Josip Jurčič Tugomer

BES

TUGOMER

Josip Jurãiã

Tugomer

Historiãna tragedija

iz dobe bojev polabskih

Slovenov s Franki

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

TUGOMER

BES

Josip Jurãiã
TUGOMER
Historiãna tragedija iz dobe bojev
polabskih Slovenov s Franki

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-199-1

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

TUGOMER

OSEBJE

GERON

mejni grof in namestnik frankovskega
kralja

TUGOMER

slovenske kneÏje rodovine

NEKLON

njegov mlaj‰i sorodnik

ZOVOLJ

slep sveãenik in pevec Slovenom

FRANKOVSKI MENIH
ZORISLAVA

vdova slovenskega kneza in vojvode
âeligoja

GROZDANA

njena sorodnica

VRZA

stara mati âeligojeva

BATOG
VOLKAN
KAJAZNIK
LASTON

slovenski Ïupanje in velmoÏje

HOTJEBOR
·PITIGNJEV
RADULJ·âIK
FRANKOVSKI KUPEC
CVETIâEK,

majhen deãko, Zovoljev vodja

Dva slovenska starca
Frankovski vojaki

}

BES

TUGOMER

PRVI AKT

PRVI PRIZOR

Samoten kraj. Zadaj gore. Dva starca, na hrbtu

polne mehove noseãa, gresta po gorskem potu

preko odra. Zadaj je menihova hi‰ica

PRVI STAREC

Îalostno je. Zlo bode na svetu.

DRUGI STAREC

Joj, joj, joj!

PRVI STAREC

Torej si tudi ti Ïe ãul?

DRUGI STAREC

Da, da, da! Vojno bodemo imeli. Nem‰ki
ljudje, tisti Franki, pridejo nad nas. Poslu-
‰am, kako ljudje govore med seboj in kako
ugibljejo. Ne sli‰im Ïe veã dobro vsega, a
vpra‰ati neãem rad; star in gluh sem, in
mladi ljudje ne odgovarjajo z veseljem;
nadloÏen sem jim Ïe. Kako si ti sli‰al?

PRVI STAREC

Jaz vidim ‰e in sli‰im dobro.

DRUGI STAREC

Kako si rekel?

PRVI STAREC

Vprav tako. Nemci bodo nas vse Slovene
podse spravili, vse nam bodo vzeli, tele iz
krave in Ïito iz domov, dete iz matere. Ko-
gar ne bodo ubili, ta bode moral zanje de-

BES

TUGOMER

lati, desetek in davek plaãevati. Veliko voj-
sko pripeljejo k nam in krvavi meã prinesó.

DRUGI STAREC

Joj, joj, joj!

PRVI STAREC

Da, ter bogove nam vzemó!

DRUGI STAREC

Vzemó?! Joj, joj!! kdo bode potem ãuval
nas?

PRVI STAREC

To je! — A oni imajo svojega boga in svoje
sveãenike. Te nam dadó, da vladajo nad
nami.

DRUGI STAREC

E, zlo bode to, slabo. Ali se ne bodo na‰i
niã v bran postavili?

PRVI STAREC

Perun pomagaj! Kdo? Na‰i mlaj‰i niso taki,
kakor so bili prej moÏje. Res, da je bil prej
mir pred Nemci in bridkega oroÏja nismo
nosili. A kadar so ãez mejo pri‰li, jeli jim
niso dobro pesti pokazali? Krepki moÏje so
bili nekdaj, ni res tako?

DRUGI STAREC

Tako je, res je!

PRVI STAREC

Kaj je pa zdaj? Nekdaj so stari vedeli dober
svèt. Sedaj pak vsak hoãe svojo pravdo
znati, vsak na svojo vleãe. A moãi in uma ni
veã. Ob bradi si tipati dadé, ne da bi se
postavili; da bi tega ne doÏivel!

DRUGI STAREC

O Morana, Morana!

PRVI STAREC

Stara sva, stara, brate, Prav je, da umreva
kmalu. Zlo je na svetu in ‰e slab‰e bode za

BES

TUGOMER

na‰o domovino. Pomagati ne moreva veã.
Naj si pomagajo, ako hoãejo.

DRUGI STAREC

Da, ne moreva, ne moreva.

DRUGI PRIZOR

Menih pride iz svoje hi‰e in prej‰nja

MENIH

Stojta, moÏa, ãujta iz mojih ust besedo
boÏjo.

DRUGI STAREC

Kaj pravi?

PRVI STAREC

Ta je tisti, ki nem‰ko vero uãi, pojdiva, ni
dobro blizu ãarovnika biti.

MENIH

âakajta, moÏa!

DRUGI STAREC

Uzmi te ãrt!

Odideta.

TRETJI PRIZOR

MENIH

sam:

Po strani me tu ljudje gledajo in beÏé

pred menoj. Dobro ‰e, da so tako krotke
ãudi. Ko bi bili divji kakor moji rojaki Fran-
ki, zaboga bi ne bilo obstanka tukaj, ubili bi
me. Dobro je i to, da ne vedo, zakaj sem tu.
Ko bi znali, da na ukaz frankovskega kral-

BES

TUGOMER

ja delam! Slab posel je to misijonarstvo in
nehvaleÏen nalog je ljudem v nebesa po-
magati. Jaz jim, mislil bi, dobro hoãem, ko
jih pregovarjam, naj puste svoje slovenske
bogove in naj se pokristjane, a zato me ‰e
zaniãujejo. In dalje ne vem, ãemu bi ti Slo-
veni Ïiveli sami zase. Primerno in dostojno
je, da se drugi narodi na‰im nem‰kim ‰e-
gam pokoré. Svoboda ni za vse. Sv. cerkvi
morajo pridobljeni biti, a prej ne bodo,
dokler jih s silo ne ukrotimo. Da z lepo in
mirno besedo ne ide, to sem izku‰al. Z zvi-
jaão mora iti, in kar zvijaãa in prevara ne
da, naj na‰ gospodar Geron z meãem stori.
Veliko je moje delo. Sv. cerkvi ili Kristu pri-
dobiti toliko rodov, Peruna vreãi in kriÏ
zasaditi, rojakom germanskim podvreãi
tako bogate slovenske okrajine, to bode
moje delo! V letopise in cerkvene knjige se
zapi‰e potem moje ime, ako se mi delo
posreãi; svit velikega Bonifacija bode obse-
val mojo glavo in hvaleÏna cerkev me po-
vzdigne iz tihega, poniÏnega meniha do
sijajnih prestolov svojih vladik, svojih
prvorojenih sinov. Ali kako izvr‰iti to veli-
kansko delo? Kako morem premagati

BES

TUGOMER

nezaupnost teh Slovenov, katere vsi na‰i
knezje v mnogih bojih niso premagati
mogli niti z ukanjenim govorom niti z
oroÏjem?

âETRTI PRIZOR

Frankovski kupec s kro‰njo na hrbtu. Prej‰nji

MENIH

O, hvaljen bog! Ti, prijatelj, prihaja‰? Do-
bra poroãila prina‰a‰?

KUPEC

odloÏi kro‰njo pred hi‰ico:

TeÏko sem nosil.

MENIH

Poãije‰ se pri meni. Zdaj govori, kaj ti je na-
roãeno?

KUPEC

Prina‰am ti pismo, moÏ boÏji, ono ti bode
veã razloÏilo, nego je meni povedano. Tu
je.

MENIH

Od samega na‰ega mejnega grofa Gerona!
Daj.

KUPEC

Tiho, ti bi moral dobro vedeti, da, ãe tukaj
kak Sloven ãuje to ime na‰ega frankovske-
ga poveljnika in ãe sluti, kaj govoriva, ne
prideva veã od tod Ïiva v svojo domovino.
Na‰i gospodje vsi so mi naroãali od tebe
pismo prinesti, kako je tukaj in kaj si opa-

BES

TUGOMER

zil in opravil; jaz sam sem na potu do sem
veã gledal, nego to drobnjavo iz kro‰nje
prodajal.

MENIH

odpira pismo:

In kaj si videl?

KUPEC

Da si ti malo opravil, moÏ boÏji. Cerkve ni
nobene nikjer, torej za na‰a nebesa nisi
ulovil ni ene slovenske du‰e. Sicer pa ne
vem, ãe ne bodo na‰i vojaki ‰e tr‰ega pota
imeli, ko bi zopet mejo v to deÏelo presto-
pili, nego so ga imeli do sedaj, ko je bilo
vselej malo sreãe. Kakor vidim, ima Ïe vsak
slovenski deãak oroÏje na sebi. Nekdaj baje
oroÏja ti ljudje niti poznali niso, in ‰e taãas
jih niso mogli na‰i Franki pod svojo vlado
spraviti. Meni se zdi, da tudi tvoje kristja-
njenje ne bode mnogo bolj‰ega rodilo, kajti
med potom sem moral veãkrat boga zata-
jiti kakor sv. Peter in lagati Slovenom, ki so
kaj od mene kupili, da na Peruna, na Mo-
rano in na vse slovanske bogove verujem
in molim. In skoraj bi bil prej celo kro‰njo
pustil in pobegnil domov, preden sem do
tebe pri‰el, ko bi se le ne bil doma Gerona
bal in ko bi plaãilo Ïe v roki imel, ki mi je
obljubljeno, ãe od tebe kaj poroãila prine-
sem. — A kaj je v Geronovem pismu? Kisel

BES

TUGOMER

obraz dela‰, meni‰e, meni se zdi, da te na‰
mejni grof v tem pismu ba‰ ne hvali moã-
no.

MENIH

Da, dobre svete je laÏe dajati nego jih iz-
vr‰evati. Geron, njegovi knezje in moj cer-
kveni vladika so nezadovoljni z mojim do-
sedanjim delom, a sami naj bi poskusili.

KUPEC

Kakor midva, dve lisici, ki sta si tako daleã
upali, kamor se volkovi ne drznejo. Po res-
nici ti povem, moÏ boÏji, jaz se svoji hrab-
rosti moãno ãudim. Da bi ‰e sedaj sreãno
utegnil domov! Drugi pot se skrijem, ãe me
po‰ljejo ‰e k tebi.

MENIH

v pismo zroã:

Vedno o Tugomeru!

KUPEC

Tugomer, dobro, da si me domislil, moÏ
boÏji, gotovo bi bil Tugomera pozabil.

MENIH

Kaj je, jeli ga ti pozna‰?

KUPEC

Prav niã. Samo ime Tugomer sem ãul pri
Geronu in, ãe mi ti ne pove‰, kdo je ta Slo-
ven in kaj imajo z njim, jaz morda prej
umrjem, nego bi izvedel.

MENIH

Nu, Tugomer je eden tukaj‰njih slovenskih
knezov, bil je Geronov vojni ujetnik, a pred
kratkim izpu‰ãen, in je po krstu kristjan.

KUPEC

Zatorej!

BES

TUGOMER

MENIH

Pri Geronu si ãul o njem govoriti. Kaj? Tudi
v tem pismu Tugomera omenjajo, zato sem
radoveden, kaj se je reklo.

KUPEC

Niã takega, le ko mi je Geron to pismo do
tebe dajal, rekel mi je vladika, ki je poleg
bil, naj ti reãem, da je posebno vaÏno, kar
se tu ãita o Tugomeru. To bi bil skoro poza-
bil, ko bi se ne bil ti sam domislil. A kaj si
ãital tu o njem?

MENIH

Ukaz, naj ga sku‰am z vsemi silami prido-
biti za kristjanstvo in za nas. On je Ïe krist-
jan iz ãasa na‰ega ujetni‰tva, a prezgodaj
so ga izpustili. On ni dovolj prepriãan, tu
ga pa ne morem navdu‰iti, ker neãe o veri
niti govoriti z menoj. Z drugimi reãmi si pa
ne upam pred njim na dan.

KUPEC

Razumno, kajti ãe je Sloven, kdo ti je po-
rok, da bi te tako ne potipal, da bi vdrugiã
jaz ne na‰el ni meniha ni kute.

MENIH

Kar sva govorila, bilo je le med nama go-
vorjeno. Odgovor mejnemu grofu ti spi-
‰em.

KUPEC

Zdi se mi, da tam doli nekdo prihaja.

MENIH

Tak je kakor Tugomer, da, on je! Skrij se v
moje domovanje. Neãem, da te vidi pri
meni.

BES

TUGOMER

KUPEC

vleãe kro‰njo proti menihovi hi‰ici:

Ali se dobi

kaj meni‰jega dobrega vina v tvoji koãi,
moÏ boÏji?

MENIH

Îe najde‰.

KUPEC

In kaka slovenska klobasa ali gnjat?

MENIH

Pojdi!

PETI PRIZOR

MENIH

sam:

âudno, da vprav sedaj Tugomer pride

in, kakor se mi vidi, naravnost k meni.
Morda: ga ipak vleãe vera in du‰evna po-
treba k meni, o katerem ve, da sem du‰evni
pastir. O, da bi mogel njega pridobiti za
vse, kar bi jaz rad in kar moji gospodarji
Ïelé.

·ESTI PRIZOR

Tugomer, prej‰nji

MENIH

Pozdravljen bodi, brat v Kristu. Kaka sreãa,
da te samega vidim pri sebi, slavni knez.
Cerkev je mene, nevrednega sina, postavila

BES

TUGOMER

tudi tebi kakor vsem, ki tu pristopijo v nje-
no zveliãavno naroãje, za du‰nega pastirja.
In veseli me, da pride‰ od mene poslu‰at
boÏjo besedo.

TUGOMER

Pustiva tvojo boÏjo besedo. Jaz bi rad od
tebe drugaãne pomoãi, in na ‰kodo ti ne
bode, ako mi jo da‰.

MENIH

Govori, kneÏe. Ako je na boÏjo slavo, jaz ti
sluÏim.

TUGOMER

Ti si uãen. Uãene knjige rimske zna‰ ãitati,
na pismo se umeje‰, in va‰i sveãeniki so te
uãili nadnaravne reãi.

MENIH

Darovi boÏji. Kako ti morem pomagati?

TUGOMER

Ti zna‰ ozdravljati bolezni, mora‰ znati ali
tudi mene ozdraviti ali pa s ãimer koli, z
zlim ali dobrim duhom, pomoãi, da dobim
ono, po ãemer hrepeni moja strast.

MENIH

Natanãneje povedi, dober svet se najde.

TUGOMER

Zberi svoje znanje, meni‰e, in daj mi kak
urok, kak zarek, kak svet, kako zeli‰ãe ali
kar zna‰, da dobim Ïensko, za katero se mi
je srãna kri vnela, Ïensko, katere ne morem
iz misli pustiti, ki pa se od mene proã obra-
ãa.

MENIH

na stran:

Tu pa treba veã izvedeti.

