BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

1

 

Josip Jurãiã

Hãi

mestnega

sodnika

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

2

 

BES

e

DA

Josip Jurãiã
HâI MESTNEGA SODNIKA

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-204-1

[e-mail]

www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

3

 

IZVIRNA ZGODOVINSKA POVEST IZ 15. STOLETJA

I

G

reh bi se mi zdelo in zameril bi vsakemu, kdor bi se
predrznil reãi, da nisi velik pesnik, France Pre‰e-

ren! Ali ne bodi nevoljen, ãe si ti upam oãitati, da prerok
nisi bil. Zakaj pretekle so Ïe tri dolge desetine let, kar si
v lepem sonetu Slovencem, obetal:

Kaj je do zdaj Ljubljana doÏivela,
vam bo Homerjev na‰ih pesem pela.

A zastonj se ‰e dana‰nji dan obraãamo po sloven-

skem polju, da bi iztaknili kje kakega Homerja. Med go-
bami, ki so v deÏevnem vremenu tod zrastle, ‰e naletim
kako posamezno glivo, ki Ïivi od danes do jutri, ali
krepkej‰ih vzrastkov vidimo le redko. Paã je Ïe ta in oni
ubral strunico in zaklical epiãno muzo, ali nekateri ljud-
je med nami pravijo — ne vem, ali iz zavisti ali iz kake-
ga drugega razloga tako sodijo — da te melodije bolj Ïa-
lijo izvedenãevo uho, kakor razveseljujejo. Bati bi se bilo
tedaj tudi meni enake ostre sodbe, ko bi svoj odlomek
tega, »kar je Ljubljana doÏivela«, v merjenih verzih pra-
vil. Pa ne odvraãa me od takega dela samo strah, ne —

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

4

 

zakaj bi resnice ne povedal — tudi spoznanje nezmoÏ-
nosti me naganja, da v prosti povesti povem, kar mi je
razgrnila muza — ãe ni do zdaj ‰e nesli‰no, da bi nove-
listi tako dobrodejno Ïeno imeli.

Ljubljana, slovenske Atene — Bog mi grehe odpusti,

da te tako imenujem — ni Slovencem treba praviti, da si
stara! Poznam sicer stare Ïené, vem, da jih z leti popusti
tudi spomin, da so pozabljive in se iz svojih mladostnih
let ne domi‰ljajo vsega. Ali vem pa tudi, ãe kaj vidijo v
Ïivljenju, kar se veÏe z njihovimi prej‰njimi dogodki, da
se jim tako izrodi in ponovi vse to in da potem utegne-
jo cele ure dolgoãasiti poslu‰evalke. Tako bo tudi tebi
morda v dana‰njih ãasih, ki se ti je jela zopet malo Ïivej-
‰a kri po Ïilah pretakati, na misel pri‰lo, da so nekdaj po
tvojih ulicah vrli moÏaki koraãili v dolgih ãrnih haljah,
ali ãe so bili »najbogatej‰i in najrazumnej‰i«, celo v rdeãi
obleki. To so bili mestni svetovalci. In preverjen sem, da
se med temi domisli‰ tudi po‰tenega moÏa, Janeza Su-
mereka, ki je bil mestni sodnik, glava in zaslomba cele-
ga mesta; zlasti se ga mora‰ domisliti, ãe dana‰nji dan
po svojih ljubih otrociãih pogleduje‰ in vidi‰ med mnoÏ-
nim ‰tevilom, ki obsega filistre in samogoltnike, vãasi
tudi kakega vrlega moÏa, svojega pravega sina ali hva-
leÏnega gosta.

Sosebno v ‰tirinajstem stoletju so se vladarji habs-

bur‰ke rodovine, katerim je bila pri‰la kranjska deÏela,

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

5

 

Ïe l. 1282 loãena od Koro‰ke, za vedno v last, veliko
peãali za napredek Kranjske sploh, zlasti pa poglavne-
ga njenega mesta, Ljubljane. Kupãija in obrtnija, kateri
ste zaãeli tu precej zgodaj cvesti, na‰li ste v njih vedno
pomoã zoper premogoãne plemenita‰e, kateri so ali iz
zavisti ali iz nagajivosti mesto nadlegovali in mu zdaj pa
zdaj kratili stare pravice. Cela vrsta pisem se nahaja, ki
potrjujejo to in ono privilegijo, ki branijo me‰ãane tega
ali onega mogoãnega prevzetneÏa ali ki jim delé nove
prostosti. Tako, postavim, zatrjuje veã takih svobo‰ãin
me‰ãanom ljubljanskim pravico, da si smejo izmed sebe
vsako leto voliti sodnika, kateri ima edini pravico razso-
jevati medsebne pravde in razpore. Leta 1422 je to ãast-
no sluÏbo opravljal moÏ, ki smo ga Ïe imenovali, Janez
Sumerek.

Pomladnega jutra je sedel mestni sodnik, velik moÏ

pri petdesetih letih, pri zajtrku. Njemu nasproti je sedel
moÏ, kakih petnajst let mlaj‰i od njega, kupec Simon
Grni‰ãak. Sodnik je bil popolnoma prazniãno, ali bolj
prav, sluzbeno opravljen, ogrnjen je imel rdeã beneãan-
ski pla‰ã in znamenje sodni‰ke oblasti, tenek meã, je
slonel pripravljen ob njegovem stolu. Kupec je bil oble-
ãen sicer v prosti me‰ãanski obleki, ali poznalo se je tudi
na njegovi, da se je na dana‰nji dan za nekaj posebne-
ga odloãil. Kar se osebnosti poslednjega moÏa tiãe, ne bi

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

6

 

mu bil mogel paã nihãe oãitati posebne nelepote na nje-
govem Ïivotu, pa reãi bi se smelo, da se tudi ne bi bil
lahko ãlovek na‰el, ki bi bil trdil, da je eden takih ljudi,
o katerih svet pravi, da bodo pri Ïenskih sreãni. Zakaj ko
bi ga bil natanãneje razgledal od nog do glave, moral bi
se bil ãuditi krepkim udom, velikanski roki in pogum-
nim moÏevim pogledom. Ali Ïenske, katerim dobri ljud-
je natvezajo, da imajo posebno ãut loãiti lepo od manj
lepega, spotikale bi se bile morda ravno na teh na‰tetih
prednostih, ãe‰ da ni pravih razmer, katere na prvi videz
oãesu ugajajo.

»Le pij malo. Ne bo ti ‰kodoval, ãe ga ravno nisi zju-

traj vajen,« pravi sodnik in natoãi kupcu ãa‰o. »Jaz
imam Ïe to navado, da ga srknem po vsaki jedi nekaj
kapljic, in poznam, da mi prav dobro tekne. Îe ne pom-
nim, kdaj sem bil bolan. — Treba bode kmalu iti. Sveto-
valci se bodo zbrali in potem moramo iti tlako delit, no-
vega deÏelnega glavarja pozdravljat. Bog nam pomagaj,
da nismo bolj‰ega dobili!«

»Strela boÏja ga naj!« odgovarja kupec Simon Grni-

‰ãak in pije. »Kdo bi si mislil pred letom, ko smo se na
Ïive in mrtve priãkali Ï njim, da bo nam nazadnje ‰e nad
glavami. Kaj je vendar to, da je vojvoda izvolil ravno
tega Jurija s Turjaka za glavarja?«

»Tega si ne more‰ razloÏiti? To je paã lahko razjasni-

ti si zakaj. Saj ve‰, da so vsi ljudje taki, in vse, kar je Bog

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

7

 

ustvaril, je menda tako, da si podpore i‰ãe povsod. Dre-
vo svoje korenine globoko po tleh razplete po prsti in
okoli kamenja, potem ‰ele trdno stoji. Tako tudi na‰ go-
spodar in vojvoda, Bog ga ohrani, sku‰a in mora sku‰ati,
da ima oba Ïivlja, me‰ãanski in plemenita‰ki, za podla-
go. Oba mora imeti na svoji strani. To pa ni lahko dru-
gaãe mogoãe, nego da zdaj ustreza temu, zdaj onemu,
zakaj dostikrat ne more obema naenkrat.«

»Pa zakaj ne! Pravica, pravica —«
»Le stoj, daj mi, da izgovorim. Pravim, obema naen-

krat ne more, ker se ne veÏeta, ne ujemata. Kar je za nas
me‰ãane dobro, —«

»To je tudi za one o‰abneÏe dobro!« seÏe mu zopet

kupec v besedo.

»Pa vsaj menijo, da ni, ali pa res ni dobro.«
»Tega ti ne pritrdim.«
»Ne? Stoj, da ti dokaÏem. Saj ve‰, koliko smo imeli

lansko leto posla z dvema najimenitnej‰ima na‰ih ple-
menita‰ev, z le-tem Turjaãanom zavoljo spa‰nika in z
Apfaltrerjem zavoljo gozda in ohribja. Ve‰, da prepira in
pravde ni bilo pred konec, da je vojvoda sam razsodil to
reã, hvala Bogu in pravici vojvodovi, da nam na korist.
Vidi‰ precej, ta razsodba je bila za nas dobra, za one pa
ne, ker so kolikor toliko svojih nami‰ljenih pravic izgu-
bili. In da zdaj zopet na to volitev deÏelnega poglavar-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

8

 

ja prideva, vidi se meni oãito, da je vojvoda samo zato
Jurija s Turjaka izvolil za glavarja, da bi to mogoãno ro-
dovino nekako utolaÏil za izgubo lanske pravde. Zdi se
mi to prav modro, dasi bi jaz zaradi na‰ega mesta Ïelel
si drugega, ker, kakor ga jaz poznam, Turjaãan je ãlovek,
ki ne pozabi rad, kaj je nekdaj bilo.«

»Kaj ne bi bil mogel koga drugega izmed plemenita-

‰ev izbrati? Kaj mu neki morejo? On je vladar, in ko bi
se mu kaj po robu slavili, za Boga in sveto Trojico, saj so
‰e pesti ‰e kje drugje ko po gradovih, ki bi vedele, kje se
meã prime. Jaz pravim, vojvoda ni pomislil, da nam bo
Turjaãan vedno preglavico delal.«

»Niã se ne bojmo! S tisto praviãnostjo, katero nam je

lani skazal, varoval nas bo tudi zdaj in sami tudi nismo
tako slabi, da se ne bi mogli varovati. âez ojnice svoje
oblasti ne bo udarjal.«

»Ali tebi bo pisan, Janez! Tebe pozna, on vé, da si ti

tisti, ki si si najveã prizadel v oni pravdi, da si priãe pri-
peljal pred vojvodo in najveã govoril.«

»Kaj mi more storiti? âisto niã! Jaz dopolnjujem svojo

dolÏnost, on svojo in ‰e sreãala se ne bova. Sicer pa jaz
ne gledam toliko na lastni prid. âe mi me‰ãanje toliko
zaupajo, da me volijo za sodnika, branil jim bom pravi-
co do zadnjega diha. Zdaj pa pojdiva! Pozdraviti ga mo-
ramo in sprejeti, ker je glavar po na‰em vojvodi postav-
ljen, naj bo tak ali tak, ta ali oni.«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

9

 

«Saj se vendar ne mudi tako. Posedi ‰e malo, ‰e nekaj

bi rad govoril s teboj,« pravi kupec, toda z malo manj
srãnim glasom, kakor je govoril poprej.

»No, kaj bo‰ povedal?« vpra‰a sodnik.
»Ti, prijatelj, popolnoma sem obupal skoro, niã ne

opravim.«

»Nad ãim si obupal?«
»I, saj ve‰! Helena, tvoja hãi, jaz ne vem, vse je zastonj.

Kakor si prizadevam, ne opravim niã, zmerom je enaka,
mrzla, in se dela, kakor da ne bi razumela, kaj pravim.«

»Niã ne obupaj! Îenske so vse take. Pogodu jim je, ãe

se jim mo‰ki klanjajo, samo sram jih je to svetu pokazati
in delajo se, kakor bi bilo ravno narobe. SrameÏljivost je
najmoãnej‰a ãut v Ïenski, pa tudi ena najlep‰ih in naj-
bolj‰ih, zakaj mnogokrat jih obvaruje, da ne padejo. Le
pogum, ne odjenjaj, in kar je meni storiti, to bom storil,
kakor sem ti obljubil. Sicer sem Heleni Ïe po strani dal
vedeti, kako ljubo bi mi bilo, da bi ti, ki si moj stari pri-
jatelj, bil tudi moj sin, zet; ali naravnost ji ‰e nisem po-
vedal, ker menim, da se ‰e ne mudi.«

»Jaz ne vem,« pravi Simon Grni‰ãak in upre v tla oãi,

»tvoja hãi je paã ãudna deklica, vedno mi je na mislih, ‰e
sanja se mi o njej, rad jo vidim in rad hodim v tvojo hi‰o,
ali kadar pred njo stojim, taãas sem ves drug. Tako mi
nekako glavo zme‰a, da sem ves neroden in ‰e govoriti
ne znam. Saj sicer imam vendar nekaj jezika!«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

10

 

»Napaka je le to, da se tako preveã vda‰ njenim mu-

ham. Îenske rade vidijo moÏe, ki jih po znanju in obna-
‰anju nekako presega. Pa niã ne skrbi in ne obupaj. Kar
naenkrat ne gre, tudi bi ne bilo lepo, da bi se ti kar koj
na vrat obesila.«

»Zdi se mi, da sem Ïe skoro prestar zanjo, zato —«
»Kaj ‰e! Njena mati je bila tudi tako mlada ko ona in

jaz v tvojih letih, ko sem jo vzel.«

»Kaj pa meni‰, ali ne roji deklici ‰e vedno tisti Lah

Kri‰tof Ciriani, ali kako se pravi ãloveku, ki naj bi ga zlo-
dej —«

»A, beÏi, beÏi! Ne imenuj ga! Jaz bi mu Ïe pot poka-

zal, da mi le pride blizu hi‰e. Tudi njej sem Ïe govoril o
tej reãi, in kakor sem sprevidel, ne mara ãisto niã zanj.
Ko bi pa res kaj imela Ï njim, potem Ïe vem, kako mo-
ram kakor oãe varovati ãast in po‰tenje svoje hãere.«

Rek‰i, vstane sodnik in se odpravlja. Simon Grni‰ãak

pak je bil tako zamislil se v nekaj, da ‰e s stola ni vstal.

»âe ne gre‰ z menoj,« pravi sodnik, »pa idi k Heleni.

Menim, da se je Ïe opravila. Îelim ti veliko sreãe pri
njej, zakaj, kakor sem ti Ïe odkritosrãno povedal, rad bi
videl zaradi tebe in zaradi sebe, da bi bil ravno ti moj
zet. Le ravnaj se po mojih svetih in vse bo prav hodilo.
Saj se bova ‰e kaj videla!«

Sodnik odide. Simon Grni‰ãak pa tudi vstane, izpije

ostanek vina iz kupice, da bi se malo ohrabril in jezik

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

11

 

omajal, potem pa koraãi tudi on iz sobe, toda ne po
stopnicah dol, ampak naravnost po mostovÏu. Tam
pred zadnjimi durmi malo obstoji, pogleda, ali mu oble-
ka dobro stoji, pogladi lase ter se odka‰lja in potrka.
Mehek, pa precej glasen odziv se v sobi zasli‰i, ki je ve-
lel noter stopiti.

