BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

1

 

Josip Jurãiã

Kozlovska

sodba

v Vi‰nji gori

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

2

 

BES

e

DA

Josip Jurãiã
KOZLOVSKA SODBA
V VI·NJI GORI

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-099-5

[e-mail]

www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

3

 

N

ekaj let je temu, kar sem — meni se zdi, da v
Novicah — pravil o vi‰enjskem loncu in nje-

govi usodi. In zameril sem se bil nekemu moÏu, da
je ‰e dandanes grozovito hud name, dasitudi mi ‰e
na misel ni pri‰lo, da bi ga bil razÏalil. Hvalil naj bi
me moÏek, hvalil, da njegovo rojstno mesto slavim.
Pa saj vem, da pride ‰e tisti dan, ko se mu bodo oãi
odprle, zlasti potem, ko bom ‰e druge starine njego-
vega mesta svetu razkril, kar sem ravno zdaj name-
njen. Veliko sicer vem o Vi‰nji gori, vem na priliko
o nekem sloveãem polÏu povedati in drugo, pa tega
ne bom razna‰al. Tudi o tisti glasoviti ãe‰nji, ki baje
v Vi‰nji gori raste in rodi Ïe dokaj let, pa ne vedó
Vi‰njanje, ali so ãe‰nje ãrnice ali belice, ker jih otro-
ci vselej zelene pojedó — tudi o tej ne bom govoril,
temveã za zdaj naj samo vi‰njansko sodnijsko bi-
stroumnost pohvalim, naj namreã povem, kako je
tekla v starem ãasu sloveãa pravda zastran kozla

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

4

 

LukeÏa Drnulje in nepopasenega vrta AndraÏa Sla-
morezca.

LukeÏ Drnulja, vi‰njanski me‰ãan, ni sicer svoje-

ga mleka pil — ker v tistem starodavnem ãasu, ko je
on Ïivel, bilo je ‰e manj kravjih repov v Vi‰nji gori
ko dana‰nji dan; LukeÏ Drnulja ni za nem‰ke kan-
didate glasoval, ker taãas ni bilo za nobenega treba,
vendar je imel ta LukeÏ Drnulja svojo lastno hi‰o
sredi mesta. Res ni bila velika, pa bila je gostoljub-
na, zakaj veÏna vrata so noã in dan na steÏaj odpr-
ta stala, in ãe je kak pesek mimo tekel in mu je kaj
na um pri‰lo, stopil je v to veÏo, nogo zavzdignil in
kaj popustil. Tudi ljudje so sosebno ob semanjih
dnevih svoje poãutke v Drnuljevo veÏo hodili od-
pravljat. In na‰ LukeÏ, postaren, suh in kljukonos
moÏ, ki je od pomnenja Ïe za ponoãnega ãuvaja slu-
Ïil, se ni kdo ve kaj in kako zmenil za te in take ne-
mestne navade tujih psov in tujih, najveã kmeãkih
ljudi. Eni trdijo, da je bil tako bogabojeã in potrpljiv;
drugi pa hoãejo bolje vedeti in pravijo, da je imel
ãuvaj Drnulja nekaj tistega, bog ga vedi morda ãis-
la vrednega ponosa na sebi, kateri se vsem vi‰njan-
skim me‰ãanom baje od roda do roda deduje in za-

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

5

 

pu‰ãa, da se ne menijo veliko, kaj in kako delajo
»kmeãki cepci« okrog njih.

Veã kakor gospodar Drnulja je pa porajtal njegov

kozel Lisec, ki je bil zaradi pomanjkanja bolj‰ega
hleva v veÏi privezan, za te goste. Kadar koli se je
kak pes oglasil v veÏo, trgal je Lisec nemiljeno svoj
motvoz in roge nastavljal in pripravljal se na trk. Iz
tega je dostikrat pri‰lo, da se je veã psov zbralo ok-
rog njega in brez pretrganja lajalo, da so vsi vi‰njan-
ski otroci vkup vreli in ubogega Lisca kamnali in z
blatom cokali za Boga svetega.

