozjak, »prebili so na tem

svetu vse teÏave ali pa jih ãakajo ‰e najhuj‰e, ãe so ujetniki.
Ali ubogo ljudstvo! O, konec ga mora biti, deÏela mora pogu-
biti se z narodom vred! Pa ne, Bog bo skrbel zanjo, on ji bo
zopet roko podal, da bo vstala in oddahnila si!«

Ne daleã od mesta, kjer sta stala meniha, nastane zdaj ve-

lik hrup med hlapci straÏniki. In ko Kozjak pozve, kaj da je,
rekó mu, da je tuj ãlovek pri‰el v klo‰ter — namreã tisti cigan,
ki je bil pred nekaj ãasom zaprt. Nihãe pa ni vedel in videl,
kod je pri‰el. Hlapci so med seboj menili, da je ta ãarobnik
brÏkone prilezel skozi luknjo na kljuãavnici velikih vrat, ka-
kor — Bog nas varuj — zlodej iz pekla.

Marko Kozjak se zgane, ko pripeljejo predenj tistega ãlo-

veka, ki mu je pred nekaj ãasom povedal najgrozovitej‰o no-

BES

JURIJ KOZJAK

100

vico, ki more oãeta zadeti, da mu je namreã Peter, njegov
brat, sina med Turke prodal.

»Kako si ti pri‰el med to ozidje in kaj ima‰ tukaj opravka?«

vpra‰a cigana.

»I, jaz imam svojo pot,« odgovori cigan. »Zato vam reãem:

ne morite me ne, ako imate take nakane, zakaj Turki vas po-
davijo potem zavrstjó.«

Med hlapci se sli‰i jezno godrnjanje in nekateri bi bil rad

vzdignil oroÏje in razãesnil ciganu ãrepinjo.

»Da pa ne mislite, da so me Turki semkaj poslali, imate

tukajle prstan in povelje svojega opata, da smete in morate
klo‰ter zapustiti po tisti poti, koder sem jaz pri‰el. Ako pa
hoãete glave pod tur‰ke sablje vtakniti, meni malo do tega; le
Marku Kozjaku bi ‰e eno povedal na samem.«

To se ve, da ciganu ni nihãe zaupal. »To je stava tur‰ka,«

menili so hlapci, »hoãejo nas izpeljati, da bi se zadrgnili; ali
takega razuma ‰e nismo, da bi nas prekanil vsak pritepenec.«

Kozjak migne, naj se odmaknejo, zakaj precej je mislil, da

bode ta ãlovek na samem le o njegovem sinu kaj povedal.

»Va‰ brat je neumna zver,« jame cigan. »Najprvo mi pro-

da va‰ega sina, da ga odpeljem na Tur‰ko, potem me pa zato
izda za tur‰kega ogleduha, da me vrÏejo v vodo. Ali jaz nisem
tako neumen, da bi utonil. Zdaj vam moram povedati za va-
‰ega sina in menim, da vas ne bo volja utopiti me zato, ker
sem mu sluÏbo preskrbel.«

Lahko si mislimo, kako je bilo Marku, ko je cigan tako go-

voril. »Govori, ãlovek, jaz te bom obdaroval; vse, vse ti hoãem
dati, ako mi pove‰, da ga bom ‰e videl!«

»Videli ga bote gotovo, ãe popred ne, taãas gotovo, ko bo

BES

JURIJ KOZJAK

101

stopil ãez razvaline tega zidovja, zakaj va‰ sin je poglavar ja-
niãarjev pred klo‰trom.«

Strmé je zasli‰al Kozjak nenadno veselo in vendar grozo-

vito novico.

