BES

e

DA

1

 

NEM·KI VALPET

Josip Jurãiã

Nem‰ki valpet

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

2

 

NEM·KI VALPET

BES

e

DA

Josip Jurãiã
NEM·KI VALPET

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-006-5

[e-mail]
www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

3

 

NEM·KI VALPET

D

ru‰ãine res nisem imel posebne, kaj bi dejal, ‰e dobr‰ne
ne ono jesen, ko sem nekega popoldne na plo‰ãati skali

v hosti sedel z BlaÏem Pumprehtom, c. k. pisarjem. Pa dasi je
v tem poslednjem stavku tako po‰tena resnica povedana, da
bi pred vsako sodnijo z mirno vestjo tri prste zanjo vzdignil
in se vsemu dobremu odpovedal, bati se je vendar, da ne bi
BlaÏ Pumpreht zvedel, kaj se oãito o njem pi‰e. BlaÏ Pum-
preht pak je preveã realen moÏ, da bi bral tega ali onega je-
zika povesti. To in pa zaupanje, da mu ne bo nobeden tistih
bralcev, ki ga osebno poznajo, niãesar povedal, kako sem ga
obiral — to me tolaÏi in ‰e enkrat ponavljam: prav dolgoãa-
sen tovari‰ je bil ta BlaÏ Pumpreht. Ves boÏji dan skoro sva
vsak z eno pu‰ko lazila po hosti in ves ta ãas mi je sitni Pum-
preht pravil — stoj! zdi se mi, da ‰e povedati ne smem, kaj mi
je pravil, zakaj bere se v svetem pismu: gorje mu, po komer
pohuj‰anje pride. Pa saj veste, da je ãlovek, kadar bolj‰ega
nima, z vsem zadovoljen, kar Bog da. Tega bi si pa vendar
zraven vsega drugega natolcevanja ne upal izreãi, da Pum-
prehta ni Bog dal, zakaj njegova mati bi me potem za laÏni-
ka in vedi ga bog ‰e za koga obdolÏila, ãe ‰e Ïivi.

Vendar mi vest ne da drugaãe, da to obiranje cesarskega

pisaãa vsaj s tem malo popravim, da z vso resnobo povem:
BlaÏ Pumpreht je imel zraven drugih skritih dobrih lastnosti

BES

e

DA

4

 

NEM·KI VALPET

‰e eno vidno, namreã polno ãutaro vina, katero sva — kakor
lisica in lisjak v narodni pesmi — oba vkup pila.

Tudi pol hleba, dve klobasi in tri glavice ãesna sem videl iz

Pumprehtove torbe na dan priromati, jedila, katera je BlaÏ z
veliko lakoto trl in zlasti, kar se tiãe ãesna, trdil, da sicer ve,
kako nesloveãa in kmeãka jed je to, da se pa njemu prav pri-
leÏe. Jaz pak sem mu dokazoval, da je bilo ãesen jesti paã v
nekdanjih starih ãasih nesloveãe opravilo, da pa dana‰nji svet
Ïe drugaãe o tem sodi, sosebno odkar je tam v ‰panski deÏeli
Ïivela in hodila bosonoga gospodiãna, neprimerljivo lepa
Dulcinija iz Toboze, slavna ljubica hrabrega viteza Ïalostne
postave Don Kihota, katera je ãesen posebno v ãislih imela,
ãe njen zgodopisec ne laÏe.

Ko sva se tedaj s Pumprehtom tako o ãesnu pogovarjala,

prav tako, kakor se med moÏmi govori, pribliÏa se nama tretji
moÏ. Ne vem Ïe veã, ali sva bila tako v svoj pogovor zadolbe-
na ali je moÏ teko tiho pri‰vedral po stezi, ki je mimo drÏa-
la, domislim se pa ‰e, da ga nisva poprej videla, kakor da je
naju ogovoril: „Prosim za dar boÏji, bodem molil za du‰e v
vicah.”

Îe ta pro‰nja je naznanjala vsakdanjega beraãa. Bil je star,

porasel in sivolas moÏ drobnega, zelo nabranega obraza in
velikih, ‰e vedno Ïivih oãi. Hodil je ob kljukasti palici in je bil
‰e precej snaÏno opravljen.

„Daj mu tisto vino, kar ga je ‰e v ãutari, daj! Saj ga imava

Ïe dovolj za zdaj,” pravim BlaÏu Pumprehtu.