Soba, v katero je zdaj Simon stopil, ta je po napravah

in pohi‰tvu priãala, da je mestni sodnik Janez Sumerek
premoÏen moÏ. Zakaj ãeravno ni bilo videti na lepotijah
posebno zlata in srebra, na‰lo se je vendar veã reãi, ki so
po svojem delu priãale, da jih je ustvarila izvedena roka
la‰kega ali nem‰kega umetnika.

Tik okna je pri majhni mizi sedela deklica, stara kakih

devetnajst ali dvajset let. Kdor bi jo bil videl v beli pro-
sti obleki, kako je povzdignila ãrne oãi in se nasmehni-
la, ko je zagledala Simona na vratih, ta se paã ne bi bil
ãudil, da je moÏ toÏil, kako neroden je, kadar pred njo
stoji.

»Dobro jutro, Helena!« pozdravlja jo Simon in se ji

poãasi pribliÏa.

»Tudi vam dobro jutro! Zgodnji obiskovalci vedó go-

tovo kaj posebnega povedati.«

»Saj veste, Helena, da jaz nikamor ne grem, samo le

k vam. Kje bom tedaj kaj posebnega sli‰al! To veste, da
bomo danes novega glavarja videli?«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

12

 

»To je stara novica, ki sem jo ‰e pred vedela ko vi. Kaj

drugega! Pa kaj vidim? Danes ste se posebno lepo na-
pravili. Tako vam vse stoji, kakor da bi bili Ïenin.«

»Prav veseli me, ãe vam je moj opravek v‰eã,« reãe

Simon, ki je bil v zadregi za drugaãen odgovor.

Deklica se glasno zasmeje in pravi: »O, gospod Grni-

‰ãak, napak ste me razumeli. Jaz sem mislila le reãi, da
bi bili taki, kakor ste zdaj, pred leti svoji nevesti dopadli.
Zakaj se niste Ïenili?«

»Zato ne, ker mi je neki notranji glas dejal, da me ‰e

veãja sreãa ãaka.«

»Kdaj bo neki pri‰la ta veãja sreãa?«
»Helena, saj veste, kako Ïelim, da bi kmalu pri‰la. V

va‰i moãi in v va‰i roki je moja sreãa, vas —«

»Gospod Simon, vi neizmerno veliko oblast natvezu-

jete moji slabosti. Ali ne veste, da ãlovek ‰e sam svoje
sreãe ne more skovati, kako bode le ‰e tujo. Pa zakaj ni-
ste ‰li danes gledat novega deÏelnega glavarja? Glejte,
jaz sem radovedna, kako bo pri‰el, kdo bo Ï njim, kakov
je in vse. Ko bi vi bili zraven, povedali bi mi potlej vse
natanko.«

»Saj so oãe va‰ tam, oni vam ‰e laÏe povedó.«
»To ni res. Oãe malo govoré. Zato idite, ãe mi hoãete

malo prijaznosti pokazati.«

»âe pa Ïelite, da bi ‰el gledat, pa grem. Vse do zadnje

pike vam bom povedal.«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

13

 

Rek‰i, vstane Simon Grni‰ãak s stola, katerega je bil,

ãeravno nepovabljen, zasedel, in odide. Deklina je po-
tem gledala skozi okno, in ko je videla, da se je na ulicah
umaknil za ogel, sedla je zopet in dejala na pol glasnó:
»Idi in ne pridi tako kmalu, sitnost!«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

14

 

II

K

er smo z letno ‰tevilko naznanili ãas, v katerem se
na‰a povest godi, menim, da nam skoro ne bi bilo

treba opominjati, da je ljubljansko mesto imelo tedaj
vso drugo podobo kakor dana‰nji dan. Vsak, ki pozna
nekoliko zgodovino tistega ãasa, vsak vé, da so bile raz-
mere v druÏabnem in drÏavnem Ïivljenju mnogo razliã-
ne od teh, katere smo mi vajeni videti.

Ljubljana je bila veliko manj‰a kakor dana‰nje mesto.

Stanovi, plemenita‰ki, duhovski in me‰ãanski, loãili so
se zelo drug od drugega. Prva dva, plemstvo in duhov-
stvo, katera sta imela povsod prvi glas, obna‰ala sta se
potemtakem kakor gospoda nad me‰ãanom, kateri je
sicer spoznaval njuno vrhovnost, vendar pa hrabro bra-
nil sebe in svoje pravo zlasti prvemu nasproti.

Plemenita‰ je Ïivel od dela svojih kmeãkih podloÏni-

kov, me‰ãan pak si je moral ali z rokodelstvom ali kme-
tijo prisluÏiti svoj kruh. Lahko se tedaj posname, da je
bilo me‰ãanu veliko do tega, kake gospodarje je imel,
ker je bilo Ïe enkrat tako, da so poglavarstvo ãez deÏe-
lo in tedaj tudi ãez mesto dobivali plemenita‰i v roko.
Veliko mu je bilo do tega, da so bili to praviãni moÏje,

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

15

 

kateri so ga v miru pustili skrbeti za lastni blagor in pre-
moÏenje.

Jurija s Turjaka pa so poznali, da je sovraÏnik mestne-

ga napredka. Zato je bilo kaj malo ljudi na Starem trgu,
ko je prijezdil novi glavar s svojo druÏbo. Le kak rado-
vedneÏ, ki je hotel tega mnogo imenovanega moÏa vide-
ti, ustopil se je s svojim sosedom za ogel in gledal nove
pri‰lece in mestne moÏé, kateri so imeli z mestnim sod-
nikom na ãelu pozdravljati neljubeznivega oblastnika.

»Poglej, kako srdito okoli sebe gleda in sedi na konju,

kakor bi se vraga ne bal,« pravi usnjar Triplje sosedu
ãevljarju StrÏenu.

»In celo vojsko ima s seboj. Bog ti pomagaj dvakrat,

kaj smo sami pobojniki, ka-li? Ta bo nas ‰e koval, pra-
vim jaz,« odgovori StrÏen.

»Kajpak! Nismo pravi, da bi se kar dali. Tudi Ïiva kri

se ukroti in hudobna tudi nima povsod pota.«

»Glej, kako je sodniku Sumereku nameÏikal! I, ta mu

bo Ïe kos!«

»Mi se zanj potegnemo, kadar je treba, on pa za nas.

Kaj pravi‰, Triplje, ali so to vsi njegovi Ïlahtniki in hlap-
ci, ali jih je zbral po vsem Dolenjskem?«

»Vrag ti vedi! Onega, ki zraven njega jezdi, poznam.

To je tisti Beneãan, Ciriani ka-li se mu pravi. Tega je ved-
no v mestu videti, kaj vem, kako da se je zdaj Turjaãa-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

16

 

nu obesil. Ima pa Ïe kakove muhe. Ali ve‰, da so dejali
ljudje, da ta klek ogleduje sodnikovo hãer?«

»Sodnikovo hãer? I, ga bo pa Grni‰ãak spodrecal! Ta-

kemu postopaãu bi ‰e jaz svoje Jedrtke ne dal, ki ne bo
imela dote bogve koliko, nikar pa Ïe sodnik.«

Med tem razgovorom so bili jezdeci od‰li. Tudi sose-

da Triplje in StrÏen sta se loãila, ker se jima je na delo
mudilo in ker sta videla, da se razhajajo tudi mestni sve-
tovalci.

Mi pa hoãemo zdaj, ko smo ta dva po‰tenjaka tako

zlepo odpravili, pogledati za osebami, katere smo sicer
Ïe imenovali, vendar ne ‰e natanãneje predoãili ãastite-
mu bralcu.

Novi deÏelni glavar je bil sin nem‰ke rodovine Auer-

spergov, ki se je Ïe leta 1067 naselila na Turjaku in ka-
tera je zlasti v poznej‰em ãasu rodila veliko sloveãih, v
zgodovini imenovanih moÏ, ki so mnogo storili za
obrambo svoje nove domovine.

Da je bila auersperska rodovina med kranjskimi ple-

menita‰i ena prvih Ïe ob ãasu na‰e povesti, poznamo ‰e
lahko po tem, da je vojvoda Ernest, razsodiv‰i Ïe ome-
njeno pravdo za ljubljanãane, toliko bal se zamere pri
Auerspergih in potem pri kranjskem plemstvu sploh, da
je kakor za od‰kodovanje in potolaÏbo izvolil Jurija
Auersperga za deÏelnega glavarja.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

17

 

Paã so me‰ãanje vedeli, da jih ta oblastnik ne bo kaj

neÏno pestoval. Zakaj poznali so ga kakor moÏa, ki je bil
prepriãan, kako visoko ga »plemenita kri« povzdiguje
nad navadne ljudi, ki ne ‰tejejo slavnih oãetov.

Jurij je bil ‰e mlad moÏ, kakih trideset let star. Jezdil

je vranca, ki je stopal, kakor bi vedel, da nosi prevzetne-
ga jezdeca. Po velikanski postavi in zastavni vzrasti so-
diti, je bil Turjaãan telesno moãan. — Med njegovim
spremstvom je bil mladeniã, ki ni mogel biti veliko ãez
triindvajset let star. Jezdil je ob njegovi levi strani in je
bil skoro edini, s katerim je Turjaãan zdaj pa zdaj kako
besedo spregovoril. Îe po zarjavelem obrazu, ki je bil pa
lep, kakor bi bil moral vsak pritrditi, po ãrnih laseh in
Ïivih ognjenih oãeh bi bil ãlovek sodil, da je Italijan, tudi
ko ne bi bil sli‰al imena Ciriani. Bil je po deÏeli Ïe pre-
cej znan kakor beneãanski plemenita‰ z lepim licem in
ãedno obleko in eden takih visokorojenih metuljev brez
premoÏenja in pravega domovja, ki si je s svojim glad-
kim jezikom in prijetno tovari‰ijo povsod vedel prijate-
ljev in gostoljubnih znancev pridobiti.

Trop je jezdil ravno mimo sodnikove hi‰e. Ciriani se

je Ïe od daleã oziral na okna. Zagledal je tam obrazek
Helenin in ves se nekako oÏivil.

»Poglejte tja na tretje okno, ta je!« pravi Turjaãanu.

»AIi ni ãedno dete?«

»Dobro znate izbirati,« odgovori Jurij.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

18

 

»Kajne!«
Rek‰i, vzdigne Ciriani glavo in deklico na oknu po-

zdravlja. Helena pokima, a opaziv‰i, da jo gleda glavar
in vse njegovo spremstvo, zardi in se umakne od okna.

»Kaj takega je vredno, da se ãlovek potrudi,« pravi

Ciriani.

»Paã, ali samo za kratek ãas, za vedno vam nima kaj

pridovati. Vendar svojega po‰tenega imena ne boste
dali hãeri mestnega psa, ki ‰e imena nima! Cvetlico, ki
na kravjem spa‰niku zraste, imamo v roki, dokler di‰i,
potem jo vrÏemo proã, da morda umazan kravji pastir
pride in dene na‰e ostanke za klobuk.«

»No, tega vam nisem rekel, da se mislim deklice za

vedno poprijeti. Ali v‰eã mi je kakor malokatera. Jaz pa
ne premi‰ljam veliko, kaj bo pozneje. Pameten ãlovek
veselo sedanjost uÏiva, zakaj jutri me lahko moj sovraÏ-
nik prebode in kaj mi pomaga, ãe grem s tega sveta, da
ga ‰e ne poznam.«

»âe samo o va‰i zadevi s to me‰ãanko govorite, mo-

ram vam pritrditi, sicer ne. Ko bi bila plemenite krvi, ne
bi smeli tako govoriti,« pravi Jurij.

Beneãan si je menda kaj mislil, odgovoril pa ni niã.
»Lepa je pa vendar, ali ne?« vpra‰a ãez nekaj ãasa.
»O paã! Ali ‰e lep‰a bi se mi zdela, ko ne bi bila tega

sodnika hãi. Tega ne morem videti,« pravi Turjaãan.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

19

 

»To bi tudi jaz raj‰i videl, zakaj ta lisjak tako varuje

svoje mlade, da skoro ni moã blizu nje priti. Komaj dva-
krat sem govoril Ï njo, nikdar pa nisem mogel ukrasti se
tako ali tako v hi‰o, vselej me je stari prestregel in odpo-
dil.«

»Ali ste govorili Ïe Ï njim?«
»Îe tolikanj sem se poniÏal, da sem si naprvo priza-

deval njega pridobiti. Ali stari ,cerberus’ je koj vedel, kaj
bi rad. Zabodel bi ga bil na mestu, kakor se je proti meni
obna‰al. Zdi se mi, da si je izbral zeta, debeloglavega
kramarja kislega obraza. Ime sem Ïe pozabil, po‰ten je-
zik ga ‰e izgovoriti ne more.«

»Kaj pa deklica? Ali ste si jo pridobili?«
»Vsaj menim, da sem jo, ãe vse moje znanje Ïenske

nature ni pi‰kavo. Ko bi le starca ne bilo, potem bi smel
upati nekaj sladkih uric.«

»Le ãakajte, bova Ïe naredila, da bo dobro. Jaz svojim

prijateljem rad pomagam, sosebno bom vam v tej reãi,
ker si morem misliti, da tega sodnika ne bo nobena reã
bolj jezila. Da vam lahko pomagam, tega se bodete
kmalu prepriãali. Kaj je nam za to, ãe starega tako ali
tako ukrotimo za nekaj ãasa, postavim, ãe ga vtaknemo
v kako luknjo, da ne bo nekaj dni sonca videl. Potem bo
krotek in obljubil bo marsikaj.«

Med tem pogovorom je bil trop jezdecev Ïe precej

daleã od sodnikove hi‰e odjahal.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

20

 

Helena, ki je bila zopet k oknu pristopila, spremljala

je jezdece z oãmi, dokler se niso skrili za oglom. In ‰e
potem je dolgo dolgo slonela na oknu. Paã so morda
lepe sanje rojile po njeni glavici, srce je hrepenelo po
neãem, po neki sreãi, ki ni bila sreãa, domi‰ljija si je sli-
kala podobo, lepo podobo! Uboga deklica, ki sveta ne
pozna‰, ki ga meri‰ po merilu svojega dobrega srca, ki
neizku‰ena meni‰, da v lepi vnanji podobi mora prebi-
vati blaga du‰a! Zakaj ti ni bilo dano sli‰ati nekaj bese-
di in kako drugaãe bi bila sanjarila!

Nikdar se Heleni ni bolj sitno zdelo, da pride Simon

k njej, kakor ko je sli‰ala v tem hipu za hrbtom njegov
glas, ki ji je bil sosebno zdaj zoprn, dasi si je Grni‰ãak
gotovo prizadel ogovoriti jo, kar je najlep‰e znal.

»Kaj ste tako zamaknjeni, Helena?« vpra‰a Simon.
»Kaj bi radi?« pravi Helena ne ravno prav prijazno.
»No, zdaj vam lahko razloÏim, kako je bilo in vse. Le

tu se usedite, malo lep‰e me pogledite in poslu‰ajte. Oh,
ko bi vedeli, da me tako zbode, kadar me tako hudob-
no pogledate —«

»Pustite me vendar zdajle,« pravi deklica nevoljna,

»glava me boli.«

»Glavica vas boli? Ko bi vam jaz mogel pomagati, iz

srca bi rad. Pa zakaj ob soncu skozi okno gledate? To ni
prav, ‰e bolj boste bolni. Da, ko bi vam mogel pomagati,
rad bi. ·e svojo zdravo glavo bi vam za ta ãas posodil in

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

21

 

bi va‰o boleão vzel in prav rad bi trpel, ko bi se dalo
zamenjati.«

»Lepo vam zahvalim za tako zameno. Va‰e glave ne

bi nosila ‰e ponoãi ne!«

To je bilo pa Simonu Grni‰ãaku vendar preveã. To je

bilo zadosti jasno izpovedano, da ga ne mara. Îalosten
pobesi glavo, in ko se mu celo debela solza prikrade v
oko, obrne se in gre meni niã tebi niã naravnost iz sobe.