»Ker mi je bil va‰ brat toliko nehvaleÏen,« pripoveduje ci-

gan dalje, kakor bi bilo to kaj navadnega, »da me je dal v vo-
do vreãi, zato ga bom jaz tudi v vodo vrgel ter vam sina pri-
pravil nazaj.«

»Ako mi to stori‰, ãlovek boÏji,« reãe Marko, ki je komaj

mogel govoriti, »potlej, potlej ti dam vse, kar hoãe‰, samo
njega mi pridôbi, po katerem Ïe zdihujem toliko let. — Pa kaj,
jaz sam grem tja v tabor tur‰ki, Bog je mojemu sinu srce ust-
varil, gotovo mu bodo ãutila povedala in pokazala oãeta. Res,
jaz grem tjakaj in, ãe si ti govoril resnico, na‰el ga bom tam
in potlej naj umrjem.«

»To se zgodi precej, da vas umoré ali uklenejo, morda ‰e

preden bote sina izbrali iz janiãarjev. Toda jaz pravim: pojdite
zdaj ven z menoj ‰e to noã na Kozjak, kjer dobote morda Ïe
tudi krivega brata, in jaz vam pripeljem janiãarja, krotkega ko
jagnje. Sicer moram pozabiti, da ste mi sina pobili,« pri tem
spominu se ciganu ãelo nabere v gube, da se Marko skoro
jame bati svojega novega tovari‰a, »ali ma‰ãeval sem se in
va‰ega brata moram potlaãiti.«

»Prijatelj,« reãe menih otoÏno, »nikdar ti nisem menil kaj

hudega storiti; ako sem ti, pa ne po volji svoji, pokoril sem se
za to in povrnil ti bom, kar se da povrniti, in stori ti, kar obe-
ta‰!«

Razen velikih vrat drÏala so v klo‰ter ‰e majhna podze-

meljska iz velikega vrta, pa v skriven kotiã v klo‰tru. Toda
nihãe ni vedel za ta vhod kakor opat in nekateri menihi. Zdaj

BES

JURIJ KOZJAK

102

opata ni bilo, menihov veãidel tudi ne, zato je bila ta re‰ilna
lina neznana vsemu klo‰tru. Ali cigan je bil izvedel od opa-
ta, kako bi se pri‰lo v klo‰ter po tem dolgem hodniku, zida-
nem globoko pod zemljo iz vrta. Ker je bilo opatu veliko do
tega, da se re‰ijo ljudje in bogastvo klo‰trsko, zato je bil na-
roãil po ciganu, naj se umaknejo vsi, ako ne bi bilo mogoãe
braniti zidov. Da pa je poroãal ravno po takem ãloveku, bilo
je vzrok, da bi si ne bil nihãe drug upal posla prevzeti, skozi
sredo Turkov ukrasti se v klo‰ter; samo zviti in neustrahljivi
cigan je bil za to reã.

Za to pot iz zaprtije je torej povedal cigan Kozjaku in dru-

gim klo‰trskim bratom. Dvomiti niso mogli veã, da jim misli
dobro in tako, kakor jim govori, zakaj lahko bi bil po podze-
meljski poti pripeljal celo krdelo Turkov v ozidje, ko bi bil
namenjal izdati klo‰ter sovraÏniku.

Kozjak, spoznav‰i, da se dolgo braniti ne more, sklene za-

pustiti ‰e to noã zidovje, tembolj ker se je bil mesec na sreão
skril za goste oblake in ker se ni moglo vedeti, da bi bila ‰e
kdaj taka lepa prilika odnesti sebe in zlatino klo‰trsko, in pa
ker je bilo priãakovati, da bodo Turki planili na obzidje, brÏ
ko se pokaÏe mesec.

Preden je torej minilo pol ure, bilo je vse pokonci. Vsak

posamezni je imel svojo butaro. Po vsem zapu‰ãenem po-
slopju so bile luãi razstavljene, da bi prevarile sovraÏnika, ka-
kor da bi vse ãulo in bedelo v klo‰tru.