Tugo-

meru:

Katera in kakova je ta Ïenska? Sveto-

BES

TUGOMER

vati morem samo, ako vse do zadnjega iz-
vem.

TUGOMER

Zorislava, vdova âeligojeva.

MENIH

âeligojeva? Onega, ki je pred ‰tirimi leti v
mejni bitvi va‰ vojvoda bil in poginil?

TUGOMER

Ona.

MENIH

In zakaj te neãe?

TUGOMER

To ba‰ tebe vpra‰am, meni‰e! To mi povedi
ali pa mi povedi, da li je vredno krepkega
moÏa, da li je dostojno pogumnega moÏe-
vega srca in trdne du‰e, da vse svoje misli,
vse svoje hrepenenje obraãa do ene Ïenske?
Ali je vredno hrabrega vojnika, ki ima trd-
no voljo, da mora hoteti ono, ki njega
neãe? Zakaj misel nanjo nadvladuje vse
druge misli, zakaj se dajem od nje poniÏe-
vati, in vendar hrepenim po njej, da bi ji
sluÏil za suÏnja, samo da je moja? Zakaj ne
morem prezirno mimo nje iti, kakor ona
hladna ide mimo mene? Zakaj mi vsa kri
vzkipi, kadar jo vidim, in vendar so i druge
Ïenske na svetu? Kako je to, da se toliko-
krat razÏaljeno srce s samim sovra‰tvom
do nje ne napolni in, tolikokrat odbijano
ne zadu‰i te nevredne ljubezni? In vendar
bi zanjo storil vse, vse.

BES

TUGOMER

MENIH

Vse, pravi‰, vse?

TUGOMER

Kaj mi ‰e ostaje? Zanjo sem izdal Ïe vero
svojega naroda, zarad nje mi teÏi — ãuj ne-
kaj, ãesar nikdo ne ve — umor mojega so-
bojevnika vest, kri prijateljeva, zavratno
prelita, vpije za menoj, vse — zarad nje.
Meni‰e, je li mogoãe ‰e veã za Ïensko sto-
riti?

MENIH

Milost ti boÏja! Umor, kri!?

TUGOMER

Da, umor! âuj — ti me rojakom ne izda‰ —
tebi naj povem vse, morda najdem potem
mirnej‰e spanje, morda ute‰im zmijo, ki mi
leti v nedrju in me kolje. Nikdo je ne poz-
na, nikdo ne ve med sorodniki, da je âeli-
goja ubila moja desnica.

MENIH

Bog, âeligoja,

moÏa one Ïenske?

TUGOMER

MoÏa one Zorislave. — âul si o oni noãni
bitvi na meji pred ‰tirimi leti, ko so va‰i
ljudje mene ujeli in me odgnali v frankov-
sko ujetni‰tvo, kjer si me spoznal. V njej je
âeligoj bil usmrãen. Moji rojaki misle, da
ga je zadelo sovraÏno oroÏje. Nikdo ne slu-
ti, da mu je v noãni bojni gneãi Tugomerov
buzdovan ãrepinjo razklal, da je padel,
mahnjen od bojnega prijatelja.

MENIH

In to zarad njegove Ïene?

BES

TUGOMER

TUGOMER

Zarad njegove Ïene Zorislave. Î njo sva
vzrasla oba, jaz in on. Ko je bila ‰e majhna
dvanajstletna deklica in jaz mladeniã ne
mnogo starej‰i, vÏgalo se je moje srce za-
njo. Kjer sem jo mislil in mogel videti, tja
sem hodil. Kar ji je bilo ljubo, to sem ji
dona‰al. In akoprem mi ni nikdar mogla iz
du‰e beseda, ki bi ji bila povedala, kaj v
meni gori, in ji naznanila blazno hrepene-
nje po njej, mislil sem ipak, da me tudi ona
rada vidi. — âeligoj je bil moj tovari‰, bil z
menoj in z njo mnogokrat skupaj, a nikdar
nisem pri njem opazil kake naklonjenosti
do nje, ki bi bila meni opasna. Trajalo je to
veã ãasa. Ona se je razcvela in bila je naj-
lep‰a devica na‰ega plemena. Osrãil sem se
in ji svoje srce ponudil. Ni bila ognjena ka-
kor jaz, a odrekla mi ljubezni ni. I njen
otec, zdaj Ïe umrl, obljubil mi jo je. Tu pri-
de on, âeligoj, prekleto ime i v grobu! On,
lep‰i in veãji, a ne imenitnej‰i od mene, po-
sku‰a mi jo izneveriti in sebi nakloniti.
Vendar se je trudil brez uspeha — dokler ni
pri‰la nevarnost vojne s tvojimi rojaki
Franki. Mi smo morali meje braniti. Volil se
je vojvoda. Po vsem pravu je vodstvo meni

BES

TUGOMER

‰lo, moj otec in praded sta vodila slovenske
vojske, ki so na‰e meje branile. A nehvaleÏ-
ni ta narod ni volil Tugomera, nego z veãi-
no je dobil prvo mesto moj protivnik âeli-
goj, on je bil vojvoda.

MENIH

In potem se je ona od tebe proã obrnila in
njemu vdala, ki je imel veã ãasti. Da, to je
Ïensko.

TUGOMER

âeligoj je bil njen moÏ, takoj, ‰e pred voj-
no. Besnost se je polastila moje du‰e, srce,
prej mehko in dobro, okrutilo se je v ne-
znanem sovra‰tvu do njega in do nje, vse
bi bil ugonobil, njega, ki mi jo je iztrgal, in
njo, ki ni hotela iti za menoj. ârtil sem jo, a
nisem je mogel pozabiti in v svojem ãrtu in
v svoji razjarjenosti sem spoznal, da jo lju-
bim, kakor bi mi moÏgani oblazneli . . .

MENIH

Ubogi moÏ, in niti tolaÏil svete cerkve ni
imel niti sv. Pavla vedel, ki pravi, da je ‰e
bolje brez Ïenske biti.

TUGOMER

Molãi mi s svojo cerkvijo, a ãuj dalje, ãe
zna‰ pomagati. — Ne samo sovra‰tvo in
ljubezen, ne le ta ãudno me‰ana strast je
moje srce razjedala, nego bridko me je pri-
jela in v du‰o mi je rezala tudi krivica, ki so
mi jo rojaki storili, da niso postavili mene

BES

TUGOMER

na ono mesto, ki je meni spadalo, nego nje-
ga, âeligoja. Mislil sem in vedno bolj uver-
jen sem bil, da je ta volitev, samo to poni-
Ïanje mojega imena krivo, da se mi je Zo-
rislava izneverila. — Tako pride vojna, ona
bitva. Dan je bil na‰, zmaga na‰a. Podili
smo va‰e vojnike do meje. Noã nastane.
Malo krdelce onemoglih se nam vzpostavi,
v tem hipu pridem za âeligoja, sama sva
bila, kri se mi vzburi, vzdignem buzdovan
in zapel je moj udar po njegovi glavi, da se
je zgruzil za vselej na tla! Nihãe me ni vi-
del. A kakor je njemu po glavi vzadnjiã in
smrtno za‰umelo, tako se je tudi meni zvr-
telo, omahnilo mi je oroÏje, niãesar nisem
videl od straha svojega naglega krvavega
ãina. Tako so me Ïe beÏeãi sovraÏniki pri-
jeli, razoroÏili in v vojno suÏnost k vam od-
veli. Sramota je bila moja kazen.

MENIH

Ni bila kazen. Hvali, vojvoda, boga na vi‰a-
vah in sina njegovega, ki nas je odre‰il, za
to ujetni‰tvo. Ujetnik mojih rojakov Fran-
kov si dobil priliko, spoznati sv. kr‰ãansko
vero, prejel si zakrament sv. krsta, ki ti je
vse prej‰nje grehe, tudi ta grozoviti umor,
z du‰e izbrisal. Bog je bil milostljiv s teboj,

BES

TUGOMER

da te je vodil v ujetni‰tvo, njega hvalimo.
Spoznal si pri nas resnico in deleÏen bode‰
za to veãnega izveliãanja.

TUGOMER

Ha, ha, ha! Neãem te varati niti v tem,
meni‰e, ne bilo bi mo‰ko. Ako sem ti vse
povedal, naj ti povem i to, da z menoj ni
istina, kar si vprav govoril.

MENIH

Kako? Ali nisi kr‰ãen? Niso li te na‰i brat-
je pokristjanili?

TUGOMER

Da! Ali spokorili ne, prepriãali ne. Jaz sem
se pokristjaniti dal samo zarad nje, zarad
Zorislave.

MENIH

A ona je ‰e zdaj poganka!

TUGOMER

Je. Ali jaz bi bil ‰e dandanes vojni ujetnik
pri va‰ih frankovskih knezih, ko bi si ne bil
svobode s tem kupil, da sem se dal krstiti in
sem pri‰el sem, kjer je ona.

MENIH

Moj bog v nebesih! Moji bratje v Kristu te
niso poduãili? Ne preverili, da je le eden
edini pravi bog in va‰i slovenski maliki niã
nego iznajdba hudobnega duha?

TUGOMER

Ne! Krst va‰ sem prejel, a ne vem, kaj je
resnica. Ne znam, ali vlada slovenski bog
Perun nad nami ali tvoj troedini, kakor ga
zovete.

BES

TUGOMER

MENIH

Vera je dar boÏji, milost boÏja, in moliti ho-
ãem, da ti vsemoÏni bog razsvetli um in da
spoznanje, da je Kristova vera edino prava.

TUGOMER

Na‰ slovenski sveãenik, sivolasi starec Zó-
volj isto pravi, isto trdi o Perunu. Kolne in
roti se na ârta, moli in zdihuje do Morane,
priseza na Peruna, kakor ti po svoje. Komu
naj verujem? Ljubezen in ‰ega me veÏe na
bogove mojih otcev, a greh, uboj in blazna
ljubezen do Ïenske so me priveli k vam in
vdal sem se va‰emu uku, ne zarad vas,
nego da sem se re‰il ujetni‰tva in pri‰el
sem nazaj, kjer je ona.

MENIH

Nevernik in kristjan! Bog in vsi svetniki,
pomagajte mi, blagoslovite moj jezik, da
govori z apostolskim ognjem, da re‰im to
omagujoão du‰o, ki hoãe kreniti s pravega
pota!

TUGOMER

Jaz nisem nevernik ne vernik, jaz ne uteg-
nem o tem misliti. Pusti zdaj svoje molitve,
a pomagaj mi, ãe zna‰. Pomagaj mi, da do-
bim to Ïensko, katero hoãem, potem vse
verujem, kar hoãe‰. Stori, da se ne bode
odvraãala veã od mene, naredi, da nisem
zastonj ubil bojnega tovari‰a, in jaz sam ti

BES

TUGOMER

pomagam, ãe hoãe‰ raz‰iriti tvoj uk med
Sloveni.

MENIH

Ti, ti sam? O, ko bi...!

TUGOMER

Da. Ti si sveãenik, ti propovéduje‰ o ãude-
sih, ki so jih delali oznanjevalci tvoje in se-
daj moje navidezne vere. Ti si naslednik
njih, naredi ãudo in tvoj sem, za kar me
prosi‰. Molitev, zdravilo, strup, ãudo —
vse, kar hoãe‰, me za tebe pridobi, samo
ustrezi mi, Zorislava naj bode moja. In ãe
tega ne zna‰, ãemu ti je tvoj kriÏ, ãemu tvo-
ja knjiga, kje je tvoja uãenost, kako sme‰
hoteti narode spokoravati?

MENIH

Bog poostri mojo misel, moj vid! — Tu se
mi sveti veliki cilj doseÏen, tu je pot do nje-
ga, ne daj, da ga izgubim. — Prijatelj, knez
Tugomer, jaz ti moram pomagati, moram
sredstvo najti!

TUGOMER

Ti more‰?

MENIH

Hoãem, moram! Stoj! Ne. Pusti me misliti!
Kako!

TUGOMER

Misli. Pridem kasneje zopet. Ne odrivaj
dolgo.

Odide.

BES

TUGOMER

SEDMI PRIZOR

MENIH

sam:

Slava, slava bogu! Tu bode zmaga! Tu

morem zasaditi poãetek! Ta bode pridob-
ljen, mora biti! Kako, tega ne vem ‰e, samo
ono stran sem na‰el, kjer mu moremo do
Ïivega priti, kakor doslej ni bilo mogoãe.
Îenska! Slaba stvar, moÏu pokorna Ïe iz
Adamovega raja, in vendar kako velike reãi
se mogó zarad nje goditi! — Ako mu mo-
rem svetovati, kako do te Ïenske pride, po-
tem stori vse za nas, vse, tako je rekel, po-
tem je ta lepa deÏela celo na‰a in meni
vladi‰tvo ne uide. Eno Ïensko pridobiti, kjer
gre za toliko stvar! âe tega ne morem, ãe
tega ne doseÏem s kakr‰nimi sredstvi koli,
je li vredno, da delamo pri ãinu, kateri bo-
de po vsem svetu zaslovel?

BES

TUGOMER

DRUGI AKT

PRVI PRIZOR

Stara Vrza sedi zadaj na stolu skljuãena, Zorislava,

Grozdana delate mo‰ki pla‰ã

ZORISLAVA

In kaj ti je Neklon rekel?

GROZDANA

Niãesar.

ZORISLAVA

Sta li molãala?

GROZDANA

Molãala nisva, govorila sva. Ali ne zna‰,
kako se govori?

ZORISLAVA

In ti ni niãesar rekel?

GROZDANA

No, ako sva govorila, nekaj je moral reãi,
ne?

ZORISLAVA

O ãem sta govorila?

GROZDANA

Ne vem veã. Ti tudi vse spra‰a‰. — Daj mi
drugo nit, ta se trga. — Neumno delo je to
in nepotrebno, zares.

ZORISLAVA

Ali ni rekel, da te ljubi?

GROZDANA

To se ve, da je rekel, to je Ïe tolikokrat re-
kel. Zmerom to govori.

ZORISLAVA

Zmerom! — In ti tudi njega ljubi‰? Moãno?

BES

TUGOMER

GROZDANA

Niã ga ne ljubim, nala‰ã ne! Noãem ga lju-
biti, zato ker vpra‰a‰, a sem ti Ïe povedala,
da ga.

ZORISLAVA

Zakaj ga ne bi? Ni li lep, mlad junak? Tako
dober, srãen, vesel kakor noben drug? In
kadar s teboj govori, pogleda‰, kako sije
njegovo oko, in vidi‰ mu v srce, ki je tvoje,
ker si ti v njem. In ti pravi‰, da ga ne ljubi‰!

GROZDANA

A on mora tudi mene ljubiti.

ZORISLAVA

Mora?

GROZDANA

Da, mora, mora...!