Kdo pameten se bo torej ãudil, ãe se je nesreãni

kozel Lisec nekega popoldne, ko je Drnulja ravno
kradoma v hosti zanj zelenje smukal, iztrgal in me-
ketaje na ves dir po vi‰njanskem mestu beÏal pred
psi in otroki.

Ko se stori hlad, naveliãajo se Li‰ãevi sovragi ubo-

gega bradaãa drvajsati in Lisec se oddahne ravno
tam za kamenjem, kjer se je nekdaj tisti glasoviti
polÏ rodil, katerega so Vi‰njanje, ãe se prav sli‰i in
bere, po boÏje ãastili. Tam tedaj se kozel Lisec use-
de, roge pokonci pomoli in, z brado majaje, preÏve-
ka poklajo in premi‰lja, kam bi ‰el. Pozabi vse reve

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

6

 

in nadlege in neka sladka ãut prostosti ga obide, ko
pod seboj zagleda zeleni vrt mestnega svetovalca
AndraÏa Slamorezca.

Po neutrudnem preiskovanju se mi je dalo zvede-

ti, kdo in kakov je bil ta AndraÏ Slamorezec. Da je
bil mestni svetovalec, to sem popred vedel. Stari, po
meni iznajdeni akti pa ‰e pristavljajo, da je bil ãlo-
veãe na kratkih nogah, premoÏen ãez trebuh, da je
rad ‰peh in ãebulo jedel in — kar je morda ‰e ime-
nitnej‰e — da je bil strupen sovraÏnik ponoãnega
ãuvaja, Li‰ãevega gospodarja LukeÏa Drnulje. Da ga
je pa tako na smrt sovraÏil, to se je neki tako godi-
lo:

AndraÏ Slamorezec je imel, dasi Ïe petdeset let

star, najlep‰o mlado Ïeno, kar se jih je pred in po-
tem rodilo v vi‰njanskem mestu. Res je sicer, da
mlaj‰i rod starodavnih Vi‰njanov slovi zaradi nrav-
nega in ãednostnega Ïivljenja, ali izjemki se dobo-
do povsod. Kleopatra in Didona v Afriki, gr‰ka He-
lena in druge zgodovinske lepotice nam priãajo, kaj
utegne lepa Ïenska kolobocije in nadloge napravi-
ti sebi in drugim, da utegne ‰e poboÏnega moÏa
prevariti itd. Tako so tudi v Vi‰nji gori ob tistem ãa-

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

7

 

su nekateri ‰emeÏni mladi babjaki ‰kileli za Slamo-
rezelo. LukeÏ Drnulja je bil tako nesreãen, da je
nekdaj ponoãi, ko je deseto uro klical, naletel neko-
ga te vrste, kako se je ob SlamoreÏãevem zidu spe-
njal do okna. To je razsrdilo in razkaãilo njegovo
moralnost in pravil je o tej nesli‰ani grdobiji drugo
jutro po vsem mestu. AndraÏ Slamorezec ni veroval
vsega tega in trdil je, da je Drnulja obiralec, ‰iro-
koustneÏ, potepuh in slepar. Pri prvi seji mestnih
oãetov je nasvetoval, naj se mu vzame ponoãno
straÏarstvo. Ali tudi Drnulja je imel prijatelje in Sla-
moreÏãev nasvet je padel z vsemi zoper tri glasove.
Od tiste dobe je bil Drnulja AndraÏu trn v peti in
gledal in pazil je dan na dan, kako bi ga pogubil.

Pa vrnimo se h kozlu Liscu.
Ta je, kakor smo povedali, poÏeljivo s kamenja

ogledoval zeleni vrt mestnega svetovalca. Kaj, ko bi
kozel pri‰el do glavnatega zelja, vabljive solate, lepe
detelje in druge zelenjave, mislil si je na‰ Lisec. In ni
dolgo preudarjal, temveã s kozjo brado svojo je po-
kimal, vzdignil se in ‰el proti vrtu AndraÏa Slamo-
rezca.