Ravno so hoteli odpreti teÏka Ïelezna vratca, v kamnu na-

sajena in umetno zakrita, ko se pretrga oblak na nebu in luna
posije jasno in svetlo. Îalostno so pogledali eni proti nebu
bledo luno, kakor bi ji hoteli oãitati: »Glej, kako si na hudo-
biji, luna, le ‰e pol ure bi bila skrita in re‰eni bi bili mi.« Eni

BES

JURIJ KOZJAK

103

pa so godrnjali: »Bog hoãe, da bomo pogubljeni, re‰itve ni
nobene.«

Zdajci se skaÏe, da jih je ravno luna smrti re‰ila.
Nekdo zagleda v tem hipu, da je veliko krdelo Turkov na

vrtu. Bili so tako blizu, da bi jih bili lahko s pu‰ãicami dosegli.
Ko bi ne bil vsak zase zami‰ljen, gotovo bi bili zdaj menili za
trdno, da jih je hotel cigan izdati, kajti Turki so se plazili tik
okoli luknje, po kateri je on v klo‰ter pri‰el.

Cigan pa, vajen zvijaãe in naglosti v premi‰ljevanju in de-

janju, hitro razume, kaj to pomenja. Gotovo ga je moral kdo
izmed tur‰kih straÏnikov zapaziti, ko je lezel skozi tur‰ki ta-
bor in potem odprl skrita vratca pod zidom na vrtu. In zdaj
menijo Turki ravno po tej poti v klo‰ter na skrivnem priti.
»Lisjak gre prvi v past,« pravi cigan, »gotovo pojde glavar
naprej, kaj ko bi —« in brÏ pomigne navzoãim, naj se tiho
razmaknejo in razstavijo po obzidju, zakaj vedel je, da, ako
Turki pridejo po jami, napadejo jih gotovo tudi od drugih
strani. Drugo krat ne bi bil nihãe poslu‰al ciganovih povelj,
ali zdaj se je Ïe sli‰alo hrumenje od zunaj tudi z druge stra-
ni in prepla‰en je vsak letel na odmenjeno mesto. Veãji trop
je ostal na mestu s ciganom in Kozjakom. Kmalu se odrine-
jo Ïelezna vratca in v klo‰tru stoji velikanski glavar janiãar-
ski. Za njim so se tlaãili njegovi vojaki, glava pri glavi nagne-
tene, po ozki kameniti podzemeljski cevi s svetlimi baklami.
Ali komaj je stal janiãar velikan s tremi pajda‰i znotraj, ko
cigan in nekateri hlapci, skriti v temi, s silo zaloputnejo Ïelez-
na vrata, da se dvema, ravno v hodi‰ãu stojeãima Turkoma
glave razbijejo. Vname se boj med hlapci in ‰tirimi Turki, uje-
timi na dvori‰ãu. Dasi je bilo hlapcev veliko, vendar niso mo-
gli blizu strahovitemu janiãarju, ki je bil toliko bolj divji, ko

BES

JURIJ KOZJAK

104

je videl, daje od svojih odloãen med sovraÏniki. Stra‰en krik
se je razlegal po klo‰tru. Turki so razbijali mala vratca, kate-
ra so hlapci ti‰ãali zaslonjena, glavar pa je zopet vpil s svoji-
mi tremi pajda‰i, da osrãi vojake od zunaj, naznanjaje jim, da
je ‰e Ïiv. Cigan je ‰ele konãal boj od znotraj, priplaziv‰i se od
strani janiãarju pod noge, da ga je spodnesel. Veliko telo pade
po tleh in zdajci je bilo mnogo krepkih rok, ki mu niso dale
vstati. Ne dolgo in tudi oni trije so leÏali. Dasi je Ïe stari ci-
gan imel moãi kakor medved, potreba je bilo veliko truda,
preden so vklenili silovitega janiãarja, ki je bil, kakor je cigan
vedel — Jurij Kozjak.