ZORISLAVA

Kako te bode ljubil, ãe ti pravi‰: »Niã ga ne
ljubim, nala‰ã ne, neãem.«

GROZDANA

izpusti delo iz rok, zaãne se jokati in objame
Zorislavo.

ZORISLAVA

Ljubo, sreãno dete. Saj znam, da ga ljubi‰,
da ti je srce polno. Plakaj, plakaj. Daj teãi
solzam prepolne sreãe. Druge solze naj ti
ostanejo neumljive; tvojega srca oãesa, ki je
na prvi pogled v lepi svet Ïe zagledalo svo-
je svetlo sonce, naj ne moãi grenkost sam-
ote in trpljenja.

GROZDANA

Ne sme‰ mu povedati, kaj sem rekla.

VRZA

Kdo je v domu?

GROZDANA

Stara mati kliãe.

ZORISLAVA

Jaz in Grozdana, babica.

BES

TUGOMER

VRZA

Kdo?

ZORISLAVA

gre k starki:

Jaz in Grozdana.

VRZA

Govorite o ãem?

ZORISLAVA

Da, govorive ves ãas.

VRZA

O âeligoju, ne?

ZORISLAVA

Ne, o Neklonu.

VRZA

Jaz ga ne vidim Neklona; je tu?

ZORISLAVA

Ni ga tu.

VRZA

A zakaj ne govori‰ o âeligoju?

Odmor

VRZA

O! O!

ZORISLAVA

se vrne zopet k delu. Grozdani:

Primi tu.

GROZDANA

Ti, ne sme‰ me veã tako izpra‰evati. Ne-
ãem jokati. Ako bode‰ pa ti izpra‰evala,
hoãem jaz tudi, in jokala bode‰ ti potem.

ZORISLAVA

Morda ne. Moje solze Ïe niso veã tako bli-
zu kot tvoje, ljubica.

GROZDANA

âakaj. — Si li ti svojega moÏa âeligoja tako
ljubila kakor jaz Neklona — tako moãno?

ZORISLAVA

Tiho!

GROZDANA

A zakaj tako ozbiljno lice naredi‰? Povedi
raj‰a. Zakaj pa jaz tebi moram praviti?

ZORISLAVA

To ni zate.

GROZDANA

Ti misli‰, da sem jaz ‰e dete. A nisem. Jaz
vse vidim. Ne zna‰ ‰e, kaj sem opazila.
Smem povedati?

BES

TUGOMER

ZORISLAVA

Povej.

GROZDANA

Tvoj âeligoj je bil gotovo lep‰i nego ta Tu-
gomer. Ne? In ne tako neprijazen.

ZORISLAVA

osorno:

Kaj ima‰ s tem? Kaj ti je Tugomer?

GROZDANA

Ne bodi huda. Neãem se te bati. A to vem,
da Tugomer zarad tebe sem bodi. A rada
ga ne sme‰ imeti, jaz ga ne morem videti,
bojim se ga, zelo.

ZORISLAVA

Tiho. Tebe to nima brigati in ne govôri.

DRUGI PRIZOR

Prej‰nji. Neklon

NEKLON

Kdo o meni govori?

GROZDANA

Jaz.

Teãe mu nasproti in ga z eno roko objame.

NEKLON

Kaj dela‰?

GROZDANA

Zorislavi pomagam.

VRZA

ki je bila na stolu zadremala, se spne pokonci:

Moj âeligoj, moj sin! âeligoj.

ZORISLAVA

Mati.

Gre k starki ter jo obstreÏe, da s stola ne

pade.

Neklon je pri‰el.

VRZA

Neklon? a!

NEKLON

se tudi starki pribliÏa, ona ga strastno za roko
prime.

BES

TUGOMER

VRZA

âeligoja nisi s seboj privel?

NEKLON

Ne, mati!

Zorislavi:

Ali zopet veã ne ve nje-

gove smrti?

VRZA

Kaj si rekel?

ZORISLAVA

Idete li spat, mati?

VRZA

Idem, idem. âeligoja ni veã k meni, vse me
pozablja, nihãe veã me neãe, da, idem.

Zo-

rislava jo odvede v izbico na strani.

TRETJI PRIZOR

Neklon, Grozdana

NEKLON

Ti si plakala, du‰a moja?

GROZDANA

O ne.

NEKLON

Ne taji, na oãeh se ti vidi. Povej, zakaj so te-
kle iz teh ljubih oãi solze, ali te je kdo
razÏalil? Kdo?

GROZDANA

Nihãe ne.

NEKLON

In zakaj si plakala?

GROZDANA

Za niã.

NEKLON

Jaz bi rad vedel, povedi, srãece.

GROZDANA

Ti si neusmiljen ãlovek, pusti me, niã ni
bilo.

NEKLON

Ne pove‰?

BES

TUGOMER

GROZDANA

Ne, ba‰ zdaj ne.

Objame ga, on jo na srce pri-

tisne.

NEKLON

Ti ljubo dete, ãakaj.

âETRTI PRIZOR

Prej‰nja, Zorislava

NEKLON

Zorislavo vpra‰am, ãe ne pove‰ sama.

ZORISLAVA

Kaj hoãel vedeti?

NEKLON

Zakaj je plakala, neãe povedati.

GROZDANA

skoãi s smehom pokonci in Zorislavi prste na
usta poloÏi.

ZORISLAVA

rahlo jo odstrani:

Ljubi te in ljubezen plaka

v sreãi kakor v nesreãi. Ona v sreãi. Groz-
dana, pojdi malo k materi, ona Ïeli, da si
pri njej; menim, da kmalu zaspi.

GROZDANA

Neklonu:

Ako poãaka‰, da pridem nazaj.

NEKLON

Gotovo, du‰a.

GROZDANA

Ako prej odide‰, nikdar veã te ne pogle-
dam, ãuje‰, nikdar.

ZORISLAVA

Vrne‰ se lahko precej, babica je trudna in
kmalu zaspi; le da jo zdaj same ne pustimo,
ko se ji v moÏganih blodi.

BES

TUGOMER

PETI PRIZOR

Neklon in Zorislava

NEKLON

Za koga je to delo?

ZORISLAVA

To je mo‰ki pla‰ã.

NEKLON

Vidim. A komu je namenjen?

ZORISLAVA

Kdor ga bode zasluÏil.

NEKLON

Morda uganem kdo.

ZORISLAVA

Ne lahko, tudi ni treba ugibati.

NEKLON

Zakaj skriva‰? Komu drugemu bi bil pla‰ã,
vezen v tvoji roki, namenjen, nego onemu,
ki ti svoje ljubezni ne skriva, Tugomeru.
âudno, da ga ni tu. Videl sem ga sem iti. —
Ve‰ ti, jaz ne razumejem, zakaj se ti tako
mrzlo vede‰ proti njemu. Ali hoãe‰ vdova
ostati?

ZORISLAVA

UÏivaj ti nedolÏno ljubezen one svoje ne-
dolÏne deklice, za druge pak se ne brigaj.
Ljubi jo kakor ona tebe, Ker morda tudi
njej in tebi ne bode cvelo na veãno cvetje
prve mladosti; a Zorislava âeligojeva si ne
daje Ïe rada svetov dajati, osobito ne v teh
reãeh. Zdi se mi, da si to Ïe ãul iz mojih ust,
Neklon. âemu me sili‰ ponavljati?

BES

TUGOMER

·ESTI PRIZOR

Grozdana in prej‰nja

GROZDANA

Neklon, Neklon, babica neãe zaspati, mo-
ra‰ ‰e ti priti, pravi, in ji govoriti ne znam
kaj. Pojdi.

ZORISLAVA

Idi z njo v izbo. Grozdani dajaj dobre sve-
te ali, kar je le pametnej‰e, dobre poljube.

NEKLON

Ne srdi se name, Zorislava.

ZORISLAVA

Idi.

Odideta.

SEDMI PRIZOR

ZORISLAVA

sama:

»Ali hoãe‰ vdova ostati?« — to

vpra‰anje, kolikokrat sem ga od sorodni-
kov in drugih Ïe sli‰ala. Bogovi, zakaj ste
hoteli, da sem Ïenska, stvar, ki ni ljudem za
drugo, nego da se moÏi — tem ljudem brez
moãnega srca, tem du‰am brez jake ljubez-
ni in brez sovra‰tva. Jedva so umite deske
dobro posu‰ile se, katere je okrvavilo trup-
lo ljubljenega moÏa, mojega âeligoja, in jaz
naj Ïe drugemu moÏu dam roko, katera je
njemu zvestobo prisegala! Kdo je ma‰ãeval

BES

TUGOMER

âeligojevo smrt, kdo osvetil njegovo Ïiv-
ljenje? Nihãe ne, narod ne niti oni, ki me
prosijo ljubezni. In te mraãne slutnje, ki me
obhajajo, kadar babico Vrzo ãujem imeno-
vati njegovo ime, v mislih, da ‰e Ïive, zakaj
jih ne morem pregnati.

Nasloni se.

âeligoj,

âeligoj, zakaj si padel vprav ti, zakaj ne kdo
drug.

Odmor.

OSMI PRIZOR

Zorislava. Tugomer

ZORISLAVA

Kdo prihaja?

TUGOMER

Jaz sem, Tugomer.

ZORISLAVA

Zdrav!

TUGOMER

Videl sem luã in vstopil, dasi je pozno.

ZORISLAVA

Da paã, pozno je Ïe.

TUGOMER

Hoãe‰ li s tem potrditi, da sem neugoden,
ko sem pri‰el?

ZORISLAVA

V na‰em domu ni noben gost neugoden,
Tugomer, najmanj pak more znanec in so-
rodnjak neugoden biti, kakor si ti.

TUGOMER

Znanec! Znanec samo! Torej niti ne prija-
telj, dober prijatelj? Veã pa celo ne? Zori-

BES

TUGOMER

slava, Zorislava, kdaj se ti omehãa srce za
mojo ljubezen? Zakaj me zameta‰?

ZORISLAVA

Jaz te ne zametam.

TUGOMER

Zakaj me ne ljubi‰?

ZORISLAVA

âuj. Sama vidim, da je ãas, da ti povem, ka-
kor mislim. . .

TUGOMER

Govori, a ne reci, Zorislava, da me neãe‰
ljubiti, ne mori srca v meni, ne jemlji mi z
eno kruto besedo veã nego Ïivljenje.

ZORISLAVA

Ako mi ukazuje‰, kako naj govorim, raj‰a
molãim.

TUGOMER

Ne molãi, izgovori, naj bode tvoja sodba
morilna ali osvobojujoãa, jaz jo hoãem
sli‰ati. Ti me ne more‰ zavreãi, ti si me nek-
daj ljubila.

ZORISLAVA

Preden sem bila âeligojeva Ïena, ljubila
sem te toliko kakor âeligoja.

TUGOMER

Zorislava!

ZORISLAVA

Stoj, da izgovorim. Ljubila nisem prej niti
âeligoja niti tebe, ker nisem znala, kaj je
ljubezen. S teboj mi je bilo ugodneje obãi-
ti, ker si veã pri meni bil. âeligoja sem izvo-
lila, ker mi je bolj po oãeh bil. A ljubiti sem
zaãela âeligoja stoprv, ko sem bila njegova,
ko sem spoznala velikost njegovega pogu-
ma in blagost njegovega srca. In ljubila

BES

TUGOMER

sem ga taãas najbolj, ko se je, v boj idoã, od
mene poslovil, vodja tega naroda, prvi bo-
ritelj za njegovo svobodo, v boj, iz katere-
ga se ni veã vrnil. In srce mi je pokalo, in
stoprv taãas sem spoznala, kako sem ga
ljubila, ko so mi ga prinesli iz boja ubitega,
krvavega, in jaz niti solz nisem imela, da bi
mu bila izprala kri z juna‰ke glave, katero
so razbili sovraÏniki — med katerimi si ti
bil do zdaj ujetnik! Jaz sem se mu bila vda-
la, ker je bil prvi, dasi bi bil mogel ti biti. A
ko sta ‰la v boj. za domovino oba, padel je
on v ljutem boju za domovino, ti si se dal z
oroÏjem v roki ujeti. Reci, ãe sme‰, da si
vreden biti naslednik âeligojev, in jaz sem
tvoja Ïena.

TUGOMER

srdit:

Sem!

ZORISLAVA

Nisi, a more‰ biti.

TUGOMER

Kaj Ïeli‰, da storim?

ZORISLAVA

PokaÏi, da si kneÏji sin.

TUGOMER

Kako?

ZORISLAVA

MoÏ si in to Ïeno vpra‰a‰! A ti ne ãuje‰, kar
govore vsa usta, kar poroãajo vsi glasi?
Franki, ki so âeligoja ubili, bliÏajo se ved-
no bolj na‰im mejam. Vi jih ãakate, kriÏem

BES

TUGOMER

drÏite roke, zaupni in krotki, pravi Sloven-
je!

TUGOMER

Kadar pride do boja, Tugomer ne bode
zadnji.

ZORISLAVA

Ne bode zadnji? To mu Ïe zadostuje? âeli-
goj je bil prvi!

TUGOMER

zase:

Prekleto ime!

ZORISLAVA

Zakaj se od mene obraãa‰, ali nima‰ srca
prvi biti v tem narodu?

TUGOMER

Ti to terja‰?

ZORISLAVA

Ako hoãe‰ roko âeligojeve vdove, da! Idi,
zbiraj slovenski narod, svari ga, naj ne
ãaka, da sovraÏni Franki Ïe vse svoje sile
zbero in v na‰o deÏelo prihrume, paleã
na‰e dome in moreã na‰e ljudi. Idi, in ka-
dar se prvak tega naroda in zmagovalen
poveljnik vrne‰, osvetiv‰i nad Franki tudi
moje sovra‰tvo do njih, oglasi se pri Zori-
slavi za njeno srce, idi, a ãuvaj, da te zopet
ne ujemo, zna‰, Tugomer?

TUGOMER

Ti me hoãe‰ zasmehovati?

ZORISLAVA

Ne, Tugomer, tako nisem mislila. Idi in
bodi moÏ, bodi prvi sin domovine in jaz
sem tvoja. Sedaj ne.

Odide v izbo skozi sred-

nje duri.