Ali on odkima z glavo, poÏeljivo ogleduje ãutaro in pravi:

„·koda ga je. Eno glavico ãesna vam dam, moÏ, nate!”

Beraã je zmajal z glavo kakor pred Pumpreht, zaniãljivo

BES

e

DA

5

 

NEM·KI VALPET

ustna nategnil na smeh in dejal: „âesen sam na sebi v jezik
peãe in je trd, jaz pa zób nimam.”

„Daj mu malo kruha in tisto kapljo vina,” pravim.
„Niã,” odgovori Pumpreht ter ogleda ãutaro. „·e ga je za

tri debele poÏirke. Pa dam ga vam, moÏ malhar, ãe ãesen sne-
ste popred.”

Beraã valja tisti ãesen po roki in ga opazuje okoli in okoli.

Videlo se mu je, da bi rad vino zasluÏil, pa bal se je ugrizni-
ti.

„·e kos kruha bom dal povrhu, moÏ, snejte tisto,” reãe

Pumpreht, kateremu je, kakor se je videlo, beraãeva zadrega
veliko veselje delala.

Po kratkem premisleku se starec usede nama nasproti in

jezno zaãne ãesen lupiti in gristi. Menda ga je jako v jezik
peklo, kajti kislo se je drÏal, solze so mu veãkrat v oãi stopi-
le in zdaj pa zdaj je zamiÏal in stresnil se, tako da se mi je
reveÏ res smilil. Ali gospod Pumpreht se ni dal preprositi, da
bi bil pred vino dal in kruh. Neusmiljeno se je smejal priza-
devam starega moÏa, tako da sem bil Ïe jezen. Kako vendar
more ãlovek nad tem veselje imeti, da starega beraãa muãi,
mislil sem si.

Starec je bil polovico pekoãega daru s trudom in teÏavo

uniãil, drugo polovico pa je z obupnim pogledom v roki drÏal
in bolj tiho dejal: „Ne bo ‰el!”

V tem hipu je BlaÏ Pumpreht kaka dva streljaja od nas v

dolini zagledal lepo deklico, ki je bila pri‰la detelje kosit. Ker
je bil ves mrtev na Ïenske, pozabil je v hitrici mene, beraãa,
vino in ãesen ter je zdirjal proti polju, kakor bi ga devet bi-
riãev podilo.

„Vrzite ãesen stran pa izpijte to,” pravim beraãu.

BES

e

DA

6

 

NEM·KI VALPET

MoÏ hlastno prime kruh in vino. Videlo se je, da se je prvi

in drugi oddu‰ek starcu kaj prilegel, zakaj precej je bil nekaj
bolj gibãen in oãi so mu svetlej‰e postajale. Primaknil se je
bliÏe k mojemu kamnu in dejal: „Ta gospod je ‰e ves neumen.
Komaj je babnico zagledal, Ïe je k nji tekel. Ne ve, kaj je ta
svet, kakor jaz nisem vedel. Ko sem bil jaz mlad, bil sem rav-
no tako neumen. Mislil sem, da je vse, kar vidim, moje dekle.
Zdaj pa, ko sem star, mislim, da je vse, kar vidim, skorja kru-
ha. Pa zakaj letim za kruhom? Samo zato, da bi si to ubogo
Ïivljenje ohranil, ki ni trhlene jarmovke vredno in pusto, ka-
kor bi za svinje v mlin napravil v raztrgan Ïakelj. Vidite, vsi
smo neumni, mladi in stari. Kaj menite, da bi meni treba bilo
zdajle za to kapljo vina in ta kruh — Bog ga onemu gospodu
in vam povrni — beraãiti, ko bi bil za mladih let imel tako
pamet ko zdaj? Pa mlad ãlovek in star pes sta si enaka po
umu: nobeden se ne pobolj‰a. Saj veste, da je star pes pozi-
mi v listju leÏal za hlevom in se od mraza tresel. Taãas je paã
lepe obljube delal in dejal: Molãi, pes, kadar poletje pride,
sezidal si bo‰ gorko pasjo hi‰o, da te ne bo veã zeblo. Pa kaj
stori, ko pridejo gorki pasji dnevi? Ali ga je videl kdo hi‰o
zidati? Kaj ‰e! V konoplje se uleÏe, jezik na hladno pomoli in
hude dneve pozabi. Taki smo vsi. âe Bog na take namene gle-
da, pridemo vsi dol v pekel.”