Ni bilo teÏko braniti Turkom vhod pri podzemeljskem Ïle-

bu. Tukaj bi bili mogli le na skrivnem noter priti; teÏko pa je
bilo braniti se Turkom drugod z zida. Ko so namreã Turki
zasli‰ali, da jim je siloviti glavar v sovraÏnikovih rokah, zale-
tovali so se ‰e z veãjim uporom proti trdnjavi. Vendar hlap-
ci, dasi jih je bilo malo, branili so se to noã hrabro in, ko se je
Ïarila danica v jutru, bili so Turki za to noã sreãno odbiti. Po-
tok, ki teãe pod klo‰trom proti jugu, bil je ta dan ves rdeãe
pobarvan s tur‰ko krvjo.

BES

JURIJ KOZJAK

105

·ESTNAJSTO POGLAVJE

Oh, postojte, govorite,
al ‰e Ïiv je ljubi oãe?

J. Bilc

ot, po kateri so upali zajeti v klo‰tru z obzidja re‰iti se
pred silo, zasuli so zdaj sami, ker je bila sovraÏniku zna-

na, torej brez prida, lahko pa v ‰kodo. S tem je bilo skoraj
vsako upanje podrto, da bi mogli kdaj na skrivnem zapusti-
ti svoj zapor. Da se pa ne bodo mogli dolgo braniti, spoznali
so do dobrega to noã, kajti ubranili so se Ïe zdaj z najveãjo
silo. Imeli so pa ujetega glavarja tur‰kega; to je bilo nekaj, kar
je cigan, najbolj‰i izmed vseh brambovcev, tudi brÏ porabil.
Poslal je namreã enega ujetih Turkov v tabor nazaj, veleã mu,
naj naznani Turkom: kadar se prvi Turek predrzne sovraÏno
bliÏati se ozidju, da se taãas glava glavarjeva nad klo‰trskimi
vrati na drog natakne. To stra‰ilo je storilo, da so Turki mir-
no ãakali nekaj dni, kaj bo zapovedal véliki poveljnik tur‰ki,
ki je bil z vojsko blizu Ljubljane.

Gori v najvi‰ji sobi v klo‰tru je hodil z zvezanima rokama

janiãar Jurij Kozjak gor in dol. Oãe njegov, stari Marko, mo-
ral je paã s teÏkim srcem privoliti in videti, kako so mu pod-
loÏni zvezovali sina (kajti cigan mu je bil razodel, da je le-ta
njegov edinorojenec); kako so njegovega ljubega otroka, po

BES

JURIJ KOZJAK

106

katerem je vzdihoval in jokal leto za letom, zdaj v Ïelezne
spone uklepali! Ali spoznal je, da ni drugaãe. Debele solze so
padale starcu na lice, ko je videl dolgo zaÏelenega pred seboj,
ravno takega, kakor je bil on sam v mladosti, videl ga pred
seboj, pa ni ga mogel objeti, ni mu mogel razodeti oãetovskih
ãutil! In vendar je bil ta njegov sin, sin njegove rajnice Ïene!
Kako bi mu povedal, da je on oãe njegov? Bode mu li verjel?
Bode ga li razumel?

Cigan mu je obetal, da bode on dognal to reã; tudi je bilo

samo njemu mogoãe, zakaj ni bilo ãloveka med obzidjem, ki
bi se bil mogel sporazumeti z janiãarjem razen cigana. Bilo je
nekaj dni, kar je bil zaprt janiãar v klo‰tru. Zami‰ljen koraka
z zvezanima rokama po sobi. Misli in misli in se domisli tudi
svojega doma. »Kje je paã moj dom?« misli sam pri sebi in
domi‰ljal se je zmerom bolj in bolj na mlada leta otroãja. Ka-
kor sanje mu je vr‰elo pred oãmi: ljubi moÏ, ki ga je zibal ma-
lega deãka na kolenih, hudi stric, potem zli moÏ, ki ga je po-
sadil na konja, itd. Vselej, kadar se je domislil nazaj, pri‰el mu
je stari prijazni menih pred oãi, ki je skrbno stregel vsaki Ïelji
njegovi, ki je vselej solze toãil, kadar ga je videl. Nehoté ga je
janiãar spo‰toval starega moÏa, smilil se mu je in vendar ni
vedel, kaj mu je in da je on vzrok tej starãevi Ïalosti in skrbi.