BES

TUGOMER

DEVETI PRIZOR

TUGOMER

sam:

Torej je istina. âastilakomnost jo je

vodila, ne ljubezen, kakor sem tudi slutil.
Ne ljubi me! Ljubila me nikdar ne bode!
Njega bode v srcu nosila, kateremu je moj
buzdovan pod zemljo pomagal! Da bi mu
njo iztrgal, okrvavil sem svoje roke, zavrat-
no ubil tovari‰a, sobojevnika. In ona se ga
drÏi ‰e, ko ga ni! Zakaj, o, ãemu sem to sto-
ril, ãemu obteÏil vest za vse Ïivljenje. Ne!
Ha, ‰e enkrat, ‰e stokrat bi ga ubil — zanjo!
O Tugomer, kje je tvoj razum! Zakaj se po-
niÏuje‰ in poniÏevati daje‰? Ko bi bila ona
sama svojega spola na svetu in bi poleg
svoje lepote imela sijaje sonca in vsega
neba, je li vredno in moÏevsko, da se take-
mu ponosu vdaja‰, ne da bi s prezirom
mimo nje ‰el? Zakaj ne iztrgam iz sebe te
ljubezni, ki mi je toliko bridkih dni, toliko
teÏkih noãi delala? Zakaj ne vraãam zame-
tanja z zaniãevanjem! — Zastonj! Îe sem
predaleã ‰el, nazaj ne smem, neãem! Moja
mora biti, i ãe ji moram zvezde z neba po-
trgati, da ustreÏem njenemu ponosu. Prvi v
narodu je bil, vodja mu. Ha! l jaz ãem biti

BES

TUGOMER

prvi, ãe ne z bogovi ali z bogom, pa s ãrtom
ali hudiãem! In ti, ponosna, bode‰ se kla-
njala moji velikosti in slavi — ne, o Zorisla-
va, jaz te moram ljubiti.

Odide.

DESETI PRIZOR

Neklon in Grozdana prideta

NEKLON

Ali je stara babica zdaj mnogokrat taka,
tako du‰evno iz sebe?

GROZDANA

Ne, oãe Zovolj se boji, da jo vzame smrt.
Ali bi ne bilo zlo, ãe nam umrje, Neklon?

NEKLON

Ne misli o tem, dete moje. A glej, kje je Zo-
rislava? Ni Ïe veã tu. Vendar ni ‰e tako poz-
no, da bi bila ‰la k pokoju?

GROZDANA

O je, jaz moram tudi iti, sicer je huda.
Zdrav ostani, a kmalu pridi, ve‰, kmalu,
prav kmalu.

NEKLON

Ti me od sebe podi‰, golobica moja? To ni
ljubeznivo.

GROZDANA

Ne, ne, ostani, dokler hoãe‰, ‰e dalje, ne
pustim te proã, pri meni bodi.

NEKLON

A moram iti, moram. Daj, poljubi me in zo-
pet pridem.

BES

TUGOMER

GROZDANA

Kmalu?

NEKLON

Spremi me do velikih duri. Ali te je strah?

GROZDANA

S teboj ne, ljubljeni, s teboj idem do konca
sveta.

Odideta.

ENAJSTI PRIZOR

Stara Vrza pride skljuãena iz spalnice z

razmr‰enimi redkimi sivimi lasmi v ponoãni obleki

in si z goreão trsko sveti

VRZA

Primite ga, drÏite ga, kje ste, Neklon, Zo-
volj, Zorislava, Grozdana, drÏite ga! Tu, tu!
Glejte, kako krvave roke ima in rdeã obraz,
primite ga, umorite ga!

DVANAJSTI PRIZOR

Prej‰nja. Zorislava

ZORISLAVA

Kaj je, babica? Zakaj ste vstali?

VRZA

Vidi‰ ga tam?

ZORISLAVA

Niã ne vidim.

VRZA

Ne? Res, ni ga veã, ‰el je iz hi‰e proã, in vi
ga niste ugrabili? In vprav zdaj je tu k meni
na posteljo pri‰el rogat se mi, da mi je sina

BES

TUGOMER

umoril, mojega âeligoja. Tu pri nas je bil,
pred menoj je stal, in nihãe od vas ga ni
prijel! O Vrza, stara Vrza, kako si zapu‰ãe-
na, nihãe te ne ma‰ãuje.

ZORISLAVA

Kdo je bil tu?

VRZA

Nemec je bil, ãlovek krvav in rdeã, tu pred
menoj, in vi ga niste prijeli. O!

ZORISLAVA

Vi ste bolni, babica, pojdite spat.

Odvede jo.

VRZA

O, o!

Odidete.

BES

TUGOMER

TRETJI AKT

PRVI PRIZOR

Peruni‰ãe, tri lipe, bogu Perunu posveãene, na

samotnem kraju, zadaj hribovje, na desno malo

skalovja, na levo grmovje Menih in frankovski

kupec prideta z levice

MENIH

Zdaj te pa ne spremljam dalje, prijatelj. Tu
je Ïe Peruni‰ãe, tukaj ti krivoverski Sloveni
svoje malike molijo, glej.

KUPEC

In svoja posvetovanja imajo, to sem i jaz
ãul.

MENIH

Tu se posloviva. Tedaj naj ti ‰e enkrat po-
vem in zabiãim, da ne pozabi‰. Mejnemu
grofu Geronu moj poniÏni pokIon sporoãi;
jaz sem vdan hlapec njegov in sluga na‰e
svete cerkve. Povedi mu natanko, kaj si ti
sam videl in sli‰al tu med Sloveni in kaj
sem ti jaz razloÏil. Reci Geronu in vsem
frankovskim gospodom, da ni brez nevar-
nosti boriti se s Sloveni, ker oni so moãni in
za svoj dom hrabri bojevniki. Tudi, se mi
zdi, moãno Ïe slutijo, da se od Frankov na-

BES

TUGOMER

meravajo njihove pokrajine osvojiti, in pri-
pravljajo se, veã nego je dobro, na brambo.
Zato dopovedi mojo poniÏno misel, da se
pri Slovenih veã da za nas doseãi z zvijaão
nego s silo.

KUPEC

Pomnim, kaj si mi povedal, ne skrbi.

MENIH

Prekaniti, prevariti moramo Slovene po-
sku‰ati, reci. In ne pozabi povedati, poseb-
no kar se Tugomera tiãe. Iz njega se morda
da kaj velikega narediti za na‰o stvar. Nje-
ga pridobimo in mnogo naroda z njim pri-
dobomo, druge male nam bode on sam
pridobil, velikih se pa iznebil. Jaz sem Ïe
nekaj storil, kar sem mogel; naj na‰i veliki
gospodje dalje mislijo in pomagajo.

KUPEC

Posebno njegova ljubezen, rekel si . . .

MENIH

Da, tudi to razloÏi. âastilakomnost one
Ïenske in zaljubljenost Tugomerova, vse
nam more v priklad biti in ga nam pribliÏa-
ti. Da le en korak v na‰ tabor stori, potem
ga hoãemo Ïe drÏati, potem mora i posled-
nje korake z nami delati. Koliko je Ïe s tem
pridobljeno, ko je na‰e vere.

KUPEC

Znam, razkazal si mi Ïe do drobnega.

MENIH

I povedi slavnemu mejnemu grofu Geronu,
zakaj ti pisma ne dam s seboj, da je namreã

BES

TUGOMER

Ïe nevarno pisati. Ko bi Sloveni znali, da
jaz ‰e kaj drugega, med njimi bivajoã, na-
meravam nego vero oznanjevati, ubijejo
me.

KUPEC

In taãas bi jaz ne hotel v tvoji koÏi tiãati,
moÏ boÏji! — A glej, nekdo prihaja.

MENIH

To je slovenski Perunov sveãenik Zovolj.
To nekaj pomenja, da prihaja tu na Peru-
ni‰ãe.

KUPEC

Skrijva se tu v grmovje, da kaj ãujeva.

MENIH

Jaz se moram, ker stari me ãrti in njegov ãrt
je nevaren; on ima vpliv. A tebe ne pozna,
ti ga kasneje lahko ogovori‰, ãe hoãe‰, ker
starec je popolnoma slep in na pol gluh.

KUPEC

Da vidiva.

Umakneta se za grmovje, od koder

sta pri‰la.

BES

TUGOMER

DRUGI PRIZOR

Zovolj, katerega na kratki palici vodi mali deãek

Cvetiãek, z desne strani

ZOVOLJ

Sva li na Peruni‰ãu?

CVETIâEK

Sva.

ZOVOLJ

s palico tiplje in dotiplje lipo in kamnen sedeÏ
pod njo:

Sva li sama, ni ‰e nikogar tu, Cve-

tiãek?

CVETIâEK

Sama.

ZOVOLJ

sede:

O Perun, Perun, bog, ki brani‰ Slove-

ne, ne ostavi sedaj tega. svojega naroda slo-
venskega, ko so pri‰li ãasi narodne pogibe-
li. VzdrÏi svojim slovenskim sinom pogum,
vdihni jim ono ljubezen do domovine, ka-
tera jih ohrabri, da mogó umreti za sloven-
stvo, a ne ga popu‰ãati. âuvaj svoj sloven-
ski narod pred izdajalci, ãuvaj ga pred me-
hkuÏniki in stra‰ljivci. Perun, Perun, zakaj
dopu‰ãa‰, da hira narod, kateremu si pol-
ja blagoslovil, kateremu si dal mir in naj-
lep‰i svet? Dvigni se in bodi varuh na‰, ker
na‰i sovraÏniki so tudi tvoji sovraÏniki. Ka-
dar tvoj narod poderó, onda poderó i tvo-
ja slovenska sveti‰ãa. Potujili se bodo tvoji
svobodni sinovi in tujcu sluÏili, in tvoje

BES

TUGOMER

hãere, katerim si dal blagost srca in lepoto
telesno, odvrnó se od Slave, na‰e matere,
in bodo robinje tujcev. Ne pusti, da bode
Sloven, vpreÏen kakor Ïivina v plug fran-
kovskim gospodarjem, pot potil in roke
Ïulil za tvoje in na‰e vrage. Ne dovoli, da se
tvoje sveti‰ãe oskruni in da tvoje mesto za-
vzame bog, ki ga ãaste protivniki tvoji in
slovenski.

Glavo povesi in v dlani nasloni.

TRETJI PRIZOR

Kupec, prej‰nja

KUPEC

stopi izza grma in Cvetiãku, ki se je bil od star-
ca odstranil, kaÏe svetlo igraão:

Deãko, to ti

dam, pojdi k meni.

CVETIâEK

Neãem.

KUPEC

Povej mi, kdo pride sem k Zovolju? Koga
ãaka?

ZOVOLJ

Kdo govori?

KUPEC

Molãi, deãko, sicer!

Îuga s palico.

Stari Zo-

volj, Perun s teboj, kaj ãaka‰ tu?

ZOVOLJ

Kdo si, ki z menoj govori‰, ne poznam tvo-
jega glasa.

BES

TUGOMER

KUPEC

Sloven, ki potuje.

ZOVOLJ

Potuj v miru dalje, tu nima‰ niãesar opra-
viti, hodi.

KUPEC

Idem!

Uhvati Cvetiãka za roko in bolj tiho:

Deãko, ako kaj pove‰ komu, da sem jaz tu
bil, pridem jutri pote, denem te v svoj ko‰
in ponesem te v gozd, tam te pustim in vol-
kovje pridejo in te vzemó in te raztrgajo.

CVETIâEK

zaãne plakati in teãe k Zovolju, ko ga kupec iz-
pusti.

KUPEC

Zdravo, starec.

Odide nazaj v grmovje.

âETRTI PRIZOR

Zavolj, Cvetiãek

ZOVOLJ

Zakaj plaãe‰, dete?

CVETIâEK

MoÏ mi je rekel, da me vzame in nese v
gozd, da me volkovi raztrgajo.

ZOVOLJ

dvigne palico:

Kje je?

CVETIâEK

·el je.

ZOVOLJ

Lopov! Sedi k meni in se ne boj. Ne vzame
te, jaz te ne dam, ti si moj. Kam je ‰el?

CVETIâEK

Po potu.

BES

TUGOMER

ZOVOLJ

Jaz te ne dam vzeti. Ti mora‰ dorasti, in ka-
dar bo‰ velik, mora‰ biti junak. Umrla sta ti
otec i majka. Perun ti bodi otec, domovina
mati. Kadar doraste‰, ostane‰ veren na‰e-
mu Perunu in slovenski domovini. Mene
Ïe ne bode, moje kosti bodo trohnele v
zemlji, kadar bodo i tebe klicali. Taãas vsta-
ni, hrabri druge, bodri vse, naj bodo zves-
ti narodu, naj ljubijo domovino, naj ne
zaupajo tujcem, kateri hote na‰ rod uniãi-
ti. — Sedaj me ‰e ne razume‰, a vsadi si
besede slepega Zovolja, katerega vodi‰, v
srce in domi‰ljaj se jih, kadar v leta pride‰,
da ti jih bode trebalo razumeti. Îal, Ïal, da
so ti dnevi morda bliÏji, nego si mislim jaz
sam. Ali me poslu‰a‰, Cvetiãek?

CVETIâEK

Poslu‰am.

ZOVOLJ

Glej, deãko moj, jaz sem slep. V boju s
Franki so mi bile ranjene oãi, in sedaj ne
vidim veã sonca ni belega dneva ni meseã-
ne noãi. ârno je pred menoj od jutra do
mraka, od mraka do dne, veãna noã. Jaz ne
vidim zelenega polja ni sinjega neba nad
na‰im slovenskim domovjem, ali Zovolj
rad umrje slep in ne videã lepot svoje deÏe-
le, ako bi vedel in ãul, da je moj slovenski

BES

TUGOMER

narod svoboden za bodoãnost in domovi-
na re‰ena opasnosti.

CVETIâEK

MoÏje prihajajo.

ZOVOLJ

Vendar enkrat. Kdo je?

PETI PRIZOR

Z desne strani prihajajo Ïupanje Volkán, Bátog,

Hotjebor, Radulj‰ãik, Lastún. — Prej‰nja

VOLKAN

Glej, stari Zovolj je prvi na mestu.

LASTUN

Ali nas ni on sem pozval? Pozdravljen, sta-
ri.

ZOVOLJ

Ti si, Lastun? Poznam te na glasu. Kdo je ‰e
s teboj?

LASTUN

Jaz sem tudi, Zovolj, in Batog, tu Hotjebor,
Radulj‰ãik, drugi ‰e pridejo, nekateri pa
hoãejo naravnost v Selo priti, kjer volimo
vojvodo.

BATOG

Da, tudi meni jih je veã obljubilo, da voli-
jo tako, kakor se tukaj mi med seboj zme-
nimo. Tako so govorili Trzen, Samorod, Ja-
roÏir, Klenoviã.

RADULJ·âIK

In jaz sem govoril s stare‰ini Bojanov, Do-
mostrojev, Zagonov in Dobrogodov.

BES

TUGOMER

HOTJEBOR

In meni je obljubil Strez iz Kruvojiã, da
hoãe z nami vred poslu‰ati, kaj bode Perun
iz tebe govoril, Zovolj. Tudi Basnigoja me-
nim lahko dobiti na na‰o stran.

ZOVOLJ

Poznam moÏe, vrli so rojaki. — A kaj ãuje-
te izza meje?