Helena je spoznala, da je nepremi‰ljeno po‰tenjaka

preveã razÏalila, zato ga je klicala, naj ne odide tak, da
mu ima ‰e nekaj povedati itd. Ali dasiravno je bil zdaj
njen glas skoro mehek in neÏen, Simon ga ni poslu‰al,
zaprl je duri za seboj in naglo stopal po stopnicah dol.
Deklica je sli‰ala, da ga je na stopnicah njen oãe vabil,
naj ostane do poldne pri njem, pa Grni‰ãak tudi svoje-
ga prijatelja in nami‰ljenega oãeta ni poslu‰al.

»Kaj si mu storila?« vpra‰a sodnik hãer, stopiv‰i v

sobo.

»Niã!« odgovori ona, toda na rdeãem licu in

pobe‰enem oãesu se je bralo, da laÏe.

Sodnik je nekaj ãasa molãal, potem pa dejal:
»Helena, Helena, povem ti naravnost, da nisem za-

dovoljen s tvojim obna‰anjem proti Simonu. Jaz ti ga ne
bom vrival, ali spo‰tovati ga mora‰ vsaj kakor mojega
prijatelja. Dasi ti bom pustil lastno voljo v tej zadevi,
vendar ta lastna volja tudi ne sme biti brez mej. Za to

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

22

 

moram skrbeti kakor tvoj oãe, ki bo odgovor dajal od
tvoje sreãe ali nesreãe. Prav z nevoljo sem danes zapa-
zil, da me ne uboga‰. Odzdravila si onemu potepilnemu
in malovrednemu Cirianiju, dasi sem ti prepovedal, da
ga nima‰ pogledati.«

»Kaj morem za to, ãe me pozdravlja?« pravi deklica.

»In tega tudi ne morete reãi, da je malovreden. Jaz ga ne
branim, nimam ga za kaj, ker mi je malo ali niã mar —«

Nevolja zbere oãetu obrvi vkup.
»Deklica,« pravi, »jaz vem, kaj govorim in nikakor ne

morem razumeti, kako si upa‰ moje besede popravlja-
ti. Ravno s tem si se izdala. Pa to ti povem in bodi pre-
verjena, da se bom tudi drÏal tega, kar pravim: dokler bo
z enim prstom tvoj oãe gibal, dotlej ne bo‰ z letem ãlo-
vekom besede govorila. âe zdaj ne spozna‰, da hoãem
samo tebi, ne sebi dobro, spoznala bo‰ kasneje.«

Deklico zalijó solze, objame oãeta in pravi: »Ne jezi-

te se nad menoj, oãe, niãesar ne bom storila, kar bi vam
ne bilo po volji.«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

23

 

III

K

oliko nas je: eden je Su‰nja, Pirh je eden, to sta dva,
jaz sem eden, smo trije, Kolãek ‰tirje, vsi smo vkup,

kaj nismo?«

Tako je zveãer ob devetih ‰tel mestni straÏnik Bojec

svojo kompanijo bojevitih, s strahovitimi sulicami obo-
roÏenih moÏ, ki je stala pred majhno leseno hi‰o neda-
leã od vrta, ki je bil za vrtom mestnega sodnika. Bojec je
bil dvakrat niÏji moÏ kakor njegovo oroÏje, Ïe precej pri-
leten in grozovito suh. Tudi njegovi tovari‰i ali podloÏ-
niki, kakor bi se morebiti bolj pravilno govorilo, kajti
Bojcu je bila danes velika oblast dana, da je zapovedo-
val svojim nestra‰ljivim organom mestne varnosti in
mirnega spanca, tudi ti so bili precej sestradani na videz
razen gospoda Su‰nje, ki je bil — nezvest svojemu vse
ãasti vrednemu imenu — vkljub svoji grbasti postavi
vendarle nekaj bolj ob‰iren ãez trebuh, bajé zato, ker ni
bil oÏenjen in je grozno rad jedel.

»Vsi smo, samo Podplatnika ni!« pravi Pirh.
»Pa zakaj ga ni, vpra‰am jaz!« pravi Bojec s svojim

veljavnim glasom. »Ali ne ve, da ga bom jaz zatoÏil jut-
ri zjutraj pri gosposki? Zakaj tega ne ve? Kaj bi pa bilo,

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

24

 

ãe pride pet tatov, roparjev, razbojnikov ali hudodelcev?
Jaz vpra‰am, kaj bi bilo, ko smo mi samo ‰tirje?«

»Podplatnik je dejal, da ga zobje bolé in njegova bab-

nica je bolna,« odgovori Pirh.

»Marsikoga bi zobje boleli in marsikje kdo bi ostal pri

babnici doma. Jaz si ga bom zaznamoval. Ali kaj, ãe jih
pet pride ali ‰est?«

»Vpitje bomo naredili, da bodo ljudje na okna in na

vrata prihajali, pa vsi zbeÏé,« pravi Kolãek.

»Dobro si govoril, Kolãek! Vpitje, da, vpitje! Ali jaz ga

bom zaznamoval! — Kaj je tvoja dolÏnost, Kolãek? Kaj
bo‰ storil, ãe bo‰ koga videl?«

»Povpra‰al ga bom: ,Kdo si?’ in ãe ni dobro odgovo-

ril, uklenil ga bom,« odgovori Kolãek.

»In ãe ti bo utekel?«
»Ujel ga bom!«
»Dobro si povedal! Ti, Kolãek, in ti, Su‰nja, ostaneta

tukaj okrog in varujeta. Midva pa greva za nekaj hi‰
naprej in bova tam okoli Grni‰ãakove hi‰e straÏila. Ko bi
kaj zgodilo se, zavpijta: ,He! ho!’ in brÏ sva midva tukaj;
ãe midva kliãeva: ,He! ho!’ pa vidva pritecita.«

Po tem zbornem in poduãljivem razgovoru se razidó.
Komaj pa je bil Bojec s Pirhom od‰el, zaãneta se Kol-

ãek in Su‰nja posvetovati, kam bi se dalo malo nasloniti,
da bi bila noã kraj‰a. Kolãek je hotel, da bi se za sodni-
kovim vrtom malo razkoraãil v travo in malo podremal,

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

25

 

ali Su‰nja je dejal, da bi tam utegnila kaka kaãja zver
prilesti in se ãloveku ‰e v usta skobacati, kar bi imelo zle
nastopke, kakor so: pljuvanje, gnus do jedi itd. Tako sta
tedaj hrabra straÏnika sklenila, da ni na svetu bolj‰ega,
kakor uleãi se na klopco pri bliÏnji hi‰i, ravno nasproti
sodnikovega vrta.

Kolãek je komaj leÏal in je Ïe po debelo hrkal in spal.

Su‰nja pa iz dveh razlogov ni mogel zadremati, prviã,
ker je bila klopca, na katero se je bil razpoloÏil, malo
preozka za njegov obili Ïivotek in se je moral vedno z
rokama za rob drÏati, da ne bi v sanjah pal na tla, dru-
giã pa je bilo to leÏi‰ãe malo pretrdo zanj. Ko je tedaj
moÏ videl, da iz spanja ne bo niã, sklonil se je toliko po-
konci, da je sedel. Kaka dva pota je prav nevo‰ãljivo po-
gledal svojega tovari‰a Kolãka in si mislil: »Zakaj ta lah-
ko spi, jaz pa ne?« Ali kakor za tolaÏbo mu je na um pri-
‰lo, da ima nekaj za v usta — ne sicer tobaãne pipe, kajti
te niso ‰e Ljubljanãanje na‰ega ãasa poznali, ampak —
tolsto klobasico. To tedaj moÏ tiho iz Ïepa izvleãe in rav-
no tako skrbno ãetrt odgrizne, da se ne bi tovari‰ zbu-
dil, kajti potem bi mu bil moral po spodobnosti nekaj za
poku‰njo dati; ta lastnost pa Su‰nji ni bila niã posebno
priljubljena. Ne smemo pa menda tudi pozabiti, da je
sulico vedno med koleni ti‰ãal, in kadar je sapa za‰u-
mela, strahoma jenjal Ïveãiti, ãe je tudi polno imel za-
loÏeno, ter tako dolgo poslu‰al, da je vedel, da ni niã.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

26

 

Nekateri potemtakem povedó, da tudi zavoljo tega ni
mogel spati, ker ga je bilo malo strah. Mi ne vemo, kako
je ta reã.

Kaj je Su‰nja naenkrat zaãel strmeti tja ob sodniko-

vem vrtu in zakaj je zadnji kos klobase hitro pogoltnil,
da bi se bil skoro zadavil?

Videl je tropo moÏ v pla‰ãih prihajati. Bilo jih je —

eden, dva, pet jih je! O jej! In ves Ïiv je zaãel Kolãka v
noge drezati in buditi ga.

»Kolãek! Vstani, brÏ vstani! Kolãek!«
Ali Kolãek je grdo zarenãal v spanju in ni hotel tako

dober biti, da bi vstal. ·e bolj milo ga je jel prositi Su‰nja
in naposled je vendar Kolãek vstal, obe roki od sebe po-
molil in se razpotegnil vpra‰aje:

»Kaj ti je pa? Kaj mi ne privo‰ãi‰ urice spanca?«
»Poglej, poglej, tam doli! Pet jih pride, to niso me‰ãa-

nje. Kaj ãeva?«

»Zavpijva, pa bosta ‰e onadva sem pri‰la,« pravi Kol-

ãek.

»O, zaboga nikar!« odgovori Su‰nja. »Jaz sem sli‰al,

da je enemu nekaj zaklepetalo kakor meã. In ãe vpijeva,
bodo naju leti prej sli‰ali ko Bojec in Pirh in pobijejo
naju do smrti. Jaz ju grem poklicat, ti pa tu ãakaj!«

»Ti ne more‰ niã teãi, jaz grem, ti pa ãakaj!«
Rek‰i, Kolãek zbeÏí, Su‰nja pak se zmuza tja do vrat

in se stisne ob njih, sulico pa dene ob sebi. Hotel je

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

27

 

potrkati, da bi mu kdo pri‰el odpret, ali domislil se je
koj, da v tej hi‰i stanuje samo Ïena, stara ko zemlja, s
svojo gluho deklo. Tedaj ni bilo drugega pomoãka ko
vse svetnike in svetnice na pomaganje poklicati pa srce
ohrabriti. To je Su‰nja, moder moÏanec, tudi storil in
hrabrega duha izdihnil ‰e molitvico do angela varuha
ter ãakal. Kolãka z Bojcem in Pirhom le ni bilo, oni nez-
nani moÏje, ki gotovo niso bili me‰ãanje, pa so se bliÏali
bolj in bolj.

âeravno neradi, vendar moramo popustiti svojega

Su‰njo za nekaj trenutkov, da se ozremo po moÏéh, ki
so imenovanemu reveÏu tolik strah zavdali. In res, ãe
reã pregledamo, kakor je v istini, pet krepkih, bradatih
in oboroÏenih korenjakov, Su‰njevo obilost ãez Ïivot in
njegovo negibãnost, katero je na skrivnem tajil, pa ven-
dar sam gotovo najbolje poznal, njegovo nerodno oroÏ-
je in ‰e veã drugega, ne smemo trdili, da je bil ta na‰ ãa-
stiti noãni ãuvaj spo‰tovanega ljubljanskega mesta pre-
veã bojazljiv, temveã moramo si domi‰ljati, kako bi se
bil morda nas eden tresel, ko bi bil stal na njegovem me-
stu. In le ãe si s to luãjo svetimo, spoznamo, da je moÏ
v tej imenitni noãi zasluÏil, da bi mu omenjeno mesto in
njegovo svetovalstvo, ko bi hotelo praviãno biti, posta-
vilo spominek zaradi tega, ker se ni od straha zgnidil pri
svojih vratih.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

28

 

Pri‰li so tuji moÏje tja do sodnikovega vrta in se usta-

vili pri vratih. Eden se jo postavil prednje in jim je na pol
tiho dejal:

»Tukaj hodite gor in dol, po dva in dva, pa vedno pa-

zite, ãe kdo pride, da ga odpravite. Sosebno kadar vam
bom z vrta znamenje dal, gledite, da ne bo nikogar tu-
kaj, zakaj ne bi hotel, da me kdo vidi. Kmalu bom opra-
vil in potem bom skrbel, da doboste pijaãe za celo noã.«

»Kaj hoãemo, ãe kakova mestna podgana pride, tistih

suhopetih ãuvajev?« vpra‰a ga eden.

»Najbolje, da jih pustite pri miru, kajti premalo nas je

in tega tudi ne bi rad imel, da bi se priãkali Ï njimi.«

»Bojimo se jih pa res ne, ãe vsi vkup pridejo —«
»Pa tega noãem, da bi kak tepeÏ nastal. Jaz bodem

morda ‰e kdaj utegnil to pot hoditi.«

Rek‰i, vzame vodnik te dru‰ãine nekaj kljuãev iz Ïepa

in roÏljaje sku‰a zdaj s tem, zdaj z onim vrtna vrata od-
preti. Menda ni noben kljuã odprl, ker kmalu jih je moÏ
nevoljen zopet v Ïep vtaknil, rekel najmoãnej‰emu svoje
druÏbe, naj se ob plotu ustopi in mu do vrha plota po-
maga. Okobaliv‰i teme, poprime se za vejo ãe‰pljevega
drevesa, ki je na vrtu tik plota rastlo, ‰e enkrat opomni
tovari‰e, naj pazijo, in skoãi na vrt.

Ostali ‰tirje nekaj ãasa med seboj ‰epetajo, kakor bi se

kaj posvetovali, potem pa se obrneta dva gor, dva dol.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

29

 

V tem hipu oãeta Su‰njo nekaj neslanega ugrizne, ne

vem, ali je bila muha ali kakov drug mrães, ki rad ãlo-
veku nagaja. Nehoté in pozabiv‰i sam sebe, se malo
pripogne, da bi sitno Ïivalco prepodil. Ali nesreãa, ki
ãloveka drvi od zibeli do groba, ta nesreãa vrÏe Su‰njevo
sulico po tleh z glasnim tleskom. Oni ‰tirje pri plotu so
obstali in gledali, kaj je, Su‰nja pa je od straha usta od-
prl in oãi raztegnil in trd kakor kamen priãakoval reãi,
ki bodo pri‰le iz te devete nerodnosti njegove.

In videl je, kako je eden zinil in dejal svojemu

tovari‰u:

»Kaj je tam na oni strani?«
In oni je dejal: »Kaka sova je, idiva ogledat je in

vpra‰at, zakaj ne gre spat.«

In oba sta se vzdignila in korakala ãez prostor na to

stran.