Poãasi, vsak dan nekoliko, pravil mu je cigan njegovo last-

no zgodbo; kako je imel bogat oãe sinka, kako je od‰el na voj-
no, kako ga je potem stric moÏu prodal in ta ga je odpeljal na
Tur‰ko in za janiãarja prodal. Cigan se ni motil.

Janiãarju je ta povest zbudila veliko premi‰ljevanje in na-

posled, ko se je posameznih reãi zmerom bolj spomnil in ko
so se popolnoma strinjale s pripovedjo ciganovo, pri‰la mu je
misel, da je morda on tisti sin. »Kje je paã moj oãe?« mislil je.

BES

JURIJ KOZJAK

107

»Morda je star in zdihuje po meni! In jaz? Jaz sluÏim tujcem.
Za vero Mohamedovo? — Ali nisem nekdaj veroval nekaj
drugega, lep‰ega, kar so me uãili dobri ljudje — ah, tisti je
moral moj oãe biti, ki me je uãil. Nekdaj sem bil kristjan, po-
silili so me v to vero in v janiãarja, to je gotovo, to sem videl
vsak dan na drugih zgledih. Zapustiti hoãem to druÏbo, po-
iskati oãeta, da, jaz moram vendarle tudi imeti ãloveka, ki me
je ljubil.« In janiãar pokrije obraz in sede zami‰ljen.

Ko pogleda zopet kvi‰ku, vidi pred seboj cigana in povelj-

nika klo‰trskega, starega Marka, svojega nepoznanega oãe-
ta. V pogledu, kakor je janiãar pogledal starãka, bilo je nekaj
tako milega, da je Marka ãudno ganilo in privabilo globok
zdihljaj iz njegovih prsi.

Prvo, kar je janiãar cigana vpra‰al (kajti z menihom ni mo-

gel govoriti, ker jezika deÏelnega ni razumel), bilo je to: ali vé
za tistega oãeta, o katerem mu je pravil Ïe veãkrat.

»To se ve da, poznam ga, ni daleã od tukaj,« odgovori mu

cigan, proti Marku pa reãe: »Prijemlje se, prijemlje.«

»In kako si ti vse to izvedel?« popra‰a janiãar.
»Prijatelj, jaz sem bil zraven, jaz sem vzel deãka na konja

in sem ga spremil noter na Tur‰ko; pozneje sem ga veãkrat
videl, poznam ga tudi ‰e dandanes prav dobro.«

»Ti ga pozna‰?« reãe janiãar, vstane pa se usede zopet ka-

kor ãlovek, ki se je zmotil sam s seboj.

»Poznam ga,« odgovori cigan mirno, kakor bi izrekel kaj

vsakdanjega, »dobro vem, da si ti tisti, ki sem ga jaz na Tur-
‰ko odpeljal.«

Janiãar — strahovit v boju — vstane; na licu se mu je bralo,

kako mu vre po glavi. »Govôri, ãlovek, ako pripoveduje‰ res-
nico, kje je moj oãe?«

BES

JURIJ KOZJAK

108

Smejé zavije cigan na ãuden naãin usta, seÏe po svoj noÏ,

prereÏe janiãarju vezi na rokah in, kazaje na starega Marka,
govori: »Tu stoji, v lice mu poglej in videl bode‰ oãeta svojega
lice.« In obrne se k oãetu, rekoã: »Gotovo je tukaj Jurij Koz-
jak, ‰e lep‰i od tedanjega, ki je jezdil z menoj na Tur‰ko.«

»Moj sin!« zavpil je stari Kozjak in v tem trenutju je pad-

la stena med dvema srcema, oãe in sin sta si leÏala na prsih.
Beseda sin srcu in u‰esu nekdaj ni bila neznana, Ïe dolgo pa
je ni ãulo uho pod turbanom tur‰kim.