LASTUN

Slabe stvari. Franki se pripravljajo in mi ne
smemo muditi se.

HOTJEBOR

âe nismo pripravljeni, pa nas poteró.

ZOVOLJ

Da, da, kakor so Ïe nekoliko na‰ih sosedov,
ki so nekdaj Slovenje bili, a zdaj z na‰imi
sovraÏniki proti nam vojujejo, proti biv‰im
bratom.

BATOG

Bes in strela jih udari!

ZOVOLJ

A kako je mnenje med vami, koga menite,
da izberemo za svojega vojvodo, kar je naj-
prej treba.

LASTUN

Mi smo govorili, da bi Tugomera.

HOTJEBOR

Tudi na‰i moÏje so Tugomera najbolj ime-
novali.

RADULJ·âIK

Tugomer je Ïe, ko smo pokojnega âeligoja
volili, imel najveã glasov.

BATOG

No, volímo ga.

ZOVOLJ

Stojte, moÏje. Tugomera ne. Neki glas v
meni pravi in k vam govori: Tugomera ne.

BES

TUGOMER

Izberite katerega med imenitnimi sloven-
skimi moÏmi, le ne Tugomera.

LASTUN

Zakaj ne, Zovolj?

HOTJEBOR

Nimamo mnogo izbire, malo je moÏ med
nami, ki bi znali veliko vojsko voditi.

ZOVOLJ

On je bil dve leti pri tujcih in mi ne vemo,
kako se je tam vladal.

LASTUN

Ba‰ zarad tega, ker je bil pri na‰ih sovraÏ-
nikih in torej pozna njih ‰ege in moãi, nam
more biti v boju Ï njimi koristen. On se je
nauãil vseh njih zvijaã.

ZOVOLJ

Da, nauãil se je njih zvijaã, ali kdo ti pove,
da ni med njimi izgubil srca za na‰ dom in
na‰e slovenske bogove? On je ves druga-
ãen, nego je bil prej, jaz mu ne zaupam. Po-
‰tenje in srce naj nam daje pogum, da
zmagamo in pustimo zvijaãe in laÏ nas-
protnikom.

BATOG

Nu, volimo tedaj Neklona.

LASTUN

Mlad je ‰e, a naposled volim i jaz Neklona,
ako menite, da Tugomera neãemo.

ZOVOLJ

Neklona, da!

HOTJEBOR

Vsi smo za Neklona.

DRUGI

Vsi za Neklona!

BES

TUGOMER

·ESTI PRIZOR

Kájaznik, ·pitignjev in drugi. Prej‰nji

BATOG

O Perun, stari Kajaznik je tudi tu.

LASTUN

In ·pitignjev s svojimi prijatelji.

KAJAZNIK

Pozdrav vam, prijatelji; stari Zovolj, Perun
s teboj. Kakov je sklep med vami, moÏje
slovenski? Zakaj ste me zvali sem priti, pre-
den se v Selu snidemo vsi.

BATOG

Neklona volimo.

KAJAZNIK

Za koga?

BATOG

I nu, za vojvodo.

KAJAZNIK

Ali mislite v istini brez vsega premisleka v
boj vreãi se in Franke ‰e prej draÏiti nego
oni nas? To ni modro. Poãasi, moÏje, in
premi‰ljeno.

BATOG

Tu ni niãesar premi‰ljevati. Ali hoãe‰ ãaka-
ti, da ti streha nad glavo gori, zaÏgana s
frankovsko trsko? Takoj udarimo, kakor se
bolj proti meji ganejo, to je sklep.

ZOVOLJ

MoÏ je govoril te besede.

DRUGI

Res je.

KAJAZNIK

Ne prenaglo, moÏje, poslu‰ajte me!

BATOG

Ne bodi baba!

BES

TUGOMER

KAJAZNIK

Nisem, brate, a kar tako vihrati se mi ne zdi
dobro. Prej moramo poskusiti, kako bi mir
ohranili z Nemci, ãe je ikako mogoãe.

BATOG

Kar pustimo, da nam vrat zavijó!

KAJAZNIK

Poskusimo vendar lahko.

LASTUN

To je istina. Poskusimo lahko, a kako misli‰
ti, Kajaznik?

·PITIGNJEV

Tudi mi smo za mir, ãe se da doseãi.

HOTJEBOR

âujmo, kako?

KAJAZNIK

Po‰ljimo nekoliko na‰ih moÏ k Frankom k
njih vodji, mejnemu grofu Geronu, in le-ti
naj porekó: Mi Sloveni smo miroljuben
narod, ne Ïelimo vojne niti sovra‰tva, ne-
ãemo va‰e zemlje ni va‰ega imenja; mi smo
dobri sosedje in Ïelimo le svojo svobodo, a
va‰o spo‰tujemo. Pustite nas, kakor mi vas,
in lahko je na‰ slovenski narod prijatelj va-
‰emu narodu.

ZOVOLJ

Po‰teno govori‰, Kajaznik, a sovraga ne po-
zna‰, ki ga imamo pred seboj.

KAJAZNIK

Ne brani, Zovolj, poskusimo, vi boste vi-
deli, da je tako prav. Poslanec, ki ga po‰lje-
mo, naj vzame s seboj najdraÏje darove za
Gerona, frankovskega poveljnika; darovi in
lepe besede morda re‰ijo stoterim izmed

BES

TUGOMER

nas Ïivljenje, in nam potem ni treba svoje
domovine v opasnost postavljati.

ZOVOLJ

Sklenite, kakor mislite, a zaupajte samo
sebi in svoji desnici, jaz Franke poznam.

LASTUN

No, poskusimo ‰e prej s poslanstvom, ta
ãas se pa vsekako pripravljajmo tudi za boj,
ako bode potreben. Jeli ste za to, moÏje?

MNOGO NJIH

Smo!

LASTUN

A koga naj po‰ljemo? Za to bi bil paã naj
bolj‰i Tugomer.

KAJAZNIK

Da, Tugomer.

LASTUN

Torej zdaj idimo v Selo in volimo v zboru
Neklona za vojvodo, Tugomera za poslan-
ca, jeli?

MNOGO NJIH

Je, tako je.

LASTUN

Izdaj idimo v Selo, ãas je. Tako, kakor smo
se tu dogovorili, moramo edini biti, vsi
enako voliti.

VOLKAN

Vsi enako, idimo.

Odhajajo.

BATOG

Zovolju:

Kaj sodi‰?

ZOVOLJ

Perun ãuvaj Slovene nesreãe, katera jim
preti.

Odidejo.

BES

TUGOMER

SEDMI PRIZOR

Kupec s kro‰njo in kmalu za njim stopi i menih iz

stranskega skrivali‰ãa

KUPEC

Hoj, meni‰e, moÏ boÏji, sem, sama sva. Jeli
si ãul?

MENIH

Ali so ‰li vsi?

KUPEC

Vsi, in kakor si sli‰al, imajo dovolj vaÏen
posel, da se tako brÏ ne vrnejo. Jeli si sli‰al
vse?

MENIH

Vse. I ti? Geronu povej, kar si ãul. Brzo na
pot! Sedaj se zaãne delo! Sedaj je moj ãas!

KUPEC

oprtuje kro‰njo:

Zbogom, boÏji moÏ, jaz

bom za tebe na vse pretege boga prosil,
kajti, na mojo vero, jaz bi zdaj nadalje ne
hotel veã v tvoji koÏi biti in Slovenom sve-
to vero trositi za vse vladikovine in vsa
opatstva frankovske kraljevine. Zdaj je tre-
ba pot pod noge vzeti in proã od tod, bog
te varuj!

MENIH

âe se mi sedaj posreãi!

KUPEC

I nu, za tebe ni tako hudo, tebe menda bog
varuje, saj si oznanjevalec njegovega nau-
ka. Za mene je drugo. Ti lahko reãe‰ Slove-
nom, da ti je samo za izveliãanje njihovih
du‰, in navsezadnje ti kar verjemó. Saj ve‰,

BES

TUGOMER

da nam tujcem ta narod vãasi ‰e raj‰i veru-
je nego svojim ljudem, posebno takim, ka-
kor si ti, ki znajo zvito govoriti. Moj jezik se
bolj opleta.

MENIH

Povedi Geronu, da naj mi kakor brÏ mo-
goãe po‰lje ãloveka, po katerem bode mo-
goãe poroãati.

KUPEC

Bogs teboj!

MENIH

Ogiblji se velikih potov, a drÏi se bolj stran-
skih stez, preden do meje pride‰, in poroãi
vse, kar si ãul.

KUPEC

In jaz na tvojem mestu bi bolj v svojem
brlogu tiãal i mnogo molil, da bi me kakov
Batog ne spoznal.

Odide.

MENIH

Sedaj, sedaj ni izgubiti ni trenutek ãasa. Po-
magaj, kar more! Upanje ni slabo. Sedaj
moram gledati, kako se s Tugomerom sni-
dem.

BES

TUGOMER

OSMI PRIZOR

Pred menihovo koão. Menih in Tugomer

TUGOMER

pride:

Ni ga tu, kjer mi je poroãil, da me ãa-

ka. Kaj mi ima povedati? Morda je izna‰el,
ãesar sem ga prosil: pripomoãek, da prido-
bim Zorislavo. He, menih, pridi ven! V tvo-
jo jazbo ne hodim rad.

MENIH

iz koãe pride:

Ti si? Knez Tugomer, pozdrav-

ljen bodi v imenu boÏjem.

TUGOMER

Kaj mi ima‰ povedati?

MENIH

VaÏne reãi. Zna‰, da so imeli vãeraj va‰i Ïu-
panje in knezi shod, v katerem so o tebi
sklepali?

TUGOMER

Bil sem sam navzoãen, kako ne bi znal. A
ãudim se, kako ti take stvari izve‰, meni‰e.
Ne svetoval bi ti me‰ati se v svete, ki nima-
jo s tvojo vero niãesar zajednega, kajti po-
tem bi niti meni ne bilo mogoãe braniti te
pred svojimi rojaki.

MENIH

Mene in moj sveti poklic varuje tudi bog. A
kaj pravi‰ — ti nisi bil pri shodu na Peru-
ni‰ãu navzoãen in tam so va‰i moÏje o tebi
sklepali.

TUGOMER

Na Peruni‰ãu? Tam ni bilo shoda.

BES

TUGOMER

MENIH

Jaz sam sem bil tam za grmovjem skrit in
sem videl in sli‰al Zovolja, Batoga, Lastuna,
Kajaznika, Hotjebora in mnogo drugih.
Tam so se posvetovali, kako naj volijo po-
tem v shodu na Selih, kjer si tudi ti bil.

TUGOMER

Na Peruni‰ãu, skrivaj, da jaz niti znal ni-
sem?

MENIH

Sklenili so voliti tebe, da ide‰ h Geronu za-
rad miru. Pojde‰ li?

TUGOMER

âe je res, kar ti pripoveduje‰, ne pojdem.
Za mojim hrbtom se sklepa?

MENIH

Da in ‰e veã. Zna‰ li, kdo ima izvoljen biti
ali je Ïe na tihem izvoljen za vojvodo?

TUGOMER

Ne jaz?

MENIH

Ne, nego Neklon.

TUGOMER

LaÏe‰!

MENIH

Sveãenik Jezu Krista, ki je resnica in Ïiv-
ljenje, ne more lagati, Tugomer. In ti, knez,
kakor kristjan najmanj sme‰ mene neistine
dolÏiti.

TUGOMER

Neklona namesto mene! Tega mladiãa!
Kdo je to govoril, imena imenuj, jaz ne ve-
rujem.

MENIH

Vsi, Zovolj, Lastun, Kajaznik, Batog, Ra-
dulj‰ãik in veã takih, katere niti ne poznam.
Oni priznavajo vsi tvojo moã in tvoj bistri

BES

TUGOMER

razum, a ljubijo te ne. Jaz ti neãem ponav-
ljati, kako govore o tebi, kako te sumniãijo
zarad tvojega ujetni‰tva. Jaz na tvojem me-
stu bi tako ravnal, da bi jih prisilil spo‰to-
vati te, kakor zasluÏi‰ in kakor terja Zori-
slava, da bode. To ne sme vedno biti, da bi
taki mladeniãi, kakor je Neklon, prednost
pred teboj imeli. Ko je treba pametnega in
previdnega moÏa poslati k nam v Franke,
vidi‰, tu niso nobenega bolj‰ega znali, nego
vsi glasovi so tebe imenovali.

TUGOMER

A naj tudi za to izberó kako dete ali babo.

MENIH

Ne tako brzo, tega ne daj iz rok. Pojdi h Ge-
ronu. DoseÏe‰ mnogo, ako hoãe‰, vse. Tam
spozna‰ na novo, da sedaj na‰im velmo-
Ïem ni za zatiranje slovenskega naroda,
nego samo za raz‰irjanje edino zveliãavne
vere, za red in pokoj v deÏeli. Tako koristi‰
deÏeli in svojim ljudem, najveã pak sebi.
Samo ãe hoãe‰, povzdigne‰ se potem vi‰e,
nego te tvoji ljudje sami kdaj izvoliti more-
jo. Samo privoli in na‰i prijatelji ti posade
prvi stol, s katerega bode‰ sam vodil svoj
narod, blagoslov in sreão sipal in mogoãno
ukazoval v polni svobodi. Potem bode‰
ãa‰ãen in Zorislava, ponosna Ïenska, za

BES

TUGOMER

katero si Ïe tako daleã ‰el, primorana bode
z obãudovanjem gledati na tvojo vi‰ino in
se tvoji volji klanjati.

TUGOMER

OÏivi mi, meni‰e, te podobe, ki mi jih ri‰e‰,
in jaz sem ti na vse usluge.

MENIH

Ne odbijaj naloga, ki ga ima‰, in brez za-
mude pojdi k na‰im v Franke ter stori, kar
ti bodo Geron in njegovi velmoÏi svetova-
li. Bodi moÏ!

TUGOMER

A kaj zahtevajo tvoji prijatelji od mene?

MENIH

Niãesar, kar ne bi bilo na tvojo korist in na
korist tvojega naroda, idi in prepriãaj se
sam. Razumeje se, da mora‰ nekoliko po-
guma in odloãnosti na pomoã vzeti in tebi,
ki si âeligoja s pota spravil. . .

TUGOMER

Ne imenuj mi tu njegovega imena.

MENIH

Jaz sem samo reãi hotel, da pravi moÏ ne
obstane na polovici pota, nego neprestra-
‰en koraãi do svr‰etka.

TUGOMER

Torej jaz pojdem h Geronu.

MENIH

In jaz sem ti s svojim Ïivljenjem porok, da
do cilja pride‰.

TUGOMER

Da vidimo.

Odide.