Dasi sem prej mislil starca brÏ ko mogoãe odpraviti, zde-

le so se mi vendar te poslednje njegove besede tako nekako
modre in za takega moÏa nenavadne, da mi je pri tej priãi
zanimiv postal. Da more ta ãlovek tako govoriti — mislil sem
— gotovo nima mrtvega praznega Ïivljenja za seboj, moral je
Ïiveti ne samo s telesom, ampak tudi s fantazijo in premi‰lje-
vanjem raznih prikazni, katere so ga sreãevale. âe pa Ïe ta-

BES

e

DA

7

 

NEM·KI VALPET

kih ljudi med izobraÏenimi ni veliko ‰tevilo, kolikanj bolj ga
moram vesel biti, da ga dobom v krdelu, kjer bi ga ne iskal
najprvo.

„O, sku‰al sem, sku‰al, Bog ne daj, da bi toliko!” odgovarjal

je moÏ na veã mojih vpra‰anj. „Nekatere matere kruh sem
jedel in pod nekatero streho sem spal. Tam v BeneÏi-Najstati
sem bil, stradal in pijanãeval, vesel in obupan.”

„Kje je to: v BeneÏi-Najstati?”
„To je Ïe ‰e nekaj veã ko devet korakov od Dunaja sèm,”

pravi moÏ in se nasmehne, da ne vem tega. ·ele po pomisle-
ku sem se spomnil, da je beraã mesto Wiener-Neustadt po
svoje prekrstil.

„Tedaj znate tudi ‰e kak drug jezik govoriti, postavim

nem‰ki?”

„Tri leta sem bil tam. Znal sem nem‰ko usnje strojariti,

nem‰ko jesti in piti in druge reãi poãenjati, govoriti pa nisem
hotel znati veã kakor toliko, da sem lahko svoj zasluÏek za-
pravil. ·e tisto, kar so se u‰esa brez moje volje nauãila, nisem
hotel govoriti in ‰e dandanes noãem. Vem, da boste mi dejali,
da sem neumen in ãuden ãlovek. Sam vem, da sem res, pa
zaradi neke Ïenske je bilo vse to.”

In moÏiãek se zaãne smejati.
„Zakaj pa ste ‰li tako daleã po svetu?” vpra‰am jaz.
„âe kratko povem, reãem: zaradi neke Ïenske, ki je nem-

‰ko govorila in me za nos zvodila. Ko bi pa na dolgo pripove-
doval, ne bi poslu‰ali in tudi Ïe davno nisem pravil in — da
po pravici povem — tudi pripovedujem nerad vsakemu te
kvante, zato ker posebnega ni niã.”

Trd je bil starec, ni se dal napraviti, da bi bil kaj povedal.
Zlasti pa, ko je zagledal, da moj neslani tovari‰ BlaÏ Pum-

BES

e

DA

8

 

NEM·KI VALPET

preht gre nazaj, obmolknil je ãisto in zaãel razbirati svoje
malhe.

„Zapodila me je! Pomisli ti,” dejal je Pumpreht. „Ali ãedna

punãara je, presneto lepa. Bodem Ïe zvedel, ãigava je, in bom
‰e druge strune napel. Kaj pa vi, moÏ, ali ste zgrizli ãesen? Ali
je bil sladek? Kislo ste se drÏali, moÏ, kislo!”

Beraã ni odgovoril niãesar. To Pumprehtu ni bilo pogodu

in dejal je:

„·koda, da sem potepuhu dal vino, mar bi ga bil sam po-

pil ali pa po tleh izlil!”

TeÏavno mi je bilo Pumprehta samega domov odpraviti.

·ele ko je videl, da jaz nikakor nisem voljen Ï njim iti, od‰el
je in godrnjaje klel, da more ãlovek tako svoje po‰tenje poza-
biti, da se ãe s capastim beraãem pogovarjati. Jaz pak sem bil
vesel, da je ‰el.

„Ko bi bil jaz mlad in mlade pameti, kaj menite, da bi bil

ta gospod tako pete odnesel? E, hudo kri sem imel, ne bi se
bil dal tako pitati ko zdaj! Pa kaj se hoãe, takih ljudi je najveã
na boÏji zemlji, kakor je ta gospodè. Zato mu zamere ni,” de-
jal je beraã.