Zdaj je Su‰nji veljalo, kaj vaÏnega uãiniti, da se otme

ãast in po‰tenje, odtegnejo zdravi udje in cela koÏa. Su-
lico pograbiti in se mo‰ko v bran postaviti — to mu ‰e
na um ni pri‰lo, kdo bi bil tako neumen! Veljalo je mar-
veã poskusiti urnost in tekavost brzih peta in to se je
zgodilo, kajti kakor konj se spusti ãuvaj ob hi‰ah v dir.

Tisto uro se je bil Su‰nja preveril, da ãlovek ni tako

poãasen, kakor si domi‰lja, ãe le hoãe. Kajti mislé, da
ãuje cepetanje preganjalcev za seboj, dirjal je tako, da je
bil, preden je vedel kako in kaj, pri svojih treh tovari‰ih

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

30

 

pod Grni‰ãakovo hi‰o, ki so tudi stali v pravem boÏjem
strahu, ne vedé, kaj bi.

Vidé Su‰njo pribeÏati, zastavljali so mu vpra‰anje za

vpra‰anjem. Ali ta moÏ je bil tako upehan, da ni prej
mogel odgovoriti, preden se ni strahoma trikrat ozrl za
seboj, ãe ga nihãe ne podi veã, veãkrat debelo sape po-
tegnil in potem zaãel tovari‰e o‰tevati:

»Vi strahopetci, vi kozé, vi vsi in ti, Bojec! Kaj je bilo

treba mene samega tam pustiti med razbojniki, tatovi in
tolovaji? In ti, Kolãek, jaz jo bom tebi vedel: kaj ti nisem
rekel, kaj te nisem prosil, da ‰e ta dva tjakaj pripelji? In
kaj si ti storil? Tukaj stoji‰, jaz sem moral pa sam, ãisto
in golo sam, postaviti se trem nasproti, kaj pravim, ‰ti-
rim!«

»Kam si pa sulico del?« vpra‰a Pirh.
Su‰nja jame gledati okoli sebe in ‰ele zdaj zapazi, da

je ob svoje oroÏje. Ni za gotovo vedel, kje ga je pustil.

»Kaj ne veste, da sem jo na tri kose prelomil, sulico!

Na tri kose se je zlomila, pravim, ko sem ga sunil, prve-
ga tatu. In potlej sem se umaknil, ki nisem niãesar veã v
rokah imel.«

»Tako pravi‰, da so res razbojniki?« vpra‰a Bojec.
»Pet jih je, pravim!« zatrdi Su‰nja. »Eden je ‰el krast

k mestnemu sodniku, drugi pa zad za vrtom stojé. Vsi
moãni in hudi ko osé.«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

31

 

»Za pet ran, kaj nam je poãeti!« vzdihne Bojec. »âe bo

mestni sodnik okraden, sluÏbo izgubimo vsi do enega.
Sami jim nismo kos, drugi ãuvaji pa vedi ga bog kje so.«

»Veste kaj, moÏje! Pokliãimo gospoda Simona

Grni‰ãaka in druge sosede. On je zet mestnega sodnika,
gotovo nam bo pomagal. In srãen moÏ je in tri hlapce
ima. Pa jih bomo pregnali in ‰e kaj imena bomo imeli,«
svetuje Kolãek.

»Dobro si govoril,« pravi Bojec in brÏ gre trkat s svojo

sulico na okno gospoda Grni‰caka.

»Kdo je?« zasli‰i se glas iz hi‰e.
»Jaz sem, jaz, Bojec, mestni straÏnik, in Su‰nja in Pirh

sta pri meni in Kolãek. Tolovaji so pri sodniku. Toliko jih
je ko trave! Idite nam pomagat in hlapce pokliãite.«

Okno se zapre in luã v Grni‰ãakovi izbi je priãala, da

je bil ta moÏ hitro pripraven pomagati, zlasti ker je ‰lo
za varnost in premoÏenje mestnega sodnika, kakor je po
sporoãilu hrabrih noãnih straÏnikov mislil. Kmalu je bil
s svojimi tremi hlapci oboroÏen na ulicah.

Medtem so bili Bojec in njegova drhal tudi nekaj dru-

gih mestnih sosedov prebudili in precej‰nje krdelo se je
vzdignilo proti vrtu mestnega sodnika, kjer so bajè tat-
je stali.

Simon Grni‰ãak je bil eden med prvimi, Su‰nja in nje-

govi vrstniki so se bolj skrbno odzadaj pomikali, nekaj
drugih pa je ‰lo na sprednjo stran k sodnikovi hi‰i, da bi

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

32

 

tega gospodarja poklicali in nami‰ljene tatove tam pres-
tregli.

·tirje neznani moÏje so ‰e stali za plotom sodnikove-

ga vrta, dva vkup, dva vkup. Ko so krdelo zapazili, se‰li
so se naglo na mestu, kjer je prej Su‰nja videl petega
plot preplezati, in eden se je spel ãez plot ter je glasno
zaÏviÏgal.

»Hoj! Kdo ste in kaj hodite?« vpije Bojec, oprim‰i z

obema rokama sulico, dasiravno je bil med zadnjimi v
krdelu.

»Vi ste hudodelci, vdajte se!« zavpil je nekdo drug.
Namesto odgovora so vsi ‰tirje izvlekli svoje meãe iz

noÏnic. Simon Grni‰ãak je bil prvi, ki se jim je toliko
pribliÏal, da je eden zamahnil nad njim, ko ga je ne rav-
no s prijaznim ogovorom pozdravil.

Kolãek se je tedaj tolikanj skazal, da je s sulico udarec

prestregel, tako da se je namesto Grni‰ãaka tuji moÏak
hipoma zvrnil po tleh.

Pa nasprotniki me‰ãanov niso dolgo ostali samo trije,

kajti kakor bi bil iz tal vzrastel, je ‰e eden pri njih, ki je
malo niÏe plot preskoãil, svoj dolgi meã izdrl in
tovari‰em pomagal iz zadrege. Tega novega je spoznal
Simon, kajti brÏ je obrnil svoje zastarelo po oãetu pode-
dovano oroÏje proti njemu in vpil:

»Kaj si ti, la‰ki maãek?!«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

33

 

Pa videti je moral Simon koj, da svojemu nasprotni-

ku ni kos, kajti dobil je prek komolca desne roke rano,
da mu je meã odletel, in morda bi se mu bila ‰e huj‰a
godila, ko se ne bi bilo na vik in krik Ïe toliko me‰ãanov
tu vkup steplo, da so neznani ponoãnjaki hitro pobeg-
nili, popustiv‰i svojega ranjenca.

Ko so si posvetili in ogledali na tleh leÏeãega, spoznal

ga je nekdo izmed njih in dejal: »To je hlapec na‰ega
poglavarja!«

Zdajci bi bili morda me‰ãanje svojo jezico ohladili

nad ubogim moÏem, tem bolj, ker so bili tudi kaki trije
izmed njih v tepeÏu dobili krvava znamenja svoje hra-
brosti, ali po sreãi so se odprla vrata pri vrtu in sodnik
Sumerek je pri‰el gledat, kaj krik in vik pomenja. Paã bi
bil teÏko kdo drug utolaÏil razjarjeno mnoÏico. Na nje-
govo besedo pak se je kmalu vse mirno raz‰lo in
me‰ãanje so na poti v posteljo ugibovali po dva in dva,
kaj bi bili Auerspergovi ljudje paã radi pri mestnem sod-
niku.

Sodnik je dal ranjenega hlapca in enega me‰ãana, ki

mu je tako kri tekla, da ni mogel sam domov, v svojo
hi‰o nesti. Simon pak se mu je nepovabljen pridruÏil in
oba gresta v zgornjo sobo, kjer najdeta Heleno popolno-
ma opravljeno. Ko sta stopila v izbo, vstala je deklica
naglo in nekako bledega lica vpra‰ala, kaj se je zgodilo.
Vest oãetova in Simonova je, kakor bi se bilo lahko spre-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

34

 

videlo, ni mogla popolnoma utolaÏiti. ·ele ko je iz raz-
govora sli‰ala, da tega, ki je ranjen, oãe in gospod
Grni‰ãak ne poznata, oddahnila se je vidoma malo in je
rada slu‰ala oãeta, ki ji je velel, naj gre spat. Zdaj ‰ele, ko
sta bila sama, primaknil se je Simon sodniku bliÏe in
dejal:

»Kaj meni‰, do so bili res tatje?«
»Jaz ne morem soditi. Hi‰a je bila zaprta in nikogar

nisem ãutil. Pa upam, da se bo vse jutri izvedelo. Vseka-
ko pa se oglasim k Auerspergu in on naj svoje ljudi to-
likanj v strah vzame, da ne bodo me‰ãanov tako ãudno
nadlegovali ko nocoj,« odgovori sodnik.

»Jaz pa trdim, da ta moÏ nima niã drugega pri tem,

kakor da je svoje ljudi za spremljevalce in varuhe poso-
dil malopridneÏu, tistemu Lahu Cirianiju.«

Rdeãica je sodnika oblila. Nekaj ãasa je tiho zrl v tla,

potem pa vpra‰al:

»Ali se ne moti‰? Ali si ga videl?«
»Tukaj ima‰ prião,« dejal je Simon in kazal svojo rano

na komolcu. »Za zdaj mi je u‰el, pa bova Ïe ‰e vkup
pri‰la. Pa lahko noã, moram si to reã obvezati.«

Rek‰i, vstane Simon.
»Stoj ‰e malo!« pravi sodnik. »Kaj meni‰, da moja hãi

v tej reãi kaj veã vé, kakor je zanjo in za moje po‰tenje
prav?«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

35

 

»Menim, da ne. Pa to bo‰ najlaglje sam spregledal.

Tudi sem preverjen, da ljudje reãi ne bodo izvedeli, ka-
kor je. Vse misli, da so te hoteli okrasti ali kaj takega.«

Potem sta se moÏa loãila. Simon Grni‰ãak je ‰el proti

domu in se je sam pri sebi rotil, da bo pri‰el ‰e zanj ãas
ma‰ãevanja, Sumerek pak je ‰e dolgo sedel pri luãi.

IV

No, káko sreão ste imeli sinoãi? Ali ste jo videli, svojo
golobico, in kako ste ji na srce govorili?«

Tako je vpra‰al Auerspergovec drugo jutro, pri zaj-

trku sedé, svojega prijatelja in gosta, ki je ravno v sobo
stopil.

»Slabo sreão sem imel,« odgovori oni ter se usede

njemu nasproti. »Za Boga in svetega Marka, to je prva
Ïenska, pri kateri mi vedno spodletuje. âe mi kakov sta-
rec navzkriÏ ne pride, Ïe me ãaka druga nesreãa. Ali da
naravnost povem, ravno to, da se mi vse upira, spodbuja
me, da ne odjenjam, dokler ne doseÏem svojega name-
na.«

»Kaj pa je bilo sinoãi? Ali niste govorili Ï njo?«
»Da, komaj sem jo bil do okna sklical, zasli‰im hrup

konec vrta, kjer sem bil svoje spremljevalce pustil. Ne-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

36

 

kaj teh mestnih maãkov nas je bilo zasledilo in povem
vam, da je bila reã bolj resna, kakor sem si mislil, da bi
utegnila biti. Zares, jaz nisem verjel, da bi imeli ti ljud-
je toliko srca, da bi se nas lotili. Pet pravih moÏ sem
imel, pa sem se moral vendar odtegniti.«

»Kdo je bil z vami?«
»Da, tukaj pa ne vem, kako bi vam odgovoril. Bojim

se vas. Pet va‰ih moÏ sem bil vzel s seboj. Vpra‰ati vas
sinoãi Ïe nisem mogel in mislil sem si, da bi mi gotovo
tega ne odrekli, sosebno ker vas poznam, da po svoji
navadni dobroti vsakemu po‰tenjaku radi pomorete.«

»To ni niã, saj ste menda vse prignali nazaj.«
»Îelel bi, da bi vam mogel pritrditi, ali ‰koda, da ni

tako. Me‰ãanov se je bilo toliko steplo, da smo bili v
zadregi in eden izmed va‰ih, ne vem, kako mu Ïe pravi-
te, ostal je na mestu, bojim se, da mrtev!«

Od jeze je po tem Jurij s Turjaka zardel, svojo visoko

postavo s stola sklonil in molãé koraãil dvakrat po sobi
gor in dol.

»Mrtev! Eden mojih ljudi? Jaz, deÏelni glavar, bi dal

me‰ãanom, tem cunjarjem, svoje hlapce pobijati? Pove-
dite mi, zakaj so vas prijeli; ali ste vi zaãeli?«

»Za tatove so nas imeli, kakor se mi zdi. Tudi menim,

da ne ve razen deklice Ïiva du‰a v mestu, po kakem
potu sem pravzaprav hodil.«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

37

 

»Îe dobro! Dasiravno nisem hotel prezgodaj v osir

drezati, pride mi vendar dobro, kakor je pri‰lo. Lep iz-
govor imam zdaj in lahko mi bode mestu malo na rep
stopiti.«

StreÏaj pride v sobo in naznani, da se je mestni sod-

nik Sumerek oglasil, prosé, da bi smel s poglavarjem
govoriti.

»Pripelji ga gor!«
Ko sluÏabnik odide, pravi Turjaãan svojemu tovari‰u:
»Glejte, kakor nala‰ã in ravno v pravem trenutku mi

pride.«

»Veste kaj, midva imava oba opravek s tem sodni-

kom, vendar moj je jako razliãen od va‰ega. Zato mis-
lim, da bode bolje, ãe jaz odstopim in se vidva v tej reãi
sama pomenita,« reãe Ciriani.