BES

TUGOMER

DEVETI PRIZOR

MENIH

sam:

Imamo ga! Hitreje je ‰lo, nego sem

upal. Past sem lepo nastavil in odprl. On
mora pastirje slovenskega ljudstva vanjo
pognati; kadar nam te izroãi, razkropimo
ãredo. Izdajstvo se to zove! Kaj je meni to
imenovanje? Velike misli se vr‰é z velikimi
pripomoãki. — Sedaj hitro poroãat Geronu,
da Tugomer pride in kako naj ga z bli‰ãem
in obljubami pridobivajo, da nam vse vod-
je in Ïupane v oblast vrÏe. Njemu obljubi-
mo kraljevsko krono ali sploh kaj ble‰ãe-
ãega in Zorislavo. Îenska je vendar res za
vsako rabo.

BES

TUGOMER

âETRTI AKT

Na vrtu pri Zorislavi

PRVI PRIZOR

Zorislava ‰iva. Pred njo skaãe veverica privezana

ZORISLAVA

Miruj, Ïivalca, kaj ti je? Îivi‰ brez skrbi in
brez boleãin in brez spomina na svoje iz-
gube. Ti ima‰ mene in mojo ljubezen, ka-
kor edino bitje, za katero imam po âeligo-
ju ‰e skrbeti.

DRUGI PRIZOR

Grozdana priteãe, Zorislava

GROZDANA

Tugomer je pri‰el od Frankov nazaj, Tugo-
mer!

ZORISLAVA

In kaj poroãa?

GROZDANA

Ve‰ ti, Zorislava, kadar pride sem, mora‰
ga kar rada imeti, ãe ne, ga jaz poljubim.
Ko bi se ga le tako ne bala, poljubim ga.

ZORISLAVA

In kaj je?

BES

TUGOMER

GROZDANA

Tugomer je nazaj pri‰el od Frankov in tudi
Kajaznik Ï njim. In ve‰, kaj je prinesel, kaj
pripovedujeta.

ZORISLAVA

Kako morem vedeti, ako ne pove‰, kaj si
ãula.

GROZDANA

Vojne ne bode, vojne ni treba, mir bode
ostal za vselej in moj Neklonãek ne pojde v
boj, da bi ga tisti grdi Franki ubili — uj! ka-
ko sem se bala. Kadar sem se domislila, da
bi ga morda iz vojske veã domov ne bilo ali
da bi ga mrtvega prinesli, kakor so tvojega
âeligoja, morala sem plakati in plakala sem
celo noã.

Solze ji pridejo.

ZORISLAVA

Nevesta mora biti ponosna, da je njen
Ïenin junak. âemu plaãe‰, dete? Plakaj raj-
‰i, da dandanes moÏje po take prazne ob-
ljube hodijo kakor Tugomer.

GROZDANA

A jaz neãem, da bi bil Neklon junak; kaj ju-
nak, mene mora rad imeti, doma pri meni
biti. Naj bode Tugomer junak, vsi drugi naj
bodo junaki, le moj Neklon naj bo moj.

ZORISLAVA

Ali ne ljubi‰ svoje domovine, da bi mu bra-
nila v boj zanjo?

GROZDANA

Ljubim, ali Neklona ‰e bolj ljubim. Jaz bo-
dem Peruna molila, ãe hoãe‰, za domovino

BES

TUGOMER

tako moãno, da me mora usli‰ati, ãe je bog,
a Neklona ne dam.

ZORISLAVA

Ti samopridno srce.

GROZDANA

Glej, Tugomer prihaja. Jaz idem.

Odide.

TRETJI PRIZOR

Zorislava, Tugomer

ZORISLAVA

Ti si Ïe doma.

TUGOMER

Kakor vidi‰, sem. In moj prvi pot je k tebi.

ZORISLAVA

Kako to, da k meni najprvo? Mislila bi, da
poroãilo, ki ga prinese‰, zanima najprej
moÏé, potem stoprv nas Ïenske. Zakaj k
meni najprej?

TUGOMER

Îena, ne govori s tem glasom, ti ve‰, da me
srce k tebi vleãe, ti ve‰, da moram najprej k
tebi. Zakaj neãe‰ tega vedeti!

ZORISLAVA

A tu so domovinske stvari in te gotovo mo-
rajo moÏje prej vedeti nego jaz. Ako je isti-
na, da te srce k meni vleãe, kakor pravi‰,
lahko bi pri‰el, kadar si opravil, kar je nuj-
nej‰e.

TUGOMER

Ne govori tako, ti ne ve‰, kaj je odvisno od
tvojih sedanjih besedi.

BES

TUGOMER

ZORISLAVA

Jaz ne vem? Odkod to ponosno preziranje?
Od Tugomera sem bila vajena do zdaj dru-
gega glasa. Ako niso pro‰nje pomagale,
tudi ponos na svoje zasluge za ta »mir« ne
bode mnogo uãinil. Jaz ne vem? Vse Ïe
vem … Vprav v tem hipu sem ãula, kar si
menda Ïe zunaj pripovedoval. Ti si prine-
sel od Frankov »mir«. No, to je vse. S tem
si se hotel meni najnaprvo pohvaliti, zato si
k meni prej pri‰el nego k onim, katere to
bolj zanima, posebno onim moÏem, ki so
bojazljivi. Ali meni, Zorislavi, âeligojevi
vdovi, se s tem ne bode‰ prikupil, ãe si mir
priprosil. âeligoj bi bil mir priboril. Priprositi
ga zna tudi slaba Ïenska. Morda si poklek-
nil pred one ljudi, ki so mojega moÏa ubi-
li, in nazadnje so se usmilili proseãega Slo-
vena in obljubili, ãesar izpolnjevati ne mis-
lijo. Jaz ti ne ãestitam niti hvale ne dajem,
po katero si morda pri‰el. More‰ torej zo-
pet oditi.

TUGOMER

Ti se mi roga‰, ti me zasmehuje‰, preden si
iz samih mojih ust izvestno, sigurno in na-
tanãno novico ãula, kaj sem opravil in kako
opravljal. Ti odpahuje‰ ãloveka, ki ni imel

BES

TUGOMER

drugega v sebi nego ljubezen, ljubezen, ki
ga je tirala dalje nego vsakega drugega.

ZORISLAVA

A ne razlagaj mi sedaj ljubezni, za to ni
ãasa; nesi svoje novice tja, kjer jih teÏko ãa-
kajo, med sebi enake.

TUGOMER

Torej res, da me niti poslu‰ati neãe‰?

ZORISLAVA

Ne, o tem ne. MoÏ, kateri hoãe moje lju-
bezni vreden biti, ni se smel niti tako po-
niÏati, da bi se bil drugaãe postavil proti
onim ljudem, ki so âeligoja ubili in na‰o
domovino Ïe tolikokrat iznenada napali,
nego z oroÏjem v roki. Posebno ti bi se mo-
ral stiditi kot svoboden moÏ prijazno v lice
gledati onim frankovskim moÏem, katerih
verige si nosil. Ne govori mi, da te je narod
poslal. Hraber moÏ, zlasti oni, ki hoãe âe-
ligojev naslednik biti, ne daje se od nekate-
rih slabotnih in stra‰ljivih ljudi iz naroda,
kateri drugim trepetanje v Ïile vÏenó, vodi-
ti na levo in desno, nego sam svoj glas po-
vzdigne in moÏevsko ravnanje nasvetuje
ter se mu na ãelo postavi. Iz tega umeje‰,
da Zorislava ne bode nikdar Tugomerova.

Naglo odide.

BES

TUGOMER

âETRTI PRIZOR

TUGOMER

sam:

Nikdar moja? Ha! Bode‰, bode‰! Ako

nisi hotela biti svobodna Ïena Tugomero-
va, bodi suÏnja, bodi pokorna dekla, in ako
moram poteptati sebe in ves narod,
hoãem, hoãem!

Iztrgana iz tega srca bodi vsa ljubezen,

sovra‰tvo vladaj v njem in vodi moje kora-
ke tako daleã, da te na kolenih pred seboj
viti se vidim in potrto vse, kar se ti strinja s
prekletim imenom, ki sem mu jaz luã Ïivl-
jenja upihnil: domovino tvojo — poloÏim ti
jo razbito predte.

Prvi moram jaz biti, da ti bode po volji.

Dobro, izpolnim ti Ïeljo, prvi bodem. Iz-
ku‰njava, kateri sem se do sedaj protivil, ti
si ji do zmage pomogla, ti si izdajalec, ne
jaz, ti si me pahnila v brezno, pred katerim
sem se do sedaj stra‰il, dasi so mi tudi tvojo
podobo v njem kazali.

Brezno, izdajstvo? Kaj! Kamor je ‰lo eno

Ïivljenje za tebe, prekleta Ïenska, naj poj-
dejo ‰e drugi, naj ide vse. Kdo me more si-
liti, naj prena‰am, da mene vedno zametu-
je, komur je drago? Vãeraj ta ãreda, ki se ji

BES

TUGOMER

pravi narod, prvega mladiãa na mesto iz-
voli, ki meni pripada, danes govori ta Ïen-
ska z menoj, kakor da bi bil zadnji med
vsemi, jutri pa naj jaz idem in Ïivljenje dam
za oba? Da bi bil blazen!

Ponujajo mi kraljevsko krono in pomoã,

da sem samovladar, ako pripravim kneze
in Ïupane Frankom v roke. Kaj me zadrÏu-
je sedaj, ko me ona, zarad katere tega ne bi
bil storil, s svojim zaniãevanjem sili, da se
le s tem ma‰ãujem? Mar dolÏnosti do slo-
venskega naroda? Do naroda? Kaj sem dol-
Ïan temu ljudstvu? HvaleÏnosti? Za to, da
sem rojen v njem z odliãnim imenom, a
ipak za Ïivljenje, polno nesreãe, muk in
bridkosti? Za to, da me zametajo povsod in
druge pred mene postavljajo? Ha, to je niã-
vredna mnoÏina. Ako me niste spo‰tovali,
ko sem nosil v srcu ljubezen do vas, hoãe-
te se me bati, ko vam peto postavim na til-
nik. . . Kratek odmor.

Kleli bodo pozni Sloveni tvoje ime, gnus

rojakov bode tvoja slaval Da! Ali kako sla-
vo imam zdaj, kako ljubezen uÏivam zdaj?
Kaj mi je bodoãnost, katera ni veã moja?
Ali morem izprati kri, ki mi roke madeÏi

BES

TUGOMER

brez uspeha? Kaj je ‰e za nekoliko krvi in
kaj za to, ãe jaz gospodujem nad tem ne-
hvaleÏnim narodom namesto drugih mno-
gih?

Niã. Ne omahuj, vzdignjena desnica!

Naprej, le tako je moÏno, da se mi du‰a
oma‰ãuje dosita.

PETI PRIZOR

Menih, prej‰nji

MENIH

sam zase:

Jezen je, stvari so dobre.

TUGOMER

ga zagleda:

Ti si tu? Prav pride‰, a pred eno

uro ne znam, kako bi bil pro‰el.

MENIH

Zakaj, knez?

TUGOMER

V dvomu sem bil, ali bi ti ne bilo dobro gla-
vo razbiti, kajti nasveti, katere so mi tvoji
prijatelji stavili, niso bili tako nedolÏni, ka-
kor si mi ti prej govoril.

MENIH

In tega dvoma nima‰ veã?

TUGOMER

Ne, sedaj more‰ poroãati Geronu, da v ne-
kih tednih pridejo oni na‰ih ljudi na njegov
obed, katere je po meni povabil. Za to ho-

BES

TUGOMER

ãem jaz skrbeti. Mi smo govorili namreã o
nekovem obedu.

MENIH

Znam vse; tudi moji sli so hitri; hvala bogu
vsegamogoãnemu, da je tvoj um razsvetlil.

TUGOMER

Pusti boga, tu ni imel niãesar opraviti, po-
vedi mi raj‰i, ali se smem na prisege Gero-
nove zanesti.

MENIH

Kakor na sam sebe.

TUGOMER

On mi je obljubil, da se na‰im moÏem ne
bode drugega prigodilo, nego da jih tako
dolgo pridrÏi, dokler tu kr‰ãanske vere ne
utrdimo.

MENIH

In da si ti kralj, zapovedujoã med Sloveni.
Franki ti dajo vso podporo in kar zahteva‰.

TUGOMER

Da, kajne, to je plaãa izdajalãeva ali kako se
zove ãlovek, meni podoben?

MENIH

Zaboga ne. Ti dela‰ po volji najvi‰jega, brez
katerega noben las z glave ne pade. Ti mo-
ra‰ tako delati. In jaz blagoslavljam, da sem
ta dan uãakal in blagovest ãul, da si se od-
loãil sodelovati pri velikem delu, ki bode
tvoj narod privelo v zveliãavno naroãje
svete kr‰ãanske cerkve ter i tvoje ime osla-
vilo po ‰irnem svetu. Ne omahuj, s tem ãi-
nom si pridobi‰ velike zasluge in poniÏa‰ v
prah vse svoje protivnike.

BES

TUGOMER

TUGOMER

Poroãi Geronu, kakor si ãul od mene. Se daj
sem odloãen.

MENIH

In takoj zaãne‰ delati?

TUGOMER

Takoj.

MENIH

Kak je Kajaznik, ki je bil s teboj pri Geronu?
Niãesar ne sluti?

TUGOMER

Niãesar, on bode na‰im vodjem prigovar-
jal na Geronovo bed in pomirjenje tako ka-
kor jaz. Pojdi sedaj, Neklon prihaja tam; jaz
imam Ïe zaãeti.

MENIH

Za kmalu govori.

Zase.

Plaãilo dobi‰ po

storjenem delu. Samo da bi se ne omajal!

Odide.

·ESTI PRIZOR

TUGOMER

sam:

Kaj me srpo gledate, ve stara drevesa?

Da, videla ste me tu poniÏanega in zame-
tovanega, zastonj proseãega. Kmalu se
vrnem med vas zapovedovalen. Ali mar ste
radovedna, kako bode Tugomer znal laga-
ti? âujte, izvrstno pojde.

BES

TUGOMER

SEDMI PRIZOR.

Neklon, Tugomer

NEKLON

Tugomer, sam? Mislil sem, da si pri Zo-
risIavi.

TUGOMER

Bila je tukaj.

NEKLON

Je li istina, da donese‰ miroljubna poroãi-
la od Frankov?

TUGOMER

Ne bode ti treba slovenske vojske voditi
proti njim, mladi prijatelj. To ti je sigurno
Ïal in meni tudi.

NEKLON

Jaz vem, da bi se spodobilo tebi voditi jo, in
sem ti to povedal. âemu spominja‰ onega
dogovora, pri katerem jaz niti navzoãen
nisem bil. — A povedi, kako je bilo, kaj ter-
jajo od nas in ali meni‰, da jim smemo za-
upati.