Toda vrt je bil ograjen okrog in okrog z lesenim

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

8

 

plotom, pet pedi in tri palce visokim. Pomerjal je
kozel Lisec na vse, kako bi noter pri‰el, ali ni se dalo.
Spne se s prednjimi nogami vrh plota in gleda s pre-
gre‰nim veseljem in veliko poÏeljivostjo na vrt, obe-
nem premi‰ljevaje, kako bi se dal plot podreti, pre-
skoãiti ali kar si bodi.

Pa kaj se zgodi?
Ravno v tem stanu ga zagleda gospod AndraÏ

Slamorezec. On je ravno nekaj kislega mleka posre-
bal za popoldanje kosilo in je ravno premi‰ljal —
vedi ga bog kaj — ko Drnuljevega kozla ob plotu
zapazi in njegovo hudobno namembo razvidi. Raz-
kaãen popade — ne vem, ãe burkle ali ‰torkljo, in
dirja na plano s trdnim namenom, da bi hudobne-
ga Drnuljevega kozla do gotove smrti potolkel. Li-
sec, nedolÏni kozel, niã hudega vajen od starej‰ih
ljudi, prijazno mekeãe in meni: ta mi bo plot odprl
in jaz idem na vrt. Slamorezec, ko bliÏe dojde, za-
mahne in ob tisti uri bi bil ubogega Lisca potolkel
na Ïive in na mrtve, da ni bil ob hipu sam samcat
LukeÏ Drnulja, ki je Lisca s strahom in skrbjo iskal,
priskoãil, Slamorezca za roko zgrabil in tako govo-
ril: »Stojte, nehajte, jenjajte, zlega ne delajte, o Sla-

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

9

 

morezec! Moj kozel nedolÏni niã hudega ne misli,
nikarte ga ne pobijajte.«

Paã bi bil oãanec Slamorezec v tisti minuti Drnu-

ljo potepel, da ni bil ta moãnej‰i. Tako pak se mu je
bridko zagrozil in dejal: »Molãi, Drnulja in tvoj ko-
zel hudobni, jaz te bom toÏil na veliko pravdo pri
mestni sodniji.«

»Ni vam krivice, kar ãete, storite,« pravi Drnulja,

prime kozla Lisca za brado in ga trikrat pripali z go-
rjaão.

»Hudobna volja je v svetem pismu prepovedana

kakor hudobno dejanje, pomni to ti in tvoj kozel,«
pravi Slamorezec.

Tako se je reã iztekla. In ãez ‰est dni in ‰est noãi

so sedeli mestni oãetje, Ïupan iz Vi‰nje gore, sveto-
valci, vsi stare‰ine in vsi veljaki. Imeli so sodbo pred
seboj, veliko pravdo kozlovsko.

ToÏnik je bil AndraÏ Slamorezec, toÏenec je bil

priãujoã: prviã LukeÏev kozel Lisec s svojo brado;
drugiã njegov gospodar in advokat, sam LukeÏ
Drnulja. In mnogo, premnogo mnoÏice Vi‰njanov
je bilo zbrane, modrih moÏakov in pametnih Ïenic,

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

10

 

ki so poslu‰at pri‰li, kako bo tekla imenitna kozlov-
ska pravda.

In vstal je v tem sodnem zboru vi‰njanskih mo-

drijarhov, stare‰in in sodnikov Pavle Zaropotaj, prvi
sodnik in Ïupan tega starega mesta. In svetlo je sod-
nik Zaropotaj po zbrani mnoÏici pogledal, trikrat z
usti zacmakal in glas povzdignil menda takole:

»Kaj smo se danes zbrali? To vpra‰am vas, stari

Vi‰njanje, zaslomba in podpora na‰ega slavnega
mesta, in tudi vas, ki usta odpirate in u‰esa nastav-
ljate po vsej spo‰tljivosti, da bi zasli‰ali, kaj je pra-
vica, katero je Bog med ljudi poslal. Kaj se nismo
zbrali zavoljo Drnuljevega kozla Lisca in zaradi Sla-
moreÏãevega vrta. Ta hudobna kozlovska zver je
namreã, zapeljana po svoji meseni poÏeljivosti, po
pregre‰ni lakoti in poÏre‰nosti, dalje po lenobi in
nemarljivosti svojega gospodarja LukeÏa Drnulje,
namenjena bila, da bi vse zelje, vso peso, korenje,
ãesen in ãebulo na AndraÏa Slamorezca vrtu po-
smukala, pojedla, potrla in poÏrla. Kajne, Vi‰njanje,
da smo mi od nekdaj bogabojeãi in praviãni?«

»Smo, smo,« odgovarja vi‰njansko ljudstvo.
»âe smo bogabojeãi, poslu‰ajmo, kaj Bog pravi.