»Kakor vas je volja. Lahko se tu v stransko sobo od-

maknete in sli‰ali boste, kaj in kako mi bo ãlovek toÏil
va‰e in moje grehe.«

Ko je bil potem deÏelni poglavar sam, usedel se je

zopet na stol, popil polno kupo vina in jezno ãelo na-
grbanãil. Nekaj hipov in sodnik je stopil v sobo. Bil je v
svoji dolgi sodni‰ki obleki, katera je jako pristovala
resnobnemu obna‰anju, ki je priãalo, da si je moÏ dobro
v svesti svojega ãastitljivega poklica in po‰tenega znaãa-
ja. Bodisi da je Auersperg zdajci domislil se, kako nevar-
nega in modrega nasprotnika svoje in svoje hi‰e prev-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

38

 

zetnosti ima pred seboj, ali pa ga je vodilo neko narav-
no ãutilo, katero nehoté spo‰tovanje do mogoãnej‰ega
duha zbuja, naj bo to ali ono — vstal je veliko bolj pri-
jazno, kakor si je morda domi‰ljal, in ‰el do srede sobe
sodniku naproti. Na vpra‰anje, kaj bi tu Ïelel, pravi sod-
nik:

»Najnaprvo, milostljivi gospod, naj povem, da sem

tukaj kakor poobla‰cenec, ki ne prosi in govori zase,
ampak za na‰e staro in ãastito mesto.«

»To si lahko mislim, nadalje! Povedite, kaj prosi mesto

od mene? Sicer je imelo navado od Auerspergov terjati
in toÏiti jih okoli vladarja.«

Sumerek je paã ãutil, kam to pika. Ker je v prej‰nji

pravdi z Auerspergi sosebno on delal za mesto, bodlo ga
je nekoliko, da bi tudi tako naravnost dal, kakor je do-
bil, pa premislil si je in dejal samo: »Gospod poglavar,
mi me‰ãanje za pravico vselej najprej prosimo, zato tudi
danes. Mislimo pa po svoji naravni pameti, da pravico
tudi terjati ima vsak dovoljenje od Boga, ki je enako pra-
viãen za vse.«

DeÏelni poglavar se na to glasno zasmeja.
»Kakor ‰ele zdaj vidim, je ljubljansko mestno ljudstvo

iz vas meniha skazilo, zakaj ãe se zelo ne motim, ste mi
pri‰li pridigo delat. Pa da boste videli, da je bil moj uãi-
nek sv. vere ravno tako moder, ãe ne bolj, ko va‰, naj
vam povem, da nimamo vsi ljudje enakih misli o pravici.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

39

 

Zdi se mi, da je Bog sam nekatere ljudi vi‰e postavil kot
druge, da je v ãetrti zapovedi pokor‰ãino zapovedal (ka-
tere bomo Ljubljanãane ‰ele nauãili), da ni nikjer dovo-
lil, da bi se nizko ljudstvo povzdigovalo in ‰e marsikaj,
kar vam bom potlej povedal, kadar boste to dobro pre-
mislili. Zdaj pa povedite, kaj bi vendar radi?«

Sumerek je teÏko zakrivil nevoljo. Mo‰ko je uprl oãi v

glavarjev obraz, kakor bi se mu neverno zdelo na za-
smehovalne besede odgovarjati, in dejal mirno: »Go-
spod, vas je nas milostni vi‰ji gospodar in vojvoda po-
stavil za varuha in svojega namestnika v deÏeli in soseb-
no v njenem poglavnem mestu. Vãeraj‰njo noã pa je ne-
kaj va‰ih ljudi nepokoj delalo po mestu, eden izmed njih
je celo ãez zid v zaprto mirno me‰ãansko hi‰o plezal.
Tudi so se na‰i straÏi z oroÏjem v roki ustavljali in tako
bi bilo kmalu pri‰lo do pobojev. Mi me‰ãanje se nade-
jamo, da se vse to ni z va‰o voljo in vednostjo zgodilo;
in da ne bo kaka druga vera med ljudmi nastala, prosi-
mo vas, da tiste ljudi kaznujete in zanaprej skrbeti bla-
govolite, da se ponoãni mir veã ne kali.«

»Hem, to je vse?« pravi Auersperg. »Le idite pa poto-

laÏite uboge strahopetce po mestu. Jaz sem bolj skrben
zanje in za vas, kakor si domi‰ljate. Vso to reã sem Ïe
preiskal, pa moram vam povedati, da je vsa drugaãna,
nego ste jo vi razloÏili. Vsa krivda pade na vas in va‰e

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

40

 

me‰ãane. Kajti jaz ne vem, zakaj bi va‰i straÏniki mojih
straÏnikov pri miru ne pustili?«

»Ne zamerite mi, da se predrznem ugovarjati: prviã

ima mesto pravico straÏo postavljati in nihãe drug. To je
ena na‰ih privilegij, katere nam je vojvoda slovesno po-
trditi blagovolil, drugiã pa si drznem pristaviti, da, ãe
ljudje ãez plotove lezejo, morajo prej veljati za tatove
kakor za straÏnike.«

»Tudi tukaj vas niso prav poduãili, ljubi moj gospod

sodnik! Kaj morem jaz za to, ãe eden mladih in Ïivih
mladeniãev leze k svoji ljubici?«

Sodnik je prebledel. Vedel je, kam to meri, a odgovo-

riti ni mogel. Ali je imela njegova hãi kaj pri tem? Kako
vé Auersperg to? »K svoji ljubici«, saj tako je dejal. Ko bi
bila za mesto in za njegovo Ïivljenje nevarnost, Janez
Sumerek bi bil stal moÏ, me‰ãan, krepak in neustra‰en.
Ko mu je pa le misel o majhni verjetnosti pri‰la, da nje-
govo dete, njegova edina ljubezen ne bi bila take ãed-
nosti, kakor si je mislil — tu se je tresel in pozabil.

To je menda zapazil tudi Auersperg, kajti posmehlji-

vo je dejal:

»Ne zamerite, sodnik! Ni mi v glavo palo, da se me-

nim o va‰i hãeri. Lepa deklica zares in skoraj vredna, da
se plemenita‰ ozre po njej.«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

41

 

»Gospod poglavar,« pravi sodnik jezno, »to so bese-

de, na katere vam jaz ne odgovarjam. Nisem pri‰el, da
bi se mi moje po‰tenje — «

»Îe vem, Ïe vem, kaj imate na jeziku, pa pustiva to

reã in zmeniva se dalje. Vi mi niste vsega povedali. Eden
mojih ljudi je ubit sinoãi. To boste paã lahko sprevide-
li, da jaz svojo veljavo in svojo ãast izgubim, ãe dovolim,
da me‰ãanje moje hlapce brez kazni pobijajo. Zato jaz
terjam od vas, da mi v ‰tiriindvajsetih urah izveste in
daste tistega me‰ãana, ki je mojega hlapca ubil.«

»Hlapec va‰,« odgovori sodnik, »ni ubit, dasiravno je

ranjen tako, da ne vem, ali bo Ïivel. Pri meni je, in kar
mu more ljubezen bliÏnjega storiti, uÏiva v moji hi‰i. Ka-
dar vas je volja, po‰ljite ponj. Sicer pa vam moram na-
ravnost reãi, da ne vem, kdo ga je ranil, in tudi, ko bi ga
vedel, ne bode ga mesto izdalo, ker on je bil med nepo-
kojniki in se na lepo besedo ni hotel vdati.«

»âe ga v ‰tiriindvajsetih urah ne izdaste, kdor ga je

ranil, potem bom jaz sam kaznoval.«

»Jaz prevzamem vso pregreho tistega na svojo vest, ki

se mu je ustavljal in ga je ranil.«

»Dobro. Tedaj bom kaznoval vas. Pomislite!«
Rek‰i, mu migne, naj odide. Sodnik se malo pokloni

in odhajaje reãe: »Ne bojim se. Kadar boste prst poloÏili
na ljubljanskega sodnika, sprevideli boste, kaj je pravi-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

42

 

ca. ·tevilo me‰ãanov ni ravno majhno in vsi ti bodo ved-
eli, da imajo ‰e enega vi‰jega gospodarja, kakor je deÏel-
ni poglavar, tudi ko Janez Sumerek ne bo Ïe veã Ïivel in
vi ne.«

Zdaj je bilo na Auerspergu, da je barvo sprevrgel.

Razkaãen se je z eno roko dotaknil zlatega roãnika na
bodalu, z drugo kazaje na vrata, vpil: »Pes, tam so duri!«

Ko je sodnik zapustil stan poglavarjev, ‰el je narav-

nost domov, tam dal poklicati nekoliko starih pa mlaj‰ih
me‰ãanov, na katere se je najbolj zana‰al. Med posled-
njimi je bil tudi na‰ po‰teni Simon, ki se je pred vsemi
drugimi rotil in klel, da, dokler bode on Ïivel, ne bodo
vsi plemenita‰i ne lasu izpulili iz glave najbolj‰emu sod-
niku, kar jih je Ljubljana imela in jih bo. Konec vsega
posvetovanja je bil ta, da so se moÏje sveto zavezali svo-
je stare privilegije proti vsakemu do krvi braniti, tistega,
ki je vojaka ranil, ne izdati, in ko bi se reãi nadalje mo-
tale, milostnega vladarja na razsodbo in pomoã pokli-
cati.

Jurij Auersperg pak je precej, ko je sodnik od‰el, s

kupico vina jezo splaknil, malo sklel in se smejaje se kli-
cal svojega tovari‰a iz stranske sobe.

»Kaj pravite, Ciriani, ali ni bila spoved med menoj in

tem sodnikom prav zanimiva? Saj ste vendar vse sli-
‰ali?«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

43

 

»Nekoliko, pa iz tega sem presodil, da ste od kraja

prav po glavarjevo govorili, proti koncu pa ne po va‰i
navadni modrosti. Saj veste, da na svetu moramo biti vsi
kolikor toliko hinavci. Svojih pravih misli ne smemo
vsakemu praviti. Poslednji naslov, ki ste mu ga nataknili,
vem, da je moÏa hudo razkaãil, in to mi boste potrdili,
da je eden najnevarnej‰ih va‰ih sovraÏnikov.«

»Kaj! Ko bi bil ‰e trikrat nevarnej‰i, hoãem ga poniÏa-

ti, da bodo on in vsi ljudje enake vrste vedeli, kaj se pra-
vi pravdati se z moÏmi, ki imajo nekaj imena.«

»Ne zamerite mi,« pravi na to Lah, »ãe sem prav sli-

‰al, Ïugal vam je, da se pri vojvodi pritoÏi, in gotovo ve-
ste bolje od mene, da ta Ernest me‰ãanstvo in bera‰tvo
bolj podpira kakor pa moÏe tistega rodu, iz katerega je
sam.«

»Vem, in ko bi jaz to babo, Ernesta, dosegel, hotel bi

ga z noÏem poduãiti, ãesar ne vé. Pa tudi vem, da imam
zdaj ravno po njem toliko oblast, da tega sodnika v kraj
spravim, preden bo utegnil drugam poroãati, kaj de-
lam.«

»Kaj, zapreti?« vpra‰a Ciriani in oãi se mu zasveté,

kajti nekaj mu je na misel pri‰lo, kar je ravno njegovim
nameram bilo veã ko prikladno.

»Kaj je, ãe ga zaprem! Vzrok se bo dobil prav dober.«
»In potlej je njegova hãi —«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

44

 

»To vam mar, meni niã!«
In ‰e dobro dolgo sta se potem ta dva plemenita moÏa

posvetovala kaj in kako. Kakovi so bili ti ãrteÏi in kako
so se jima stekli, naj ãastiti bralec iz naslednjega povza-
me.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

45

 

V

D

rugi dan so se zbrali vsi svetovalci v mestni hi‰i, ki
je taãas stala na Starem trgu, in so ukrenili, kadar

se ‰e kaj enakega zgodi, da se neutegoma po‰lje nekaj
me‰ãanov do vojvode. Za zdaj pa so zopet bili vsi te
misli, ni za dlako vdati se kriviãnim terjatvam poglavar-
jevim, stare mestne privilegije tudi z oroÏjem braniti in
zvesto varovati ãast mestnega sodnika.

Nekaj dni je potem preteklo. Poglavar svojega Ïuga-

nja ni bil izpolnil, dasiravno mu mesto ni hotelo izdati
moÏa, ki je bil v boju na ulicah njegovega hlapca potol-
kel; vse bi se bilo celo pozabilo, ko se ne bi bila tretji dan
novica po mestu raz‰irila, da se je ponoãi ‰tevilo pogla-
varjevih vojnih hlapcev precej narastlo. Govorili so, da
je vse, kar jih je imel na svojem gradu, k sebi poklical v
mesto in da so mu jih nekaj tudi prijatelji plemenita‰i,
med njimi zlasti Apfaltrerji, posodili. Ni ãuda tedaj, da
so me‰ãanje malo utihnili, natihoma shajali se in, glave
stikaje, ‰epetali in ugibali, kaj se bo iz tega napravilo.
Kakor da bi hotel me‰ãanom nagajati, po‰iljal je glavar
majhna krdela svojih vojakov po ulicah kakor za straÏo.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

46

 

Mestni ãuvaji so se po Sumerekovem povelju le-tem
ogibali in tako je bil veã ãasa pokoj.

Vendar je Sumerek vedel, da vse to nekaj pomeni in

da glavar nekaj namerava. Ni mu bilo neznano, da so-
sebno njega ãrti in da bo on morda prvi obãutil njegovo
nevoljo. Zatorej je veãkrat pomi‰ljal, ali ne bi bilo mor-
da za mesto in zanj bolje, ko bi se svoji ãasti in sluÏbi
odpovedal. Ni se bal tolikanj zase, da, ko bi bil sam na
svetu, mu ne bi bilo tudi za Ïivljenje veliko, ali imel je
skrbeti za blagor vsega mesta in mislil je, da bi v teh
okoli‰ãinah morda bolj‰i bil moÏ, kateremu bi bil Auers-
perg prijaznej‰i; imel je — hãer, in kadar je staremu mo-
Ïu na misel pri‰lo, v kaki nevarnosti bode otrok njegov,
Ïelel si je, da ne bi imel sodni‰ke butare, ampak da bi bil
nepoznan rokodelec.

Helena je sedela v svoji sobi sama. Deklica ni vedela,

v kaki skrbi je oãe njen in me‰ãanje. Imela je druge misli.
Paã je nekaj sli‰ala o noãnem ravsu in da je ona prvot-
ni vzrok tega, to se ji ‰e sanjalo ni. Da je bil tudi on zra-
ven, mladi tujec, katerega je z oãmi nedolÏne prave lju-
bezni imela za vzor mo‰tva in kreposti, to jo je od kra-
ja nekaj skrbelo. Ko pa je za gotovo izvedela, da se mu
ni niã Ïalega primerilo, obhajali so jo sladkej‰i ãuti upa-
nja bodoãega Ïivljenja. Saj je bil mlad in lep, govoril je,
kakor more po njenih mislih samo moÏ blagoãutnega
srca govoriti, bil je celo — plemenita‰ in vendar je ljubil

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

47

 

njo, skromno mestno deklico! Kako nizko si stal ti, vrli
Simon Grni‰ãak, ko je devica v svojih sanjarijah primer-
jala njegove prednosti s tvojimi napakami, njegovo pri-
jetno gibãnost s tvojo nerodnostjo, njegovo lepoto in
lepo govorjenje s tvojo vsakdanjostjo. Da, Bogu bi bil ti
potoÏil, zakaj ãlovek ãloveka le po zunanjem sodi, zakaj
mu ni mogoãe s povr‰ja do notranjosti doseãi.

Bilo je Ïe dobro pozno popoldne. Veãkrat se je Hele-

na skozi okno ozrla, da bi videla, kdaj bode ‰el oãe iz
hi‰e. Vselej se je z neko nestrpljivostjo zopet usedla,
kako delo v roko vzela in zopet odloÏila. Naposled je
vzela iz nedrja list, na katerem je bilo nekaj malo bese-
di zapisanih s podpisom: Ciriani. Brala je in zopet bra-
la, poljubovala mrtve ãrke in oãi so ji od veselja sijale.

»Grem!« ‰epetala je, »grem, ãetudi oãe izvedó. Vide-

ti ga moram in hoãem. Ena beseda od njega, zagotovi-
lo, da me ima rad, in zopet bom hitela domov. In ãe oãe
izvedó? Naj. Na kolenih jih bom za zamero prosila, in ãe
jim povem, kako ga ljubim, ne morejo me zametati, mo-
rajo mi odpustiti.«

V tem hipu zasli‰i, da se odspodaj vrata odpirajo, na-

glo skoãi na okno. Sodnik, Grni‰ãak in ‰e trije me‰ãanje
so ‰li ven. Od veselja je deklica poskoãila.

BrÏ pokliãe svojo streÏajko in ji veli, naj ji pomaga

obleãi se, ker bode ‰la za trenutek ven na sprehod.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

48

 

Mrak se je bil ravno storil, ko ste ‰li dve Ïenski skozi

vrtna vrata. Obe sta bili tako obleãeni in s tako gostimi
naliãji zagrnjeni, da ni mogel nihãe poznati hãere mest-
nega sodnika in njene sluÏabnice.