TUGOMER

Oni ne terjajo mnogo in zaupamo jim tem
laÏe, ker sem videl, da se nas boje. Vpra‰aj
Kajaznika.

NEKLON

Misli‰, da niso moãnej‰i nego mi?

TUGOMER

Niso. In pripravljeni so mir skleniti z nami,
ako se snidemo vodje z njimi na dogovor.
Imenovali so vsa imena. Oni menijo, da jih

BES

TUGOMER

mi Sloveni nameravamo napadati, kar ni
istina, kakor zna‰.

NEKLON

To je dobro. A jeli misli‰, da moremo brez
skrbi na mejo iti na dogovore brez vojske?
Kolikor so Franki iz dozdanjih bojev proti
Slovenom znani, ne zasluÏijo vere. Jaz jim
ne zaupam.

TUGOMER

Ni jaz ne toliko. A to se samo ob sebi razu-
meje, da morajo Franki nam toliko in ‰e
veã zaupati nego mi njim. Ako izmed nas
gre na dogovor toliko moÏ — veljavni mo-
rajo biti oni, katere terjajo, da so dobri po-
roki po‰ljejo oni toliko svojih nam v zasta-
vo, dokler se mi ne vrnemo. Jaz, ki sem Ïe
govoril, lahko doma ostanem in sprejmem
zastavljence frankovske.

NEKLON

To je drugo. Na‰i moÏje bodo zadovoljni s
tem, sodim jaz.

TUGOMER

Skliãi jih skupaj, kar jih je blizu, potem jim
natanãneje stvar razloÏim.

NEKLON

Ide‰ takoj?

TUGOMER

Idiva.

Odide.

BES

TUGOMER

OSMI PRIZOR

Grozdana iz sobe na levi pride in Neklona zagleda

GROZDANA

Neklon, Neklon! Ti, v to izbo pride‰, a se
pri meni niti ne oglasi‰? âakaj ti mene!

NEKLON

Kasneje pridem, milica.

GROZDANA

âuje‰, ali Ïe ve‰, da ti ne bode treba na voj-
sko in kako sem jaz vesela, da te ne bodo
videli ti grdi Franki?

NEKLON

A me bodo videli, srce. Moral bodem k
njim iti, da se o miru dogovorimo. Tako
pravi Tugomer.

GROZDANA

Ti ne, ne, Neklon! Jaz se tako bojim za
tebe, Tugomer naj ide, ti ne.

NEKLON

Pusti me, du‰a draga, da idem za Tugo-
merom. Ali spremi me malo, hoãe‰?

GROZDANA

âe mi obljubi‰.

Odideta.

BES

TUGOMER

PETI AKT

lzba pri Zorislavi

PRVI PRIZOR

Zorislava, Kajaznik

ZORISLAVA

Pusti me. Tu hoãem ostati in ãakati izda-
jalca. On je moj Ïenin! Ha, ha, ha!

KAJAZNIK

Ves narod beÏi v goro, ti sama tu ãaka‰?

ZORISLAVA

Jaz ãakam.

KAJAZNIK

Tvoji so tudi vsi pobegnili, idi, Zorislava, ne
stavljaj se v opasnost. Ne znamo, kaj bode,
ãudne, grozne govorice lete od ust do ust.
Vendar morda ni ‰e vse resniãno.

ZORISLAVA

âula sem, a povedi ‰e ti, kaj je gotovo. Mo-
ja domi‰ljija je vajena Ïe najhuj‰ega. Govo-
ri o groznosti.

KAJAZNIK

Niã gotovega ni. Na‰ih vodjev ni nazaj od
Frankov; danes je Ïe sedmi dan, kar bi ime-
li doma biti, a nobenega poroãila od njih
ni. Vsi se boje, da so izdani, zaprti, ãe ne
huj‰ega.

ZORISLAVA

In potem smo izgubljeni?

KAJAZNIK

Izgubljeni, izdani.

BES

TUGOMER

ZORISLAVA

Tako ne govori moÏ. OroÏje imate ‰e, ‰e vas
je na tisoãe, branite se, idi, skliãi vojnike,
zberite se v gorah in branite dom!

KAJAZNIK

Oh, kako! Ujeli so nam vse moÏe, ki so voj-
vodi bili, mi sami se vladati ne znamo.

ZORISLAVA

Strahljivci!

KAJAZNIK

Posku‰ati hoãemo, a Perun pomagaj.

ZORISLAVA

Stoj, odgovori ti, kar sem Ïe prej vpra‰ala,
ali se ãuje, kje je Tugomer, kam je izginil,
on ni bil ‰el z onimi k Frankom.

KAJAZNIK

Nikdo ne zna, kje je Tugomer. Takoj drugi
dan po odhodu na‰ih vodij in Ïupanov je
izginil on in izginili so oni Franki, ki so bili
nam v zastavo dani in Tugomeru izroãeni.

ZORISLAVA

Izdajalec!

KAJAZNIK

Narod ga tako zove.

ZORISLAVA

Idi na svoje delo, ohrabri ljudi.

KAJAZNIK

Idem, a ti?

ZORISLAVA

Jaz imam tu posel, vaÏen, kakor je tvoj. —
A stoj, tu pride sel, ki sem ga pozvedavat
poslala.

BES

TUGOMER

DRUGI PRIZOR

Prej‰nja. Sel

SEL

BeÏite!

ZORISLAVA

Povej, kaj si zvedel.

SEL

BeÏite! Od vseh krajev Ïe sovraÏniki v de-
Ïelo gredo. Vse na‰e soteske poznajo, za
vsako dolino vedo in nagli so kakor blisk.
Nihãe se jim ne upa ustavljati, na‰i ljudje v
gore in gozde beÏe, ni ga moÏa, ki bi se jim
na ãelo postavil. Neklona, Lastúna, Volka-
na, Hotjebora in vse na‰e vodje, li so bili k
Frankom ‰li, ni nazaj, ubili so jih ali ‰e kaj
huj‰e.

KAJAZNIK

Perun, kaj poãeti?

ZORISLAVA

Je li sovraÏnik Ïe blizu?

SEL

S svete gore so Ïe nekatera krdela videli.
Jutri, ãe ne Ïe drevi, so lahko pri nas. Zato
beÏite!

ZORISLAVA

Tugomera ni nihãe videl?

SEL

Nihãe. A vsi mislijo, da je on porazumljen
s Franki. âul sem pa tudi, da je tisti fran-
kovski menih, kateri je prej pri nas bival in
rad s Tugomerom govoril, sedaj pri fran-
kovski vojski viden bil.

BES

TUGOMER

KAJAZNIK

Tu ni zamujati se. âe se misli‰ re‰iti, pojdi!

ZORISLAVA

Jaz sem Ïe povedala, da ostanem tu.

TRETJI PRIZOR

Prej‰nji. Batog, krvav, levico in glavo ima obvezano.

Zovolj in veã drugih

VSI PREJ·NJI

Batog!

BATOG

Da, Batog sam!

ZORISLAVA

Sam! Kje so drugi? Kje je Neklon? Go vori,
je li istinita stra‰na vest?

ZOVOLJ

Perun, zakaj sem doÏivel te stra‰ne dni!

Onemogel sede na stran, a poslu‰a.

BATOG

Res je vse, kar si stra‰nega misliti morete.
Prevarjeni smo bili in mrtvi so vsi na‰i,
ubiti zahrbtno. Lisjak nas je zvabil v svoje
leÏi‰ãe na gostije, a ‰li smo v svoj pogin. Jaz
sam sem ubegnil, da bi ma‰ãeval se nad
onim, ki je vedel, kam nas po‰ilja, nad Tu-
gomerom. A u‰el mi je tudi on, in sedaj ni-
mam drugega nego gledati in ãakati, kako
gine na‰a svoboda za veke.

KAJAZNIK

Povedi bolj natanko.

BATOG

Ti tukaj, Kajaznik! Ti nesreãni ãlovek, i ti si
bil med onimi, ki so nam svetovali ta nes-

BES

TUGOMER

reãni pot. O, da bi se ti bil jezik prej usu‰il,
preden si to govoril!

KAJAZNIK

Da bi se bil!

ZOVOLJ

Pripoveduj!

ZORISLAVA

Povej, kako se je godilo stra‰no dejanje!

BATOG

Med potom Ïe, ko se je Tugomer od nas
loãil, meni ni bilo po volji, imel sem sum, a
bal sem se razodeti ga, da bi me tovari‰i ne
imeli za bojeãega. Ko smo pri‰li na meji
blizu ‰otorov Geronovih, sprejeli so nas
Franki s prijaznim licem, nihãe bi ne bil
sodil, da v srcu nosijo izdajstvo in umor. Pri
dogovorih o vojni in miru obetali so nam
vse in ‰e veã, kar smo hoteli. Na‰i moÏje so
bili veseli. Zaupali so Frankom in mene je
tudi sum popustil. Zadovoljni smo hoteli
odpoãiti se in drugo jutro vrniti se na pot
domov. Frankovski knezje in vojvodi nam
ponudijo zveãer obed v ‰otoru mejnega
grofa Gerona. Ob dolgih stolih sedimo pri
jedi in pijaãi. Frankov je za polovico veã
nego nas. Mi se pogovarjamo med seboj,
oni med seboj. Mnogo nam oni silijo vina.
Bilo je kasno na veãer, ko Nekion vstane in
zavpije: »Kje je moj meã?« Ogledamo se in
zapazimo, da so Franki skrivaj vsem meãe

BES

TUGOMER

vzeli, kateri so jih bili ob steni naloÏili. Jaz
svojega meãa nisem bil odpasal, tudi ne
Hotjebor in Lastun. Vsi skoãimo pokonci.
Sedaj je bil ãas, da so frankovski knezi svo-
je izdajstvo izvr‰ili. Geron zapiska, Franki
meãe izderó, od vseh krajev privró oroÏni-
ki. Neklon je padel prvi, udarjen z meãem
po glavi, za njim Samorod, Trzen in Ra-
dulj‰ãik. Hotjebor in Lastun sta se branila,
drugi niso imeli drugega oroÏja nego vrãe
z mize, tudi jih videl nisem, moral sem se
braniti sam. Sedel sem najbliÏe durim. Dva
Franka sem podrl na tla, tretjemu oroÏje
izbil in uskoãil skozi duri. Zunaj so stali ko-
nji, prvega sem zasel in bil bi prej pri vas,
ko bi ne bil Ïe prvo noã naletel na sovraÏ-
nika na potu. Naglo so Franki poseli na‰e
ceste, ovinke sem moral delati. To je povest
na‰ega pogina.

ZOVOLJ

O, o!

ZORISLAVA

In kaj sedaj? Batog, ne zapusti ‰e ti naroda,
pojdi za njim v goro, bodi mu vodja in
ohrabri ga, da se krepko brani, ako tudi po-
ginemo. Pojdi! SovraÏnik, pravijo, utegne
kmalu tu biti. Jaz ostanem tu in storim, ãe-
sar ti ne more‰, pojdi.

BES

TUGOMER

ZOVOLJ

Slu‰aj Ïeno, pojdi, umrite slavno!

BATOG

Ti, Zovolj, ide‰ z menoj, ti zna‰ ljudem go-
voriti.

ZOVOLJ

zmaje z glavo.

ZORISLAVA

Zovolj ostane pri meni. Pojdi brzo, da ne
bode prekasno, Perun vam pomagaj. — Idi-
te vsi! — Batog, v gori najde‰ moje ljudi,
tudi mojo milo prijateljico Grozdano. Ne
pripoveduj ji, da je NekIon ubit, ne pripo-
veduj uboÏici tako dolgo, da zve, kaj sem
jaz storila za domovino, potem bode tudi
ona laÏe trpela izgubo. Idite!

âETRTI PRIZOR

Zorislava. Zovolj

ZORISLAVA

Tako sva sama, starec. Ti bode‰ priãa mo-
jega dejanja. In ãe konãava oba Ïivljenje,
koliko je sedaj najino Ïivljenje vredno?

ZOVOLJ

Perun, Perun! Zapustil si Slovene in sebe.
Ta narod potre tujec, a tudi tvoje svetko-
vanje uniãi. Zaman sem te sluÏil do sivih
las, zastonj te prosil in molil, niti mi nisi

BES

TUGOMER

prej poginiti dal, preden vidim domovino
razpadati in slovenstvo umirati.

ZORISLAVA

vzame bodalo iz predala in ga ogleduje:

Jeklo,

kovano za mo‰ke roke, bodi le enkrat
zvesto Ïenski slabi moãi.

ZOVOLJ

Zorislava, kaÏi mi noÏ.

ZORISLAVA

Tu, âeligojev je.

ZOVOLJ

prime noÏ, a mu iz rok pade:

Poberi, Zovolj

nima veã moãi, da bi se usmrtil. Îena âeli-
gojeva, usmili se ga, ne pusti ga tugovati.

ZORISLAVA

skrije noÏ v svojo obleko:

Ta je za druge prsi,

starec. — Tuguj, jaz te te‰iti ne morem.

ZOVOLJ

O, o!

Glavo povesi in kakor v nesvesti sloni.

Zunaj hrup.

ZORISLAVA

Kaj je to?

Gre k oknu.

SovraÏniki so Ïe tu!

Da li je on Ïe med njimi, Tugomer?

Divje:

Tugomer, Tugomer, sedaj te bode Zorisla-
va poljubila!

BES

TUGOMER

PETI PRIZOR

Prej‰nja. Dva frankovska vojaka, kmalu za njima

menih

PRVI VOJAK

Glej, tu lepa Ïenska, to je zame.

DRUGI VOJAK

In zame.

ZORISLAVA

Kaj hoãeta!

PRVI VOJAK

Ta je pogumna.

DRUGI VOJAK

Primi jo!

PRVI VOJAK

Primi jo ti!

DRUGI VOJAK

Skoro da se je bojim.

MENIH

pride:

Proã od tod, vidva! Ven!

Vojaka odide-

ta.

Ne boj se, lepa Zorislava, tebi ne bode

nihãe niãesar storil, nego ãastili in spo‰to-
vali te bodo na‰i velika‰i bolj od vseh dru-
gih. Ti bode‰ prva v tej deÏeli. Vladala bo-
de‰ nad to zemljo in pozni vnuki bodo tvo-
je ime ãastili poleg onega, ki bode na tvoji
strani temu narodu prinesel pravo luã in
ãisto vero.

ZORISLAVA

V ãigavem imenu govori‰? Kaj Ïeli‰ tu, na
ãelu tujih vojakov, ti tujec, ki si med nami
uÏival slovensko gostoljubnost, da si nas
izdal in prodal! Kdo te je k meni poslal?