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

11

 

Deveta in deseta zapoved pravi, da ne smemo niãe-
sar poÏeleti, kar ni na‰e, ampak na‰ega bliÏnjega.
On prepoveduje vse hudobne misli. âe jaz mislim
komu zelje snesti ali pa buãe, je pri Bogu toliko, ka-
kor da bi jih bil res snel. Drnuljev kozel je pa poÏe-
lel svojega bliÏnjega blago, on je pregre‰no ãez plot
gledal, torej ga obsodimo na smrt.«

In vse ljudstvo zagrmi: »Obesimo ga!«
»LukeÏ Drnulja,« govori vi‰ji sodnik dalje, »ni niã

kriv tega. Njega ni bilo doma, in kar je ‰e veã, on je
dober noãni ãuvaj. Dajmo mu samo pet gorkih pa-
lic po podplatih, pa niã veã.«

»Pet palic!« kriãe Vi‰njanje.
Ko se vihar poleÏe, vi‰ji sodnik Zaropotaj pa use-

de, kar vstane sivobradi stare‰ina ÎuÏnjal in tako
govori:

»Ko sem ‰e jaz v sami srajci in brez hlaã okoli te-

kal, taãas je bilo drugaãe v Vi‰nji gori. Kaj sem ho-
tel reãi? — taãas ‰e nismo imeli studenca z deskami
kritega in sonce je bolj gorko sijalo ko zdaj. Taãas
smo imeli bolj urne noge, bolj‰e oãi in vse Ïivote
bolj‰e ko zdaj. Pa kaj sem hotel reãi? — da, LukeÏ
Drnulja ni niã bolj‰i ko njegov kozel. Le ubijmo ga

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

12

 

in umorimo, bode vsaj drugo pot vedel svojega koz-
la dobro privezati doma, da ne bo mogel posku‰ati,
kako bi se ‰koda delala.«

AndraÏ Slamorezec je od veselja poskoãil in za-

vriskal, ko je zasli‰al te modre besede starega stare-
‰ine ÎuÏnjala. Ali gospodar GôbeÏel, drugi stare-
‰ina, sovraÏnik ÎuÏnjalov, trikrat z glavo zmaje, v
ãetrtiã pa srdito vstane in pravi: »Kakove so te be-
sede, katere sem zasli‰al? To niso prave besede. Bo-
dimo, Vi‰njanje moji, po‰teni z ljudmi, da bo Bog z
nami po‰ten; milost izkaÏimo in pravico, da nam
Bog milost izkaÏe in pravico; ne srdoritimo se, da se
ne bo on srdoritil. Saj veste, da imamo na‰ega polÏa
v veliki ãasti, kar je lepo in prav. Od njega, od na-
‰ega polÏa, se ãednosti uãimo. On je pohleven, to-
liko hi‰o ima, da jo s seboj nosi, roge ima, pa ne bo-
de, noge ima, pa ne kolovrati naglo, ampak lepo in
poãasi leze, kar je prav; ob kratkem: nikomur niã
Ïalega ne prizadeva. ·e mi tako bodimo. Glejte, Vi‰-
njanje moji, ko bi kdo izmed nas — ãesar nas pa
sveti Bog obvaruj — hotel na‰ega polÏa drÏati, dre-
zati in cukati, kaj bi paã storil? V svojo hi‰o bi se
tiho nazaj pomaknil in bi sam pri sebi dejal: Bog jim