Na poldanski strani ljubljanskega mesta je taãas ne-

kaj drevja stalo nedaleã od ceste, ki pelje na dolenjsko
stran. Tam je oboroÏen moÏak v zasenãju za uzde drÏal
dva konja. Prvi je imel ‰iroko sedlo in podgrinjalo, na
katerem je bil uvezen grb Auerspergov. Nedaleã od konj
je na deblu slonel mlad moÏ, v Ïamet obleãen, z velikim
ãrnim pla‰ãem ogrnjen. Levico je naslanjal na dolg meã,
z desnico pa je glavo podpiral in premi‰ljal. Kakor da bi
se hotel vseh dvomov in pomislekov iznebiti, otrese z
glavo in pogleda po poti. Tamkaj vidi visokega moÏa bli-
Ïati se.

»Pozno si pri‰el,« pravi moÏ pri deblu, ki ni bil nihãe

drug ko Italijan. »Pa ko ne bi bil, bilo bi tudi dobro, za-
kaj danes je ne bo, maãice. Bojeãe dete to, ne bom niã
opravil.«

»Zdajle v mraku pride. âe res tako nori in gori za vas,

dal bi si trideset palic nametati, ãe je ne bo. Pa ãe se ni-
sem motil, bili ste prav v premislekih, preden ste me
videli?«

»Kaj meni‰, da je vsak brez vesti kakor ti? Zares sem

premi‰ljal, ali bi zvr‰il namen ali ga ne bi. Kako bom de-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

49

 

kle potem zagovoril? In ãe njen oãe reã izvé, morda bi ‰e
tvoj gospodar Auersperg sitnosti imel.«

»I, dvajset let Ïe imam njegove hlapce pod seboj, te-

daj ga poznam, da vé, kaj privoli in kaj dela. Zato pravim
prviã in tudi po krivem priseÏem na to, da vi babje na-
ture niã ne poznate, ãe pravite, da se deklice pogovori-
ti in potolaÏiti bojite. Jaz vas bom poduãil. Vdrugiã pa
reãem, da Auersperg od njenega oãeta ne bo nobene sit-
nosti imel, zakaj — na uho in skrivaj vam povem — no-
coj ga bo v kraj dejal, pod kljuã. Haha! Kaj ni to kakor
nala‰ã za vas? Tako je govoriti, da moj gospod ni neu-
men. On je bil do vojvode pisal, da so Ljubljanci raz-
kaãeni nanj in so mu ubili enega hlapca. In koj danes
zjutraj je odpis dobil, da sme tistega me‰ãana kaznovati,
ki je to storil. Mestni sodnik je pa to reã nase vzel in zato
bo zaprt in bo kruha stradal in svojo hudobno kri hla-
dil. Ko bi vi ne bili tak gospodek, ki, dasi tuje matere sin,
vendar ‰e rad po‰tenim ljudem prav po kranjsko pijaãe
privo‰ãi, jaz bi bil danes na veãer za vse kriÏe in teÏave
zraven in bi videl, kako bodo mestnega sodnika v mal-
ho deli. Pa si zopet tako domi‰ljam v svoji stari glavi,
morda bo tudi pogleda in pripovedovanja vredno, kako
boste vi njegovo hãer v malho vtaknili.«

»Molãi, gre!« pravi Ciriani in zgovornega tovari‰a

ustavi. »Odpravi mi sluÏabnico, toliko da jo na konja

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

50

 

denem.« Rek‰i, gre deklici naproti. Od veselja se je de-
klica tresla, ko jo je prijel za roko.

»Kam me pelje‰? Jaz ne grem dalje, mudi se mi do-

mov, dragi! Moj oãe se ne mudé dolgo in zaboga ne bi
hotela —«

»Samo tja do drevja idi z menoj, roÏica moja, srce

moje! Oãeta se pa ne boj, niã ti ne bo storil. Saj te ven-
dar jaz ljubim neizreãeno bolj, ko te more tvoj oãe, ki je
celo preoster.«

»Ne, nikar ne govori tega!« dejala je deklica, »ti mo-

jega oãeta ne pozna‰, on je dober, najbolj‰i oãe.«

»Ali ga ima‰ raj‰i ko mene?«
»Tebe in njega!« pravi Helena in se zardi, »tebe raj‰i.«
Med tem pogovorom sta bila pri‰la do drevja. Deset

korakov proã sta stala konja. Helenino streÏajko je bil
Cirianijev tovari‰ zadrÏal, dopovedovaje ji nekaj, kar ji
je bilo pogodu.

»Tudi jaz te imam raj‰i ko deset oãetov, srãek moj! In

ãe je to res, kar pravi‰, ali ne bi bila za vedno raj‰i pri
meni ko pri oãetu.«

Deklica obledi, hoãe roko izpuliti iz mladeniãeve in

pravi: »Ne brez oãetovega dovoljenja.«

»Tega ne bo potreba. Z menoj, lepota moja! Pojahaj-

va kam, kjer bova sama.«

Res je zdaj Helena zagledala, da je streÏaj konja bliÏe

pripeljal. Od strmenja in straha ni mogla spregovoriti.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

51

 

Pogledala je njega, na katerega je toliko zaupala, kakor
da bi ga hotela vpra‰ati, ali ni vse ‰ala. Toda pri tem po-
gledu se ji je videl mladeniã vse drug, in ko je roko steg-
nil, da bi jo prijel, sunila ga je proã in zavpila: »Proã, ma-
lopridneÏ! Na pomaganje!«

SluÏabnica je nedaleã stala s tovari‰em Lahovim. Na

krik svoje gospice je hotela na pomoã teãi, a njen novi
prijatelj jo je tako trdó za roko drÏal, da je videla, kako
je oni moÏ v ãrnem pla‰ãu gospodiãno odnesel in na ko-
nja posadil, in ji ni mogel pomagati, da, celo vpiti ne, ker
ji je velikan usta ti‰ãal.

·ele ko je konj z jezdecem in njegovim lepim breme-

nom oddirjal, izpusti stari vojak sluÏabnico, gre k dru-
gemu konju, zajaha in izgine v mraku.

Jokaje si je sluÏabnica lase pulila, ob ãelo s pestmi bila

IN

vpila: »O Jes-Marija, kaj bo, kaj bo, kaj bo!« Pa vse to

ni niã pomagalo, gospice ni bilo, hudobni ljudje so jo
odpeljali.

Naposled se domisli, da je to treba naglo sodniku na-

znaniti. On je moder, imeniten moÏ, otel jo bo, mislila
si je in dirjala, kar je mogla, v mesto nazaj.

Revica ni vedela, da je sodnika, modrega in imenitne-

ga moÏa, medtem enaka nesreãa zadela ko hãer.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

52

 

VI

K

ako je govoriti? Ali ne tako, da je lepa deklica kakor
sama namalana Mati boÏja v ‰entklav‰ki cerkvi na

strani? Tako je govoriti! Kaj misli‰ ti, Podplatnik? Zini
nam eno, pa ‰e ti, Kolãek, eno, da boste dve modri be-
sedi. In potlej bom vaju zaznamoval, dobro bom vaju
pohvalil.«

Tako je dejal straÏar Bojec, na sulico naslonjen, ko je

kaka dva tedna po povedanih dogodkih nekega veãera
zbrano imel vse svoje kraljestvo od Podplatnika do Su‰-
nje.

»Ahà,« dejal je oãe Podplatnik skozi nos.
»Slabo si se mi odrezal. Pirh, domisli me, da ga bom

slabo zaznamoval. Hãi mestnega sodnika se mora bolje
pohvaliti. Kaj ni tako govoriti? Jeli, Pirh, da. Domisli me,
da ga bom slabo zaznamoval, pravim.«

»Bom,« odgovori Pirh.
»Bom. — kaj je ta beseda — bom, bom? âlovek ima

jezik, da veã govori, ko samo bom, bom. ·e tebe bom
zaznamoval in te bom! Koliko je to besedi — bom? Sa-
mo ena je, kajne, Su‰nja?« Rek‰i, upre straÏni glavar
Bojec svoje male oãi v Su‰njo.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

53

 

»Samo ena beseda je in ‰e majhna,« odgovori ta.
»No, prav si govoril. Ena in ‰e majhna; to je res, to je

dobro povedano, prav dobro. Ti si beseden. Tebe imam
rad, prav po boÏjih in cerkvenih zapovedih te imam rad.
Ti bo‰ z menoj hodil. Midva sama bova govorila. Kaj ni
res, Kolãek?«

»Res je, Bojec,« odgovori Kolãek.
»Dobro si rekel, Kolãek! Primojduha, dobro! Mi smo

mi in smo, kar smo, kaj ni res?«

»Res. Naj bo sodnik zaprt ali kar hoãe, in njegova hãi,

kjer hoãe, mi smo mi.«

»Dvanajst sto zaznamovanih! Dobro in res je to. Kaj

pravi‰ ti, Kolãek. ki si ubrisane glave, kje je hãi mestne-
ga sodnika? Kaj pravi‰? Lepa je bila, to pa to, lepa, kaj ni
bila? ·e jaz sem jo rad pogledal, ki sem v letih — ne re-
ãem, da bi bil star, tega ne reãem, a lepa je, govori ti,
kakor ãe‰. Kaj pravi‰, kje je?«

»Pes jo vedi! Kaj mi mar in tebi niã mar in nam vsem

niã,« pravi Kolãek.

»To pa jaz vem,« pravi Podplatnik.
»Podplatnik vé; ali si sli‰al, Su‰nja? Podplatnik vé! Go-

vori in povedi, kako ve‰. Jaz bi bil stavil, da je pol tvoje
glave prazne, pol s slamo natlaãene in pol vrag te poz-
naj kakove, potlej ‰ele pol pametne. In ti bi bil tudi sta-
vil, Su‰nja, in ti, Kolãek, mi vsi trije. Kako ve‰? Glejte si,

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

54

 

Podplatnik bo ‰e veã vedel ko jaz, Bojec, ki sem mu po
vi‰ji gosposki za glavo postavljen. Kako ve‰?«

âuvaj Podplatnik je malo zaniãljivo pogledal Bojca in

kompanijo ter zaãel praviti: »Kaj ne veste, da tisti ljud-
je, ki na pismo beró, veã vedó ko mi?«

»Kajpak da vemo, kajpak!« seÏe mu Bojec v besedo.
»No,« pravi Podplatnik, »na‰ poglavar ima meniha.

Ta zna brati in je tudi druge nauãil; tudi tistega Laha,
tistega mladega. Ta je pa nekje bukve dobil, tam noter
iz Benetk je bukve dobil, v katerih se tako zapisano bere,
da ãlovek lahko samega vraga pokliãe; in ta vrag poma-
ga ãloveku, da vse stori, kar ãe.«

»Kako se pokliãe ta vrag?« vpra‰a Bojec.
»Tega niso povedali. Pravijo pa, da je Lah, ki je pri gla-

varju, nekomu ribiãu v Krakovem ãrnega maãka ukra-
del, ki je imel belo liso na repu. Tega maãka je nesel za
rep ob Ljubljanici enajsto uro ponoãi. Tam ga je za
vrbov grm privezal in drl in mu Ïivo srce iz drobovja
vzel. To srce je z neko ma‰ãavo mazal in ga potlej dal
hãeri mestnega sodnika. Zato je pa morala Ï njim iti,
kamor je hotel.«

»Dobro povedano to, kaj ni res?« vpra‰a Bojec.
»Ali prav po postavi,« odgovori mu eden.
»Kako si pa ti vse to pozvedel?« vpra‰a Podplatnika.
»Kako sem zvedel? Jaz nisem niã zvedel. Moja babni-

ca ima tako napeljano, da ona vse zve. Moji babnici je

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

55

 

pravila neka soseda in ta je vso resnico sli‰ala iz ust tis-
te Ïenske, ki je pri sodnikovi hãeri sluÏila.«

»Tako je Ïe vse istina, babe vedó, te imajo dobre no-

sove. Pa kaj meni‰ ti, Podplatnik, in mi vsi, kaj menimo,
ali je res deÏelski poglavar zaprl sodnika na‰ega ali je to
prazen glas med nami, kakor se pravi, kaj menimo? In
ãe menimo, da ga je res, vpra‰am jaz in mi vsi vpra‰amo,
ali nam to ‰kodi ali nam ne ‰kodi. In ãe nas nima kdo
soditi, ako celo noã ne ãujemo, menim, da nam ne ‰ko-
di, torej nam ne ‰kodi. Kaj ni res taka postava?«

In nihãe ne bi bil Bojcu ugovarjal, ko se ne bi bil Kol-

ãek nanagloma domislil, da mu je v velikih silah in nad-
logah ravno mestni sodnik to kru‰no sluÏbo naklonil;
zato je imel v tem hipu toliko moÏate vesti, da je dejal:

»Veste kaj, to ni tako, kakor si ti, Bojec, rekel. Gospod

Sumerek je bil po‰ten moÏ, na to se jaz trikrat priverim.
Dokler je on bil, ni se nikomur v mestu v oãi drezalo, da
bi on ne bil na noge stopil. Zdaj pa, kar je on zginil, naj
bo Ïe zaprt ali naj je po svetu ‰el kakor ubeÏen TomaÏ,
ta ãas je Ïe dosti ljubljanskih me‰ãanov pobitih po gla-
varjevih ljudeh. In bogvedi ãe ‰e nas enega kaj enakega
ne ãaka. Zato jaz trdim, da nam ‰kodi, ker mestnega
sodnika ni.«

In Bojec, najmodrej‰i med njimi, je hitro preudaril: ãe

mestni sodnik pride na sodnijo nazaj, utegnil bi izvede-
ti, da sem jaz tako in tako o njem mislil. Zato je Bojec s

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

56

 

svojo suho, sivo glavo pokimal, s sulico ob tla trãil in
dejal: »Kar Kolãka poznam, zmerom ga imam za dobre-
ga zaznamovanega in za pametnega. Resnico je zinil, in
kdor pravi, da je ni, temu jaz betico ubijem, jaz sam.«

Vem, da bi bili ti hrabri moÏjé ‰e veã zanimivega uga-

nili ta veãer, ko ne bi bili ravno zdaj zagledali tropo
Auerspergovih ãuvajev, ki so od tistega poprej omenje-
nega veãera kakor nala‰ã in mestu kljubovaje vsako noã
okrog hodili. Bojec in tovari‰i so se kakor miroljubni
ne‰kodljivi moÏiãki bali kakega prepira z oholimi voja-
ki, zato so se brÏ poskrili vsaksebi kakor pi‰ãeta v pro-
sénico pred kraguljem.

MeÏavo je gledal mesec skozi gosto meglo nad Lju-

bljano, kakor da bi mu malo mar bilo za izvirne te raz-
govore. Paã ni ãuda, zakaj, ãe je tudi nam dovoljeno, kar
je temà poetov in pravljiãarjev pred nami Ïe storilo, da
se tej svetilnici vid in sluh natvezuje, videl in sli‰al je to
kakor vsako noã po daljnem svetu marsikaj, kar ga je
morda bolj zanimalo. âe se tedaj ravno tiste noãi Ï njim
vred ‰e drugam ozremo, najdemo nov prizor, novo ãrto
v na‰o, ‰koda da le povr‰no, sliko.