Paã marsikaj bi bil rad popra‰al starec novodobljenega

sina, ali za zdaj je moral zadovoljen biti, da je mogel govori-
ti s srcem tistega, ki ga je toliko ãasa priãakoval zastonj. Sicer
pa je cigan tolmaãil med njima, kar je bilo potreba.

Ni bilo teÏko priti zdaj iz klo‰tra. Jurij Kozjak — prej‰nji ja-

niãarski glavar — ta je lahko prevaril svoje dozdanje pajda‰e,
rekoã, da so se mu vdali vsi v klo‰tru s to pogodbo, da opro-
stijo njega in tri ujete tovari‰e, ako se jim dovoli prostim oditi,
pa da Turkom prepusté klo‰trsko poslopje. Janiãarjem je bilo
vse pov‰eãi, da bi bili le nazaj dobili svojega hrabrega povelj-
nika. Sicer so menili, da kristjanom ni treba moÏ beseda biti,
ali ko so videli, da je njihovega glavarja v resnici volja, pripel-
jati sovraÏnike, ki so se mu vdali, v varstvo, niso si upali mal-
emu krdelu niãesar storiti, ki je skozi sredo tur‰kega tabora
jezdilo z vsemi znamenitej‰imi dragocenostmi in bogatijami
klo‰trskimi. Celo ko je glavar namenil se, da hoãe kristjane
spremiti do grada, da bi tako do zadnjega besedo spolnil, ni
mu se upal nihãe upirati, dasiravno se je to vsem veã ko ãud-
no zdelo. Veliko krdelo je hotelo iti Ï njim, da ne bi kristjan-
je ugovoru vkljub zopet zaprli poveljnika. To se vé, da se je ta

BES

JURIJ KOZJAK

109

temu ustavljal, rekoã, da ni potreba, in nazadnje vzel le ãis-
to majhno ‰tevilo s seboj.

Vendar kmalu pride to krdelce v tur‰ki tabor nazaj in na-

znani prepla‰enim janiãarjem, da jih je glavar popustil in ‰el
s kristjani v grad Kozjak. Jeza, ki se je zavoljo tega vnela med
Turki, skazala se je v tem, da so brÏ zapalili velikansko klo‰tr-
sko poslopje in razvalili ga s cerkvijo vred. Kaj radi bi se bili
ma‰ãevali nad izdajalcem samim, kakor so ga imenovali; ven-
dar vedeli so, kako nevaren bi jim bil njih prej‰nji glavar, ako
se zedini z domaãini proti njim; zato se podvizajo, da gredó
za veliko vojsko.

Îe medpotoma so bili poslali cigana z dvema hlapcema

naprej v grad Kozjak, da bi tam oznanili veselo novico, da
pride pravi mladi gospodar Jurij. ·e posebej je rekel Marko
poroãiti bratu Petru, ako bi bil Ïe v gradu, da se mu ni niãe-
sar bati, vse je pozabljeno, kar mu je bil hudega prizadejal.

V gradu veselja ni bilo ne konca ne kraja, ko se je raz‰irila

ta novica, zlasti med starej‰imi hlapci.

Ko bi bil Bog s svojo mogoãno strelo Petra z vedrega neba

udaril, ne bi se bil bolj prestra‰il, kakor ga je prestra‰ilo na-
znanilo, da se vraãa njegov — po njem na Tur‰ko prodani
bratranec in brat Marko na grad, da je vsa njegova hudobi-
ja pri‰la na dan, da mu ni veã Ïiveti med ljudmi. Kar sta hlap-
ca poroãila, da je nekaj veleval stari gospod Marko, da je po-
zabljeno, tega Peter Ïe ni sli‰al, kakor hlapca nista vedela, kaj
govorita.

»Proã je proã!« vpil je Peter z glasom, ki je vse prestra‰il,

kateri so ga ãuli. »Pogubljen sem na veãno!« Rek‰i, je beÏal
ven in nihãe ni ‰el gledat za njim.