Nekaj potem mi je starec jel praviti svoje dogodke. Kolikor

je mogoãe, povem vse z njegovo besedo ter Ïelim, da bi bral-
ca vsaj na pol toliko zanimali, kakor so mene.

*

„Vsak kristjan,” pravil je starec, „je Ïe sli‰al tisti sveti evangelij
brati, ki pripoveduje, kako se je dobrosrãni Samarijan usmi-
lil ubogega, na samoti onemoglega in ope‰anega ãloveka, ka-
terega je ‰e mimogredoã duhoven v nadlogi pustil in svojo

BES

e

DA

9

 

NEM·KI VALPET

pot ‰el. TeÏko se bode pa menda ãlovek dobil, ki se je, po-
slu‰aje to povedko na‰ega Gospoda, domislil prviã svojih
star‰ev in drugiã moÏa, ki bi mu bil kakor tisti Samarijan dru-
gi oãe. Jaz pa se vselej domislim in, dasi nisem eden takih, ki
imajo jok za rokavom, pridejo mi solze v oãi.

Svoje matere in oãeta jaz nisem nikdar poznal in Ïiv ãlo-

vek ne ve menda, kdo in kaj so bili. Moje matere, kateri me
je, menim, Bog ob ãasu dal, ko me ravno ni hotela, bilo je
mene sram; zakaj ni me dojila, ni me povijala, ne ponoãi vsta-
jala, ni luãi pihala, da bi me uti‰ila in napasla, temveã v cunje
me je zavila in nesla me je v hosto k potu v reso, da bi me kdo
po poti gredoã pobral. ·lo je veã ljudi mimo mene, vse bi vam
lahko po imenu povedal, ko bi jih poznali — ali ko so videli,
kaj veka v resi, potuhnili so se in hiteli naprej, nobeden si ni
hotel kriÏa nakopavati na glavo; pozneje so mi pravili sami.
Zadnji je pri‰el usnjar Rápas, edini moÏ, ki mi je na tem svetu
toliko dobrega storil, da sem mu tako hvaleÏen, kakor bi svoji
materi bil, ko bi bila taka, ko so druge matere, ki svojega po-
roda ne pusté v resi na mrazu. In vendar sem vãasi v svojem
Ïivljenju prav v resnici mislil — Bog mi greh odpusti! — da bi
bil moÏ meni morda bolj ustregel, ko bi me bil tam pustil, da
bi bil zmrznil. Hudega sem v svojem Ïivljenju tako in tako
veã uÏil ko dobrega in po vsem tem mi ‰e ne more Ïiv krst
povedati, ali sem s tem trpljenjem zasluÏil nebesa ali ne. Tako
pa sodim, ko bi bil taãas umrl, da bi mi tudi tam na onem
svetu posebne sile ne bilo.

Usnjar Rapas iz ** vasi tedaj me je pobral, v svoj koÏuh za-

vil in kakor mlado maãko nesel domov. MoÏ je bil Ïe precej
prileten vdovec in ni imel lastnih otrok. Ker me je ravno na
sv. Luka dan dobil in v resi na‰el, krstili so me za Luka Resar-

BES

e

DA

10

 

NEM·KI VALPET

ja. Njegove dekle so me izredile. Imel je ta moj dobrotnik z
menoj tisto potrpljenje, katerega se je moja prava mati bala
ali ga ni mogla imeti. Zakaj saj veste, da je otroãja reja naj-
kasnej‰a in najslab‰a na svetu. Pra‰iãa, tele ali kaj drugega
gospodar izredi v dveh letih in ima nekaj dobiãka od tega,
otroka pa mora gledati in obirati leta in leta. In kaj ima od
tega? Ko bi svet vse to premislil, vedel bi bolj, kaj je ãetrta
zapoved. Tudi jaz nisem niã pomislil. Kako sem bil moÏu
hvaleÏen v dejanju, povedal vam bom!

Nikdar ne bi mogel pozabiti, kako mi je bilo taãas pri srcu,

ko sem zvedel, da nimam ni oãeta ni matere in da me je us-
njar Rápas v hosti dobil kakor jeÏa v resju. Do devetega leta
sem mislil, da je usnjar moj pravi oãe. Za prvo spoved smo
hodili fantje k nauku. Jaz nisem bil nerodne glave, zato sem
bil eden prvih. Tudi za moã se nisem ustra‰il nobenega vrst-
nika in poreden sem bil kakor nobeden. Kdor se mi je zame-
ril, ta je bil tepen. In ob neki taki priliki mi je nekdaj eden
tovari‰ev oãital, kdo sem in kaj sem, kakor je menda sli‰al po-
govor med starej‰imi ljudmi.