Na juÏni strani Ljubljane, kjer zdaj od vlade cesarja

Franca sem rodovitna raván leÏi, vleklo se je v prej‰njih
ãasih moãvirje, gnezdo navodnih in moãeradnih Ïivali
in izhlapi‰ãe nezdravja in pu‰ãobe.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

57

 

Ob vzhodni strani je drÏala pot proti Ljubljani. Poz-

no ponoãi je po tej poti z brzim korakom tekla ãlove‰ka
podoba. Po lahki in gosti stopinji bi bil gledalec spoznal,
da je Ïenska, ko bi Ïe tudi ne bil razloãil celega telesa, ki
je bilo zavito v dolgo ãrno haljo, v voja‰ki pla‰ã, kateri je
bil kakor za obrambo proti mrzli mokreãi megli tesno
ãez glavo potegnjen.

Kakor bi se hotela oddahniti, postala je pozna popot-

nica, skrbno ozrla se po biãju in loãju, rastoãem po moã-
virju, in naposled za seboj nazaj. Pri tej priliki je njena
roka nekoliko popustila odejo in videl se je mlad, bled
obraz posebne dekli‰ke lepote.

»Turjak se ne vidi veã! O Bog in sveta Mati boÏja, po-

magaj mi!« Rek‰i, se deklica zopet spusti v lahek tek. Pa
pot je bila opolzka, sem ter tja celo blatna. Zato ji je sto-
pinja veãkrat zastala in ãim dalje je bila, tem bolj je jela
pe‰ati. Videlo se je, da neÏna noÏica ni bila vajena dol-
gega pota. Tudi se je pri najmanj‰em ‰umu plaho ozrla
in lice je vselej ‰e bolj zabledelo.

Îe precej pota je bila naredila. Megla se je vedno bolj

zgo‰ãevala, tako da je komaj za dva koraka videla pred
seboj. Tudi ve‰ãe, ki so, nad moãvirjem ãudovito plesaje,
deklico spremljale s svojo ãarobno svetlobo in katerih
poprej z neko grozo ‰e gledati ni mogla, zginile so zdaj
v gosti megli.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

58

 

Naposled ni mogla veã ni koraka storiti. Usede se na

jarek in zdihne molitvico do Marije device, da bi le ‰e
eno uro mogla hoditi, da bi pri‰la do kakega stanovanja.
In kakor bi se ãutila nekako okrepãano, skloni se zopet
pokonci in tiplje z nogami dalje. Komaj dvajsetkrat je
stopila in Ïe se ji je zdelo, da hodi dve uri. Mrzel pot ji
oblije hrbet in hotela se je uleãi na tla in ãakati dobre ali
slabe usode.

V tem hipu zagleda brleão luã iz megle. Videlo se je,

da je prav blizu. Stala je vedno na enem mestu. Morala
je tu kaka hi‰a stati in upanje, da so tukaj dobri ljudje,
ki jo bodo sprejeli in morda ‰e — preganjalcev oteli, dalo
ji je znova moãi, da je rinila naprej. Kmalu je bilo raz-
loãiti obrisje majhne samotne koãe, ki ni stala daleã od
pota.

Okence na sprednji strani je bilo tako visoko, da ni

mogla videti, kdo je v hi‰ici, dasi je neki ravs sli‰ala. Spe-
la se je kvi‰ku in potrkala. Toda ‰ele ko se je lastnik pre-
priãal, da je zunaj Ïenski proseã glas, pri‰el je na duri in
odrinil zapah.

V borno izbico stopiv‰a, je deklica videla razen mla-

dega, visoko in moãno zra‰ãenega ãloveka, ki ji je odprl,
samo ‰e staro Ïenico, katera je brez vsega dela sedela na
nizki, pol podrti postelji.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

59

 

»Prosim vaju v imenu kriÏanega Boga, imejte me ãez

noã. Jaz sem uboga preganjana Ïenska brez varuha in
brez pomoãi,« prosila je deklica.

Stara Ïena in sin njen sta ãudoma gledala nenavadno

beraãico, ki je imela, kakor je bilo videti, zlate zapestni-
ke in dragoceno obleko pod starim mo‰kim pla‰ãem.

»Andrejko,« dejala je ãez nekaj ãasa starka svojemu

sinu, »popra‰aj to lepo gospico, ali ni s kakega grada in
ako hoãe, da jo domov spremi‰.«

Andrejko, atletiãni sin stare Ïene, pak je strmé in z

odprtimi usti debelo gledal lepo deklico. Kaj takega svoj
Ïivi dan ni ‰e videl in zdelo se mu je, kakor bi se mu san-
jalo.

»âez noã bi rada bila pri nas, mati,« pravi sin.
»·leva! Kje bo spala, spremi jo domov, strah je je. Me-

ne je bilo tudi strah, ko je bil tvoj oãe ‰e tako mlad, ko
si ti zdaj. Kje bo spala pri nas? Gospoda ima mehke pos-
telje. Midva nimava niã takega. Na klopi ali na slami je
pretrdó.«

Pa dekliãina lepota in njene pro‰nje so mladega go-

spodarja toliko omeãile, da je materi prigovarjal in na
vso mogoãnost ugibal, kako bi se potnici postreglo, da
bo dobro. Ali ko je deklica na njuno vpra‰anje povrhu
razloÏila, da ni iz nobenega gradu v okolici doma, am-
pak iz mesta, da je bila ujetnica hudobnih ljudi na Tur-
jaku, prestra‰ilo je to starko zopet tako, da je ‰e bolj od-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

60

 

bijala, rek‰i: »Gospodje s Turjaka so hudi gospodje. âe
zvedó, da sva midva vam pomagala uiti jim, hi‰o nama
poÏgó, kravo iz hleva izvleãejo in naju po svetu poÏenó.
Kakor pravite, so vam morda Ïe zdaj na sledu in Bog
sam nas varuj, ko bi vas tukaj zalotili.«

»Dva naj le prideta ali pa trije,« odgovori sin. »Jutri ne

bodo imeli kam kosila devati, jaz bom vsakega razparal,
kdor bo stopil na na‰ prag, mati!«

Tako je bilo naposled ukrenjeno, da tujka ostane.
Ali komaj sta ji mati in sin za silo postlala, ko se zasli‰i

zunaj klopotanje konjskih kopit in precej potem je nek-
do na vrata nabijal in svetilnica je sijala skozi okno v
koão.

Andrejko je hotel sekiro izza trama sneti, pa mati, ki

se je bala zanj bolj ko za hãer druge neznane matere,
branila mu je na vse kriplje. Tudi deklica, ki se je bila za
prvega pol v nesvesti bleda usedla na zaãrnelo klop, sto-
pila je zdaj med mladeniãa in duri ter dejala: »Poslu‰aj
mater, pomagati mi ne more‰. Naj mi Bog pomaga, tebi
pa naj bo dobro za tvojo blagosrãnost.«

»Le pustite me in videli boste, koliko se jih bojim. Vi

se pa skrijte tja pod klop, jaz vas zagrnem. Kdor bo ho-
tel kaj vohati po hi‰i, temu ubijem glavo in Bog mi greh
odpusti.«

Starka je medtem pri poslednjeni oknu malo glavo

ven pomolila. Bodisi da je bilo pretemno ali da ni Ïe do-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

61

 

bro videla, izmed treh moÏ, ki so pred hi‰o stali, zapa-
zila je v naglici samo enega, ki je s svetilnico v roki na
vrata trkal.

»En sam je, morda ga zlepo odpravi‰, Andrejko. Ali

varuj se ga in niã Ïalega mu ne stori,« pravi mati.

»Vi ste neumna Ïena, mati,« reãe sin in obenem z ne-

kakim ãudnim glasom zarohni skozi okence ter sekiro
pokaÏe. V hipu je bil pri drugem okencu mo‰ki obraz
videti, ki je v koão gledal. Videla ga je samo deklica, pa
zavpila je na glas. K

OJ

potem je pristopila k mlademu

domaãinu ter dejala: »Stoj, pomagati mi ne more‰, to
vem. Ali veãjo dobroto, kakor bi me zastonj branil, stori‰
mi, ãe tole pismo nese‰ v mesto in odda‰ kupcu Simonu
Grni‰ãaku. Reci, da mu to po‰lje hãi mestnega sodnika.«
âetrt ure pozneje so trije jezdeci drveli od koãe proti
juÏni strani, od koder je bila pri‰la uboga jetnica. Prvi je
imel pred seboj na konju nesvestno deklico; bil je Ciri-
ani.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

62

 

VII

M

e‰ãanje ljubljanski niso vedeli, kam je sodnik na-
nagloma zginil. Zakaj, dasiravno se je bil hitro

glas zagnal, da ga je deÏelni poglavar zaprl, raznesli so
vendar poglavarjevi ljudje kmalu drugo novico, ki je
pravila, da je moÏ sam pobegnil, samo da bi se glavar-
ju odtegnil, ki je imel piko nanj; da, celó poglavar sam je
oãitno govoril, da ne vé zanj, da bi ga pa hotel kaznovati
zaradi prikrivanja pobojnika njegovega hlapca. Ta pos-
lednja novica se je nekaterim tolikanj verjetnej‰a zdela,
ker tudi hãere ni bilo v mestu. Resda se je vedelo, da je
Ciriani, ki je bil poslednji ãas pri Auerspergovih, dekli-
co odpeljal. Ali vedelo se je tudi, da je bil ta Italijan po-
prej z mestnim sodnikom znan, da ga v zadnjih ãasih ni
veã videti pri poglavarju, in tako so sklenili nekateri, da
je bilo to odpeljevanje samo prevara sodnikova, ki je po-
tem sam laglje umaknil se.

Drugi pa, ki so glavarja natanãneje poznali, sodili so,

da v vsej tej reãi vendarle veã tiãi, kakor se je videlo.
Med temi je bil tudi Simon Grni‰ãak. Veãkrat je ta moÏ
sku‰al nekaj veljavnej‰ih svojih vrstnikov napraviti, da
bi naravnost in oãito stopili pred poglavarja in ga ob-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

63

 

dolÏili. Pa kakor vselej, tako so bili tudi taãas ljudje
oprezni in stra‰ljivi. Dasi mu jih je veliko pritrdilo, da bi
bilo to dobro in prav, bali so se vendar vsak zase, menili
so, da jim primanjkuje dokazov, in so ukrenili, da naj se
reã ‰e odloÏi, dokler od te ali one strani luã ne posveti.
Da so to vsi Ïeleli, to je gotovo. Glavar ni namreã nika-
kor pokazal Ïelje me‰ãanom se prikupiti, temveã od dne
do dne so ga sovraÏili bolj, ker je neusmiljeno najmanj‰e
vzroke porabil, da je, kakor letopisec pravi, »divjal med
me‰ãani ljubljanskimi s smrtjo in pobojem«. To pa tem
laglje, ker mesto ni imelo samostojnega sodnika in si ga
‰e izvoliti ni upalo.

Naenkrat pak so se reãi spreobrnile na toliko, da so

vsaj nekateri dobili skazano to, kar se jim je prej najbolj
verjetno zdelo.

Kupec Simon Grni‰ãak je namreã neko jutro dobil

majhno pisemce, katero mu je mlad kmet prinesel. Hi-
tro je spoznal, da so to ãrte znane roke — hãere mestne-
ga sodnika. Pisano je bilo samo malo besedi in nerazloã-
no, ker je bil listiã star in razvaljan, vendar je Simon raz-
bral besede: »Moj oãe je v poglavarjevi hi‰i v jeãi. Mene
kakor ujetnico drÏé na Turjaku. Pomagajte oãetu, od-
pustite mi mojo nekdanjo nehvaleÏnost; ãe se ‰e kdaj
vrnejo ãasi, prej‰njim enaki, ne bo za oãetom ãloveka na
svetu, kateremu bi bila veã dolÏna in veã storiti priprav-
ljena ko Vam.«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

64

 

Zdaj je imel kupec dokaz v roki in nemudoma se je

lotil dela. ·e tisti dan je vedelo vse mesto, da mestni sod-
nik Sumerek ni pobegnil, temveã da ga ima poglavar za-
prtega. Me‰ãanje so bili srditi. Tam pa tam se jih je zbi-
ralo po gruãah in posvetovalo, kako bi se dalo pomagati.
Poglavarjevi ljudje so zapazili, da je veãina me‰ãanov
oboroÏenih, da vsi nekako potuhnjeno in temno gleda-
jo. Tudi pretenja in rotenja je bilo sli‰ati. Vendar celo
popoldne je bilo ‰e vse tiho. âakali so me‰ãanje, kaj bo-
do povedali prvaki njihovi, ki so ‰li k poglavarju.

Ko so pa ti pri‰li in povedali, da Auersperg taji, da je

ãastite moÏe skoro zgrdo odgnal, bil je upor gotov in se
je zaãel s tem, da so rokodelci in kmetje zapodili nekaj
glavarjevih hlapcev. S krikom in vikom so se zbirali pred
mestno hi‰o z raznovrstnim oroÏjem. Od trenutka do
trenutka je drhal nara‰ãala, hrum in hrup je bil vedno
veãji. Naposled se cela truma vzdigne proti poglavarjevi
hi‰i.

Tam je bil Auersperg v hitrici zbral nekaj svojih ljudi.

Pa spoznal je brÏ, da se kakemu uporu, kakor mu je rav-
no zdaj Ïugal, v tem hipu ne bi mogel ustavljati, kajti
veliko poprej zbranih hlapcev je bil ravno poprej‰nji
dan poslal na svojo gra‰ãino v Turjak. Nasproti pak je
sprevidel, da je velika nevarnost zanj, ãe ga razkaãeni
me‰ãanje v roke dobodo.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

65

 

V skrbi tedaj je koraãil moÏ po sobi gor in dol, ko mu

eden sluÏabnikov naznani, da se velika drhal vali. Uka-
Ïe, naj se vrata zapró in da naj bodo hlapci pripravlje-
ni, pa samo za brambo.

Potem vzame kljuã in pravi sam pri sebi: »Zdaj mi

utegne samo on pomagati.«

Rek‰i, koraka ãez mostovÏe tja do zadnjega kota, kjer

so bile samotne duri. Ko odklene, stopi v majhno stani-
co, ki je imela samo eno okence, premreÏeno z gostim
Ïelezjem. Pri majhni mizici je sedel precej postaren
moÏ, bled in upadel, ter glavo podpiral. Ni bilo lahko
spoznati — Sumereka, mestnega sodnika.

»Dober dan!« ogovori ga Auersperg ter duri za seboj

zapre.

»Tega mi vi ne vo‰ãite iz srca, zatorej se vam ne bom

zahvalil,« pravi sodnik. »Jetniku ni noben dan sreãen,
najmanj pa bi ga smel s tem prijaznim ogovorom hinav-
sko nadlegovati tisti, ki ga brez pravice v zaporu ima.«

»Zapora se lahko to uro iznebite, ako vas je volja.

Neko malenkost mi boste obljubili.«

Sodnik ga srepo pogleda. »Kaj vam hoãem obljubiti?«
»Samo to, da se ne boste nad menoj ma‰ãevali, da

ostane tiho, kar je bilo med nama, in da svoje ljudi v red
spravite.«

Nehoté se je Sumerek nasmehnil in samodopadljiva

misel ga je ob‰la, da se je plemenita‰ visoke rodovine,

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

66

 

njegov najveãji sovraÏnik, poniÏal pred njim. Koj pa je
premagala njegova bolj‰a natura in dejal je: »Gospod
poglavar, jaz sem kristjan. Ma‰ãeval me bo drug, vi‰ji
gospod sam se ne bom. Jaz vam sam rad odpustim. Ven-
dar govorili ste ‰e drugo besedo, naj svoje ljudi v red
spravim, kaj ste hoteli s tem povedati?«

Zdaj je bil krik in ropot sli‰ati. Me‰ãanje so Ïe nabijali

na vrata.