BES

TUGOMER

MENIH

Oni, ki je iz ljubezni do tebe k nam pristo-
pil, da kraljevsko krono dobi in jo na tvojo
glavo posadi.

ZORISLAVA

Meni!

MENIH

Vreden je tvoje ljubezni in ãin, ki ga je sto-
ril, bil mu je teÏek, a bog mu ga odpusti.

ZORISLAVA

Izdajalstvo velik ãin! Tugomer, Tugomer v
tem dru‰tvu? Za to ceno!

MENIH

Bodi razumna; koliko dobrega uãini‰, kako
njega in sebe vzvi‰i‰, ako se mu vda‰ in on
tebi. Do sedaj ste imeli mnogo gospodar-
jev, narod je bil razcepljen, sedaj dade na‰i
vojvodi vlado v Tugomerove roke in on jo
da tebi; ves sijaj na‰ih kneginj pride v tvoj
dom in spoznanje veãnih resnic in prave
vere ti du‰o upokoji in te naredi sreãno nad
vsemi Ïenami.

ZORISLAVA

Sreãno! Da! Idi, teci in prosi ga, naj pride
brÏ s svojo kraljevsko krono, videti jo ho-
ãem. Gotovo se sveti kakor sonce na nebu,
ker drago je plaãana, z domovino in srcem.
In ako ne bi hotel k meni priti, reci mu, Zo-
risIava je sedaj dekla Tugomerova, ona pri-
de sama k njemu, vrÏe se na tla pred njim,
da obãuduje njegov sijaj.

MENIH

Mirno govori Ï njim, mlada Ïena.

BES

TUGOMER

ZORISLAVA

Ali naj se ‰e bolj poniÏam pred na‰im no-
vim kraljem? Kako? Poduãi me ti, blagi
moÏ, pri nas tega nismo znali.

MENIH

zase:

Mi vas Ïe nauãimo.

Njej:

Tugomer bo-

de vesel, ko mu povem, da ga ãaka‰.

Odide.

·ESTI PRIZOR

ZORISLAVA

Zaradi mene ta stra‰ni dogodek! Bogovi,
sem li prav ãula? Gorje mi! Ako je istina, in
vidi se mi, da je, gre‰ila sem, da ga nisem
usli‰ala, in ko bi bil grd kakor zmaj, star ka-
kor zemlja, zloãest kakor kaãa. Iz ljubezni
do mene! Ha! Ali more pa ãlovek ljubiti,
kateremu je moÏno uãiniti tako grozovito
dejanje? Ne, to ni ãlovek, ta nima srca. Pri-
di, pridi k Ïenski, katere ljubezen te je gna-
la v pogubljenje domovine in umor prija-
teljev, jaz te hoãem vredno sprejeti! Neve-
sto najde‰ pri meni prej ali slej tako, kakor
jo zasluÏi‰.

BES

TUGOMER

SEDMI PRIZOR

Prej‰nji. Tugomer

ZOVOLJ

Tugomera zagledav‰i, se poãasi skloni pokonci
in stopi korak naprej, s prstom kazaje:

Ha, ha!

Perun, ubij ga! Jeli ni strele veã na nebu za
izdajalca domovine?

Zgrudi se nazaj.

ZORISLAVA

zase:

Bogovi, ohranite mi um in moã le ‰e

za ene hipe.

TUGOMER

vojakom:

Odpravite mi tega besnega starca

proã!

ZORISLAVA

skoãi pred Zovolja:

Tugomer, ne skruni go-

stoljubja tega mojega doma, nekdaj polne-
ga in veselega, kjer si i ti bil -sprejeman. Ta
starec je pri meni, vseh drugih Ïe ni veã.

TUGOMER

Tudi jaz sem bil tu sprejemam. A kakor
ve‰, ne vrlo prijazno. Prosil sem, ko sem
prej k tebi hodil sem, zato sedaj pridem,
vidi‰, tako pridem, da ukaÏem in pokor‰ãino
dobim, kjer ljubezni nisem dobil; Ïenska,
ki me ni ljubila, naj mi bode sluÏila.

ZORISLAVA

Ukazuj, Tugomer.

TUGOMER

Ta glas? Tako zna nekdaj tako ponosna Zo-
rislava govoriti?

ZORISLAVA

Nekdaj Tugomer ni bil gospodar v deÏeli.

BES

TUGOMER

TUGOMER

Tako! Ni bil prvi! Torej je istinita moja sod-
ba, da Ïenska ne ljubi moÏa, nego to, kar
moÏ je. To mi ti v lice trdi‰? Ker jaz nisem
bil prvi med narodom, prvi v vojski, nisem
bil tebe vreden. Znal sem to, Zorislava, in
zategadelj sem sedaj na ta naãin prvi in
edini, edini izmed na‰ih.

ZORISLAVA

Drugih ni veã med nami, znam.

TUGOMER

Da, snubaãa izmed njih za tebe ne bode
tako brzo. Preden se povrnó, urediti se ho-
ãemo drugaãe tukaj.

ZORISLAVA

âujem, Tugomer.

TUGOMER

In na javnih shodih in narodnih posveto-
vanjih ne bode nobeden veã izmed njih o
tem govoril, ali Tugomer zasluÏi zaupanje
te ãrede, ki se narod imenuje, nihãe veã mu
ne bode oãital, da je nekdaj sramoten ujet-
nik bil pri Frankih, in nikogar veã ne bodo
volili na mesto, kamor je on spadal, katero
je on zasluÏil. Sedaj bodo pokorni, in da
bodo, za to hoãem od poãetka s temile tu-
jimi moÏmi skrbeti.

ZORISLAVA

âujem te, Tugomer, dalje.

TUGOMER

Zorislava, take te nisem priãakoval.

ZORISLAVA

Ne? Tem bolje zate. Îena, ki te ni ljubila,
naj ti sluÏi. Tako si mi govoril prej. Glej,

BES

TUGOMER

sedaj se ti klanja âeligojeva Ïena, ona prva
iz tega naroda, nad katerim hoãe‰ samo-
vladati. Ni li to po tvoji du‰i?

TUGOMER

I ti mi ne oãita‰, kar sem storil?

ZORISLAVA

Ti nisi pri‰el po oãitanja, suÏnost in po kor-
‰ãino zahteva‰ v svojem in v imenu tujcev.
Jaz ti jo dajem prva. Drugi so se ti umaknili.
A valjda i njih doseÏete ‰e.

TUGOMER

Zorislava, od tebe tega ne! Ljubiti, ljubiti
me mora‰ ti! Strast do tebe me je gnala
tako daleã v izdajstvo. Ljubi me in izdajstvo
moje postane domoljubje, ljubezen tvoja
popravi vse, ona bode blagoslov za narod
in dom, ona opere prelito kri, osvobodi
mene, tebe in tvojo domovino. Zorislava,
ljubi me! Vse mi je ‰e potem mogoãe uãini-
ti in popraviti.

ZORISLAVA

Jaz te ljubim! — Obudi‰ li s tem mrtve?

TUGOMER

O, izgovori prvo besedo ‰e enkrat, ‰e en
krat, a ne tako mrzlo, ne tako!

ZORISLAVA

âlovek, ali more‰ mrtve obuditi, more‰
prodano domovino kupiti z mojo ljubezni-
jo? Reci kako, in jaz vpijem, da se do neba
ãuje, da te ljubim.

TUGOMER

Ne govori sedaj o mrtvem moÏu. Njega po-
zabi in vse drugo bode ‰e dobro.

BES

TUGOMER

ZORISLAVA

O mrtvem moÏu? O enem? Kdo govori?
Vsi so mrtvi, tvoj bratranec Neklon, tvoji
vojaki Lastún, Hotjebor, Radulj‰ãik, vsi! Ali
si Ïe imena rojakov pozabil, preden se je
njihova kri na fran‰kih meãih ohladila? Ali
Ïe ne zna‰ veã klicati Ïrtev, katere si v me-
snico slovenskih sovraÏnikov na klanje in
zavratno morjenje poslal, ko jih tekar jek
od vseh gorá ni nehal odmevati? Ne, ne! In
ako uide‰ svoji usodi, naj ti nosi vsaka sa-
pica imena bratov, katere si ubiti dal, na
spla‰eno oko, v temni noãi naj te plaã pro-
dane domovine iz spanja vzburja, da zopet
zagleda‰ ma‰ãevalne podobe najbolj‰ih
moÏ svojega naroda, li si jih te dni sovraÏ-
nikom izroãil, da so jih zahrbtno pomorili.

TUGOMER

Kaj govori‰? Pomorjeni? Ubiti? Kdo ti je to
rekel? To ni istina.

ZORISLAVA

Jeli te tvoja nova vera uãi tajiti? Da, ko bi jo
bili prej poznali, ne bila bi domovina izda-
na . . .

TUGOMER

Kdo ti je to rekel?

ZORISLAVA

Ne utaji‰ svojega ãrnega dejanja. Batog
sam, ki je edini u‰el, bil je pred teboj tu.

BES

TUGOMER

OSMI PRIZOR

Menih. Prej‰nji. Frankovski vojaki

MENIH

Ako na‰ega vojvode Gerona ni prav blizu,
nismo brez nevarnosti tukaj. Slovenov je
precej mnogo v obliÏju zbranih.

TUGOMER

Menih, povedi tej mladi Ïenski, da se slo-
venskim moÏem, ki so ‰li v frankovski ‰o-
tor, ni niãesar zlega zgodilo, da pridejo lah-
ko kasneje v domovino nazaj, kadar je mo–
je kraljestvo in kr‰ãanstvo utrjeno.

MENIH

Tega ne morem potrditi.

TUGOMER

Kaj, ãloveãe!

MENIH

Ne morem.

TUGOMER

Je li istina?!

MENIH

Je. Ali za to nisva midva odgovorna.

TUGOMER

To je izdaja! Niso mi drÏali obljube. Menih,
ti si mi porok bil!

MENIH

Jaz ne! Jaz sem porok za to, kar so tebi dati
obljubili.

TUGOMER

Ha, toliko krvi, in vse ãez mene! Zorislava,
tega sem jaz nedolÏen, tega nisem znal,
tako jih nisem poznal.

BES

TUGOMER

MENIH

na stran:

Sedaj pa zame opasno postaja;

moram stari Vrzi nekaj na uho nesti.

Odi-

de tiho skozi srednja vrata.

ZORISLAVA

Tudi ko bi vedel ne bil, da jih pomore, tvoj
zloãin ni niã manj‰i. Ti si pastirje sovraÏni-
ku izroãil, da bi vladal nad ãredo, kakor si
prej svoj narod imenoval. Domovino si iz-
dal, a za plaãilo bode‰ imel, da te tvoji novi
prijatelji varajo in po‰ljejo za onimi, ki si jih
pred seboj poslal. Ha, to bi bila za tebe ‰e
lep‰a in vrednej‰a smrt nego smrt od slo-
venske roke. ·koda bi bilo skruniti oroÏja,
katero ti je Ïe bilo namenjeno, ko bi se zna-
lo, da ti bodo dali sami Franki kraljestvo na
hrastovi veji, namesto krone — lanec oko-
li vrata, namesto prestola — vzvi‰enje med
nebom in zemljo. — Vidi‰, tu ima‰ Ïe stra-
Ïo, da ne uide‰.

TUGOMER

Frankom vojakom:

Poberite se od tod!

ZORISLAVA

Glej, nobeden se ne umakne.

TUGOMER

potegne meã:

Prekleti lopovi!

VOJAKI

izdero meãe.

TUGOMER

Kaj je to?

ZORISLAVA

Aj, sijajno kraljevanje Tugomerovo!

TUGOMER

Izdaja!

ZORISLAVA

Plaãilo izdajalãevo.

BES

TUGOMER

DEVETI PRIZOR

Stara Vrza, belo obleãena, plane iz srednje izbe,

kasneje za njo prileze menih. Prej‰nji

VRZA

Kje je Tugomer, morilec âeligojev, mojega
âeligoja. Tu je! DrÏite ga, ubijte ga, ne,
meni ga dajte!

TUGOMER

Stara ve‰ãa, preã od mene.

VRZA

Ubijte ga!

Pade mrtva predenj.

TUGOMER

Hu, proã.

Meã mu iz roke pade, oãi si pokrije.

ZORISLAVA

je iz nedrja potegnila noÏ in z vzklikom skoãi k
njemu ter ga bode v prsi:

Te je ma‰ãevanje

âeligojeve Ïene, to zasluga izdajalca do-
movine.

TUGOMER

pade:

Smrt iz Ïenske roke!

ZORISLAVA

Da bi imela sto rok in ti sto Ïivljenj!

ZOVOLJ

se iz svoje dosedanje brezãutnosti prebudi:

Morana, Morana, osveta, osveta!

MENIH

Îenska je besna, primite je!

PRVI VOJAK

Ta je ve‰ãa.

DRUGI VOJAK

âarovnica s hudiãem v zvezi, pustimo jo.

ZORISLAVA

odhaja sredi med vojaki, ki se je pla‰no ognó.

Sedaj v gore!

MENIH

Ali je neãe nobeden prijeti?

BES

TUGOMER

DESETI PRIZOR

Markgraf Geron s spremstvom. Prej‰nji

GERON

Kaj je tu?

MENIH

Umorjen je. Tu pred na‰imi oãmi ga je za-
bola.

GERON

Kdo?

MENIH

Slovenska Ïena, ljubica njegova.

GERON

Dala mu je zasluÏeno plaãilo. Sedaj ga ne
bode nam treba plaãevati.

MENIH

A kaj bode sedaj za sv. vero! On bi bil po-
magal.

GERON

Kaj nam sedaj vera! DeÏela je na‰a, drugo
ukazujemo.

ZOVOLJ

Pride ‰e dan slovanstva in pride osveta,
osveta na morilce slovenske svobode!

GERON

Kaj hoãestarec? Odvedite ga!

Vojaki segnejo po Zovolju, zagrinjalo pade.

BES

TUGOMER

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-199-1

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Jurčič Domen
Josip Jurčič Nemški valpet
Josip Jurčič Tihotapec
Josip Jurčič Jurij Kozjak, slovenski janičar
Josip Jurčič Sosedov sin
Josip Jurčič Telečja pečenka
Josip Jurčič Doktor Zober
Josip Jurčič Spomini starega Slovenca
Josip Jurčič Lepa Vida
Josip Jurčič Hči mestnega sodnika
Josip Jurčič Golida in druge povesti
Josip Jurčič Kozlovska sodba v Višnji gori
Josip Jurčič Grad Rojinje
Josip Jurčič Veronika Deseniška
Josip Jurčič Moč in pravica
ekologia wykład i i
Drgania i?le TEST B
Slavoj Žižek, Permanentny stan wyjątkowy
Cytogenetyczne i?kteryjne testy monitorowania skutków zanieczyszczenia środowiska

więcej podobnych podstron