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

13

 

grehe odpusti; saj ne vedó, kaj delajo. Posnemajmo
svojega starega polÏa, da se bo nam dobro godilo in
nam bode dobro na tem svetu. Odpustimo LukeÏu
Drnulji ne le smrt, temveã tudi tistih pet palic po
podplatih. Kozlu Liscu tudi odpustimo, on je ne-
umen, ne ve, kaj je pravo in gre‰no. In ãe to storimo,
Vi‰njanje, bode dana‰nje in vse prihodnje dni Bog
vesel, da je Vi‰njo goro ustvaril.«

Vse Vi‰njanke skoraj s svojimi otroki se v jok spu-

sté, ko zasli‰ijo ta govor o polÏevih ãednostih. Kakor
bi mignil, bilo je veliko ‰tevilo veljavnih moÏ za Go-
beÏla in pomilo‰ãenje Drnuljevega Lisca. Strahoma
je toÏnik Slamorezec videl to premembo misli
mestnih sodnikov in tekal okrog, da bi jih zopet vsaj
polovico na svojo stran nazaj pridobil. In res vsta-
ne vdrugiã stare‰ina ÎuÏnjal in v dolgem govoru
glasuje za kozlovo in Drnuljevo smrt baje tako iz-
vrstno, da so se zdajci Vi‰njanje razpolovili na dve
stranki, ena za milost, druga, manj‰a, za smrt koz-
lovsko.

Govorili so ‰e sodniki in me‰ãanje: Jurãek GriÏa,

Bo‰te Krevs, Peter ·trama, Marko ârmaÏ, Miha Ki-
sovar, JoÏman Kravopasec in ‰e veã zaznamovanih

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

14

 

sloveãih moÏakov, eni z GobeÏlom, eni z ÎuÏnja-
lom.

Ne morejo se zediniti, zme‰njava je velika, srditi

postajajo in eni pesti stiskajo.

Vi‰ji sodnik in Ïupan Zaropotaj, ki je bil h GobeÏ-

lovi veãini prestopil, bojeã se, da bi prihodnje leto
zopet izvoljen ne bil, imel je veliko preglavic in kri-
Ïev, kot prvosednik primeren red ohraniti. In ker je
videl, da se zlasti zaradi tega priãkajo in pulijo, ali
ima kozel Lisec um in pamet ali ne, zmisli se v svo-
ji modri glavi in pravi:

»MoÏje! Stojte, poslu‰ajte! Kaj bi bilo, ko bi mi po

kozla Lisca poslali ter bi ga preiskali in pretipali in
razvideli, ali ima pamet ali je nima?«

S tem predlogom sta bili obe stranki zadovoljni in

LukeÏ Drnulja je z mestnjani Ka‰opiharjem, Lasa-
ãem in ârmaÏem dirjal domov, da bi kozla pred vi-
soko in ãastito sodnijo pripeljal.

Medtem so si vi‰njanski moÏje malo oddahnili in

pot z vroãega ãela obrisali, vendar so Ïeljno priãa-
kovali, ali se bo kozel pametnega skazal ali ne.

Drnulja pak s solznim oãesom doma Lisca omot-

vozi in ga vleãe za seboj, opominjuje ârmaÏa, da naj

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

15

 

ga poganja, pa le — prav zlepo. Liscu pak Ïalosten
pravi: »O, ko bi se dalo, da bi midva, jaz in ti, mogla
zdajle koÏe menjati in glave tako, da bi bil jaz kozel,
ti pa moj gospodar Drnulja! Zakaj ãe se ne bo‰ do-
bro obna‰al, obesili te bodo in ‰e meni ne bo dobro.
O, da bi vsaj toliko ti danes pameten bil, da bi se
vsaj tako neumnega delal, kakor si neumen bil, ko
si ‰el ãez plot SlamoreÏãevo zelje gledat in si sebi in
meni hudo storil.«

Pravijo, da kozel na to ni niãesar odgovoril svoje-

mu Ïalosti polnemu gospodarju LukeÏu Drnulji.

Pri‰ed‰i med sodni zbor, kozel se malo zmeni za

vse sodnike in stare‰ine, temveã meni niã tebi niã se
uleÏe in se z zadnjo nogo prav dobro za vratom po-
praska.

»Kozel je neumen, ne ve, kaj bi storil, niãesar se

ne boji,« sklepa iz tega GobeÏel.