»Kaj to pomeni? OroÏje sem sli‰al!« pravi sodnik.

»Vem, vidim, v najhuj‰i sili ste k meni pri‰li. Mesto je
oboroÏeno proti vam! Ali ni res tako? Bojim se, da imajo
ljudje vzroke, zakaj ojnice prestapljajo. Bojim se pa tudi,
da vam ne bi mogel pomagati.«

»Ti lahko pomaga‰, moÏ, in mora‰. âe ne, nabrusil

bom jaz svoj meã v tvoji krvi; potem bo raj‰i klal pse
tvoje vrste tu doli.«

Sodnik se mirno usede na stol nazaj in pravi: »Tukaj

sem, star, siv in brez brambe. Porini, usmrti me. Prav po
svoje bo‰ storil.«

Toda namesto v sodnika, porine glavar meã v noÏni-

co nazaj, in kakor bi se nekaj drugega premislil, razvedri
se mu ãelo, stopi dva koraka proã in pravi: »Me‰ãan,
tudi tvoja hãi je v moji oblasti. Stori, kar ti velim, in obe-
tam ti na svoje vite‰ko po‰tenje, da jo dobo‰ nazaj.«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

67

 

Sodnik je barvo spremenil. Tresel se je, ko je vstal po-

konci, in pogleda njegovega bi se bil vsak drug prestra-
‰il.

»Tudi moja hãi! Moj otrok! Kje ga ima‰?«
»Prisegel sem, da

JO

dobo‰ nazaj, prisezi ti, kar ti ve-

lim, brÏ, sicer je prepozno.«

»Prisegam na Boga, na svoje izveliãanje, a daj mi

otroka, nepokvarjenega, po‰tenega!« izgovoril je sodnik
in v hipu je glavar odprl duri in odpeljal starega moÏa.

Zdajci se med krdelom na ulicah prikaÏe visok moÏ,

nihãe ni vedel, kdaj in od kod je pri‰el. Glas je ‰el od ust
do ust: »Sodnik, sodnik!« in ko bi mignil, je divji hrum
potihnil.

»Me‰ãanje,« govoril je sodnik, »ãe sem kdaj prav go-

voril in delal za vas, ãe ste kdaj moj svet in mojo bese-
do poslu‰ali, slu‰ajte me zdaj. Naj se vsak izmed vas
mirno vrne domov! Ne smemo si sami pravice delati,
temveã pustimo to Bogu in tistim, katere je on postavil.«

Dalje Sumerek ni mogel glasno govoriti. Simon Grni-

‰ãak se je prerinil do njega. »Pomagaj, da spraviva lju-
di domov, ãe noãe‰ svojega prijatelja v zgodnji grob za-
kopati in hãer njegovo izdati,« dejal mu je tiho sodnik.

âeravno ni bilo lahko delo razkaãene ljudi utolaÏiti,

imela sta vendar ta dva moÏa toliko veljave, da se je v
kratkem ãasu drhal razkropila. Ko se je storila noã, sta-
la je ‰e tam pa tam pred hi‰ami kaka razstavka me‰ãa-

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

68

 

nov, ki so kleli glavarja in ukrepali, kaj se bo iz tega na-
redilo, ali pa ugibali, kje je bil mestni sodnik, kako je
naenkrat med ljudi pri‰el in zakaj paã ni pustil, da bi bili
glavarja pregnali ali potolkli.

Sodnik in nekaj veljakov pa je imelo druge pomenke

o istem ãasu v Simonovi hi‰i. Sumerek se je svoji ãastni
sluÏbi odpovedal za ta ãas, kar bode Auersperg glavar,
in se ni niã udeleÏeval posvetovanj, kaj bi mesto storilo
nasproti svojemu mogoãnemu zatiralcu. Nihãe ni vedel
vzroka Sumerekovega ravnanja razen Grni‰ãaka, kate-
ri je bil za zaãasnega mestnega sodnika izvoljen. Obe-
nem pa je bilo tudi sklenjeno, da mesto po‰lje natihoma
tri veljavnej‰e me‰ãane do vladarja vojvoda Ernesta, ka-
teri naj bi mu potoÏili, kako novi glavar dela.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

69

 

VIII

A

uersperg ni mogel pozabiti, kako se je bil posled
nji ãas poniÏal ne samo pred Sumerekom, ampak

pred vsemi me‰ãani. Mislil je tedaj, kako bi se dal ta na-
videzni madeÏ izbrisati. Pokazalo se je bilo, da je pre-
slab, da bi vselej ukrotil svoje podloÏne. Zato si je zdaj
prizadeval, kolikor moãi zopet utrditi se, nabiral veãje
‰tevilo vojakov okrog sebe in se preselil iz svoje hi‰e sre-
di mesta na utrjeni ljubljanski grad. Sicer pa je vsekakor
sku‰al razdraÏiti me‰ãane ‰e vdrugiã, da bi jim pri dru-
gemu uporu pokazal svojo moã, katere pri prvem ni
mogel. Zapiral je iz majhnih vzrokov mestne ljudi, pri-
lastoval si kakor popred sodnijo in na smrt obsodil zdaj
tega, zdaj onega. Veãkrat bi se bilo ondan‰nje dejanje
ponavljalo, pa vodniki mestni so na vso moã vsako ena-
ko poãetje ustavljali, obetaje si, da kmalu pride poslan-
stvo od vojvode nazaj, in potem se zgodi pravica in pri-
de pomoã.

Kar se tiãe glavarjevega obna‰anja Sumereku naspro-

ti, bilo je od tistega dne drugaãno. Res je Auersperg po
svoji misli imel vzrok sovraÏiti ga bolj ko vsakega dru-
gega, vendar dal mu je bil svojo po‰teno besedo, in dasi

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

70

 

je napaãno razumel ãlove‰tvo in njegove naturne pravi-
ce, drÏal se je vendar kakor ves njegov ãas vere in ver-
skih reãi, tedaj tudi svoje prisege. Zatorej ga je pustil na
miru in je bil trdno namenjen, tudi drugi del svoje ob-
ljube izpolniti, namreã hãer mestnega sodnika iz Ciria-
nijeve oblasti oãetu nazaj poslati.

Nekega popoldne so se bliÏali trije moÏje na konjih

gradu Turjaku, Auersperg sam, Sumerek in Grni‰ãak.
Danes je imel stari sodnik svojo hãer zopet videti. Pa
nikakor ni mogel biti vesel; zami‰ljen je sedel na konju,
in ker nekaj potov ni odgovarjal Simonu, obmolknil je
tudi ta. Grof pak je bil previsok, da bi se bil menil s tem
ali onim plebejcem. Edino, kar jima je od Ljubljane do
Turjaka povedal, bilo je to, da, kadar se enkrat oprosti
svoje obljube in oddá deklico oãetu, bode govoril ‰e z
obema; zdaj pak se jima ni niãesar bati.

Ko so pri‰li v grad, zagledala sta me‰ãana dobro zna-

nega ãloveka, Cirianija, kateri je strmé gledal, kako je to,
da Auersperg pride v tovari‰iji teh dveh moÏ.

»Povejte temu malovredneÏu, gospod glavar,« dejal je

Simon, »da, ãe je ‰e kaj moÏa v njem, naj se meni zgla-
si, kadar ga je volja. Jaz bi rad Ï njim besedo govoril.«

Poglavar ni odgovoril me‰ãanu niã, ampak poklical je

Laha na stran in mu dejal:

»Prijatelj moj, danes morate vi zame nekaj darovati.«

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

71

 

»Niãesar vam ne bi mogel odreãi, vesel sem, ãe se

vam morem hvaleÏnega skazati. Morda hoãete, da va‰a
pajda‰a shranim?« vpra‰a Ciriani.

»Ne, temveã svojo deklico morate dati oãetu nazaj.«
Italijan je oãi pobesil in obmolknil. Koj pa mu je strast

zavrela vroão juÏno kri, stisnil je pest in dejal:

»Terjajte, da svoje Ïivljenje zastavim za vas, in bom

ga. Tega pa ne zahtevajte, sosebno zdaj ne. Brez nje ne
morem in noãem Ïiveti. Dva dni in ‰e pozneje, ko sem
jo pripeljal sem, dal bi jo bil nazaj; zdaj se mi zdi, da je
malo voljnej‰a, zdaj ne morem.« Tak odgovor je pleme-
nita‰a Auersperga tudi razsrdil. Zaniãljivo je pogledal
Cirianija in dejal:

»Veste vi, da sem jaz svojo voljo do dejanja dognal Ïe

drugaãnim moÏem nasproti, ko ste vi? Zapomnite si do-
bro, da imam jaz vam zapovedovati, ne vi meni. Vsak
beraã prevzeten postane, kadar se nasiti, tako tudi vi. To
je pa zaradi tega, ker ste pozabili, da ste pri‰li k meni
ãisto gole mo‰nje ter niste prinesli niãesar, razen kar ste
na sebi imeli in suhotno kljuse pod seboj.«

»Tudi po‰ten meã in po‰tene rodovine ime, in ãe ho-

ãete, tudi roko, ki zna odgovarjati na enake besede, ko
so va‰e,« pravi Italijan.

»Bomo videli,« odgovori grof ter odide.
Znano je, da malenkostno oãitanje ãloveka, ki ima ‰e

nekaj ãasti v sebi, tolikanj speãe, kakor ãe se v oãi vrÏe

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

72

 

bera‰tvo in se mu ‰e na‰teva, kaj in koliko dobrega je po
nevrednem od nas prejel.

Lahko se tedaj razsodi, kako je bilo Cirianiju v tem

hipu, ki je Ïe po naturi bil burne in nagle krvi, zraven
pak je Ïivel ‰e v onem ãasu, ko je svet vsako malo resniã-
no ali nami‰ljeno razÏalitev menil samo s krvjo popra-
viti in ma‰ãevati.

Gospodar Turja‰ki je paã vedel, da bi njegov gost nje-

mu vkljub kaj posku‰al. Da bi morda z deklico ne po-
begnil, ukazal je dvema sluÏabnikoma postaviti se pred
duri tiste stanice, kjer je bivala hãi mestnega sodnika, in
jima ostro zapovedal nikogar izpustiti. Potem je ‰el zo-
pet k me‰ãanoma.

Morda da bi poslednjima nekaj svojega bogastva raz-

kazal, zapovedal je bil Ïe prej me‰ãana pogostiti. Toda
stari sodnik se ni niãesar hotel pritakniti, dokler ne bi
hãere videl.

Zatorej ju je peljal glavar, brÏ ko je nazaj pri‰el, po

stopnicah navzgor do sobe dekliãine. Ko so stopili v sta-
nico, stala je deklica v sredi, belo obleãena in obrnjena
proti vratom. Za roko jo je drÏal Ciriani. Ko je oãeta za-
gledala na pragu, vzkliknila je od veselja, hotela s silo
izpuliti se Cirianiju, a ta jo je trdno drÏal. Ravno ko je
izgovorila besedo »oãe«, izvleãe Italijan noÏ in z divjim
krikom zavpije:

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

73

 

»Nihãe te Ïive ne bo meni vzel, tudi vsi grofi Auers-

pergi ne.«

Rek‰i, jo v srce zabode.
Stari sodnik ni besedice ãrhnil, kri mu je ‰la iz lica,

naslonil se je na zid, zdrsnil in omedlel na tla.

Tudi grofa je naglo hudodelstvo tako prevzelo, da za-

prva ni vedel kaj storiti.

Po‰tenjaka Simona je sicer tudi osupnilo, a ne toliko,

da bi si v svesti ne bil, kaj je po njegovi najbolj‰i pame-
ti potreba. Preden je mogel Ciriani uskoãiti, je bil Simo-
nov kratki me‰ãanski meã v trdni vajeni roki.

Boj je bil kratek. Lah se s svojim noÏem ni mogel bra-

niti. Kmalu se je zvrnil.

Dve du‰i ste ‰li skoro obenem pred sodni stol odgo-

vor dajat. Paã se je ena laglje odgovarjala od druge. V
trenutku je bila soba polna sluÏabnikov, ki so strmé gle-
dali, kaj to pomeni.

Tudi gospodar je bil medtem reã po svoje premislil.

Ukazal je hlapcem, naj starega sodnika in njegovo mrt-
vo hãer spravijo v mesto. Grni‰ãaka pak je zapovedal
zapreti, rekoã, da v njegovi hi‰i nima nihãe pravice koga
kaznovati, ko on sam in njegovi bratje. Zastonj se je Si-
mon izgovarjal, da je tudi njemu varnost obljubljena,
zastonj se je hlapcem srdito branil ko medved, polomili
so ga do tal in moral je v zaporu ostati.

——————————

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

74

 

Med tistimi dnevi, ob katerih je Ljubljana, osredek lepe
kranjske deÏele, svojega vladajoãega vojvoda z gromo-
vitim veseljem pozdravila, ‰teje se tudi pepelniãna sre-
da leta 1425. Ta dan je bil Ernest sam v Ljubljano pri‰el,
da bi mestu zopet povrnil mir in pokoj.

Koj ko je bil zasli‰al od poslancev mestnih, kako de-

Ïelni poglavar Auersperg pod noge meãe sveto pravico,
poslal in sklical je bil v Ljubljano veã veljavnih moÏ svet-
nega in duhovskega stanú, ki so imeli nalogo Auersper-
gove pregrehe preiskati, in ãe se uresniãi, kar me‰ãanje
toÏijo, ostro soditi ga.

Dasiravno so ga ne samo njegovi sorodniki podpira-

li in zagovarjali, temveã tudi veãina kranjskega vi‰jega
plemstva, je bil vendar odstavljen in na smrt obsojen.

Ko je tedaj na omenjeni dan vojvoda sam v Ljubljano

pri‰el, da bi razjarjene me‰ãane potolaÏil in deÏeli dru-
gega poglavarja postavil, ponudila se je bratoma obso-
jenca, Herbartu in Leopoldu Auerspergu, prilika na ãelu
velike mnoÏine sorodnikov in prijateljev za pomilo‰ãe-
nje prositi. Vojvoda se je menda tudi bal zameriti se tem
mogoãnim moÏem, zató se jim ni upal pro‰nje odbiti.
Tako je Jurij zasluÏeni kazni od‰el, ãe ni bilo toliko po-
niÏanje za prevzetnega grofa Ïe kazni dovolj.

Na njegovo mesto je bil za deÏelnega poglavarja iz-

voljen Ulrik ·enk z Ostrvca, s katerim so bili menda

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

75

 

Ljubljanãanje bolj zadovoljni, ker zgodovina niã slabe-
ga o njem ne ve.

Sumerek, ki je bil pri sodniji proti Auerspergu eden

najglavnej‰ih toÏnikov in priã, ni dolgo Ïivel. ·el je kma-
lu za hãerjo, popred pak je ‰e videl, da je bil na njegovo
mesto za sodnika izvoljen njegov prijatelj Simon Grni-
‰ãak, ki je bil ‰e pred sodbo iz zapora izpu‰ãen. Ker prve
neveste, katero si je bil izbral, ni mogel dobiti, ostal je
Ïive dni zvest svetemu pismu, ki pravi, da je »bolje, ãe
ãlovek tako ostane«.

BES

e

DA

HâI MESTNEGA SODNIKA

76

 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-204-1