Ko se je vse veselilo in kriãalo v gradu, vidé novega gospo-

BES

JURIJ KOZJAK

110

da v tur‰ki obleki, manjkalo je Petra. Zastonj je stari Marko,
ves solzen od samega veselja, za njim popra‰eval, zastonj so
druÏina ves grad prestaknili. Petra ni bilo. Tudi cigana ni bilo
videti.

·ele drugo jutro navsezgodaj je pri‰el mlad hlapec straho-

ma staremu Marku grozovito novico povedat, da gospod Pe-
ter doli pod gradom v gozdu — na veji visi mrtev. Da je bilo
to naznanilo grenka kapljica v pijaãi novega veselja, to si lah-
ko mislimo. Opat Udalrik, ki je bil Ïe popred s Petrom v grad
pri‰el, rekel je z Ïalostnim glasom: »Kakr‰no Ïivljenje, taka
smrt.«

Ljudje, katerim je bilo zaukazano, da so na tihem sneli Pe-

trovo truplo z drevesa in ga pokopali, pravili so pozneje, da
je cigan iz go‰ãe pristopil in smejé se mrtvecu rekel: »Zakaj
si me dal v vodo vreãi, trap! Ne bi se ti bilo treba sicer obe-
‰ati.« To so bile zadnje besede, ki jih je kdo ãul iz ciganovih
ust, kajti od tistega dne ga ni nihãe veã videl v slovenskih kra-
jih. Ne dolgo potem je bila deÏela re‰ena nemilega gosta:
Turki, siti prelite krvi in morije, pomaknili so se spet nazaj.

Zopet se prikaÏejo slovenski kmetje, ki niso bili padli v bo-

ju z ljutim vragom pod krivo sabljo ali ki niso morali v suÏ-
nost med neãlove‰ke Turke. Pela je sekira v hrastovem goz-
du; razkopavali so upepeljene kupe, ostanke svojih poprej‰-
njih stanovanj, in k Bogu zdihovaje so si stavili nova pohi‰tva.

Opat Udalrik je dal s pomoãjo okoli stanujoãih plemeni-

ta‰ev, sosebno mladega Kozjaka, sezidati nov klo‰ter v Stiã-
ni. Sploh pa so si prizadevali po vsej deÏeli, da bi zacelili rane,
ki so jih vsekali Turki.

Marko Kozjak vendar ni dolgo uÏival veselja, Ïiveti pri svo-

jem sinu, ki je bil vsem sosedom ãudeÏ, najbolj‰i moÏ med

BES

JURIJ KOZJAK

111

kranjskimi plemenita‰i. Ime janiãar mu je bilo sicer ostalo,
vendar nobena tistih grozovitih lastnosti, katere so se veza-
le navadno s tem imenom. Kmalu je Jurij pokopal svojega
oãeta, ki je umrl rad in vdan v previdnost boÏjo, katera mu je
bila zadnji del Ïivljenja tolikanj oslaj‰ala. Tudi opat Udalrik
je ‰el kmalu za njim poãivat v Bogu, ki vse dobro plaãuje, vse
hudo kaznuje. Bodi torej ãe‰ãen in hvaljen!

BES

JURIJ KOZJAK

112

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-098-7

Document Outline

Vsebina

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Jurčič Spomini starega Slovenca
Josip Jurčič Domen
Josip Jurčič Nemški valpet
Josip Jurčič Tihotapec
Josip Jurčič Sosedov sin
Josip Jurčič Telečja pečenka
Josip Jurčič Doktor Zober
Josip Jurčič Lepa Vida
Josip Jurčič Hči mestnega sodnika
Josip Jurčič Tugomer
Josip Jurčič Golida in druge povesti
Josip Jurčič Kozlovska sodba v Višnji gori
Josip Jurčič Grad Rojinje
Josip Jurčič Veronika Deseniška
Josip Jurčič Moč in pravica
Zločin v Katyni a jeho české a slovenské souvislosti
Slovensko
ekologia wykład i i
Drgania i?le TEST B

więcej podobnych podstron

Josip Jurčič Jurij Kozjak, slovenski janičar

Document Outline