»Ni neumen,« vpijejo nasprotniki in glejte ãuda:

kozel Lisec sam odmaja z brado.

»Ali ste videli?« kriãe nasprotniki.
»Muho je odganjal,« vpije Drnulja in srdit, da se

Lisec tako slabo obna‰a, zamahne z batino nad
njim. Kozel se ustra‰i, iztrga iz njegovih rok, in ka-

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

16

 

kor bi devet naglavnih grehov nad seboj imel, zdirja
po trgu naravnost domov.

»To je slaba kozlova vest!« pravijo ÎuÏnjal in nje-

govi privrÏenci in, o gorje! — Drnulja vidi, da se ‰te-
vilo prijateljev zopet manj‰a. Pristopi k stare‰ini Go-
beÏlu in mu skrivaj pravi: »O ljubi oãe GobeÏel! Tri
jare koko‰i vam do prve nedelje prinesem, le re‰ite
me iz teh rev in teÏav.«

Toda ni bilo treba jarih koko‰i, kajti v tistem hipu

pride sloveã beraã in vedeÏ vi‰njegorski Flerè Kri-
vostegno. Ta je mnogo sveta obhodil, imel od Boga
po vi‰njanski veri poseben dar modrosti ter je znal
coprati, da so zdravi oboleli, bolni umirali.

»Flerè Krivostegno naj sodi za vso Vi‰njo goro,«

zamisli se neka Ïenska in naenkrat je Flerè sedel na
Zaropotajevem stolu, svojo berglo ob sebi vzdignil
in jel pozvedovati, kaj je in kako je. Obe stranki ste
ga bili veseli, ker tako je hitro zopet edinost in zlo-
‰ãina pri‰la v ljubo vi‰njansko mesto; celo LukeÏ
Drnulja se je obveselil, ker je z drugimi me‰ãani
vred veliko stavil na praviãnost in posebne boÏje
darove Krivostegnove.

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

17

 

Dolgo naslanja vedeÏ Flerè kosmato brado na

berglo in misli.

»Vi‰njanje, tukaj je teÏko soditi,« pravi Flerè Kri-

vostegno. »Zakaj greh je storjen in ni storjen. Ko bi
bil kozel zelje poÏrl, tepli bi ga bili s palicami, da bi
bil ãutil. In AndraÏ Slamorezec bi zelja ne bil imel.
Zdaj pa kozel ni zelja pojedel. Slamorezcu ni niã
‰kode. Greh poÏeljivosti pa ima vendar kozel nad
seboj, zato je kazni vreden. Hum, hum, to je teÏko
soditi.«

In zopet nasloni kosmato brado in misli.
In glejte! Proti poldne je bilo, kar vstane vedeÏ

Krivostegno, poãasi tri prste na ãelo dene in pogle-
da svetlo in veselo po vi‰njanski drhali.

»BoÏji duh ga je razsvetlil, poslu‰ajmo!« ‰epeta-

jo stari in mladi.

Krivostegno pak govori in razsodi takole:
»Ker se kozel ni z zeljem mastil, pa bi se rad ma-

stil, ker je ãez plot gledal, pa ni mogel ãez plot, zato
naj bo po svoji senci tepen z devetimi udarci. Njegov
gospodar Drnulja pak naj bo ta tepeÏ gledal z zave-
zanimi oãmi, ker je kozla slabo privezal. In zato, ker

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

18

 

mu je u‰el, zato bomo pol ure s palico zamahovali
nad njim.«

»To je vi‰njanski Salomon!« vpije krdelo. Trikrat

je ‰e sonce nad Vi‰njo goro stalo, in ko je v ãetrtiã
pri‰lo, gnali so kozla Lisca in LukeÏa Drnuljo iz me-
sta ven na hrib Pe‰ãenjak in tam, kjer so na hribcu
stale slavne vi‰njanske vislice, tam je bil kozel Lisec
vprião vi‰njanske mnoÏice po senci tepen in Drnu-
lja je to tepenje z zavezanimi oãmi gledal in s pali-
cami so nad njim zamahovali.

BES

e

DA

KOZLOVSKA SODBA V VI·NJI GORI

19

 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-099-5