Mislim, da bi bilo bolje, ko bi bil to popred zvedel, ko sem

bil ‰e manj pri pameti. Zakaj od taãas sem svojo naturo spre-
menil. Niã veã nisem bil tako rad v dru‰ãini, zdelo se mi je, da
mi bodo povsod v oãi metali, da sem iz hoste doma, Luka
Resar! Svojega oãeta — tako sem usnjarja klical — nisem ho-
tel popra‰evati. Da je res, kar sem zvedel, priãalo mi je Ïe mo-
je ime.

Pa mlad ãlovek se vsega navadi in s ãasom vse pozabi. Ta-

ko tudi meni kmalu ni bilo veã dosti mar. âeravno je bil moj
stari trd, malobeseden in najveãkrat slabe volje, sprevidel

BES

e

DA

11

 

NEM·KI VALPET

sem vendar, da me ima rad. Za drugo se pa nisem zmenil.
Dela mi ni manjkalo, kruha tudi ne.

Izuãil me je bil strojarije in, ko sem bil odrasel, spremljal

sem ga, kamor je ‰el, prodajal sem Ï njim po semnjih, kupo-
val koÏe in, kjer je bilo treba, povsod sem bil. Zaupal mi je
kakor sam sebi.

Veãkrat mi je dejal: „Fant, priden bodi, jaz svojih reãi ne

bom na oni svet nesel.” Bil je pa najpremoÏnej‰i v vasi. Tako
sem vedel, da misli moÏ zame skrbeti in lahko bi bil do da-
na‰njega dne imel, ãesar bi bil poÏelel, ko bi bil tak ko dru-
gi.

Osemnajst let sem bil star. Tovari‰ev nisem imel, zato ker

jih nisem iskal. Drugi fantje so hodili svoje pote, jaz pa svo-
je. Skoraj vsi so bili jezni name, ker so vedeli, da bi lahko za
pijaão dal, pa nisem hotel. To pa je bilo mojemu staremu po-
sebno pogodu. Dal mi je denarja, kolikor sem hotel.

Pri sosedu so imeli krãmo. Tjakaj sem zahajal zveãer in

sem ga po malem pil sam. Pa ni mi bilo le zavoljo vina. Sosed
je imel tudi lepo hãer moje starosti. Reza je bila najãednej‰a,
kar jih je v nedeljo k ma‰i prihajalo. Bila je tudi iz‰olana v
mestu, znala je pisati, brati in nem‰ko govoriti. Midva sva
govorila tako, kakor sem jaz znal, in bila je zadovoljna s tem,
kar sem ji jaz povedal. Tako sva se pobogala do dobrega in
skoro vsak veãer sem bil tam. Drugi mladi ljudje so to reã
kmalu zvedeli in ni ga bilo, ki bi si upal izpodrivati me, zakaj
vsak me je poznal, da ni dobro z menoj slepe mi‰i loviti. Oãe
in mati moje deklice tudi nista imela nobenega ugovora, tem-
veã bila sta me ‰e vesela.

Vse je bilo dobro, dokler ni moj stari zvedel kako in kaj.

Starikava babnica mu je obtoÏila, kakovo in katero nevesto

BES

e

DA

12

 

NEM·KI VALPET

sem si izbral. On ni bil moje misli. Nekoã, ko sva bila po ve-
ãerji sama in sem jaz hotel oditi, vpra‰a me: „Kam si namen-
jen, fant?”

„K sosedu!”
„Po kaj? Zakaj ne bi ‰el spat?” dejal je.
„GlaÏ vina bom popil in potlej grem koj spat,” pravim.
„Tam visi kljuã,” pravi stari moj, „vzemi ga in pojdi si v

mojo klet po vino. Bolj‰e je ko sosedovo, menim.”

Jaz sem se potuhnil in nisem rekel nobene. Mislil sem si

pa: starost, sitnost!

Stari sedi nekaj ãasa, dene roke po mizi na kriÏ in pravi:
„Luka! Kakor sli‰im, si se Ïe zaãel Ïenitovariti. Jaz bi ti ne

rekel niã; pred ali potlej se mora‰. Pa dobro me poslu‰aj: tu-
kaj, kjer si ubral, ne bo‰ neveste imel. Na mojo domaãijo ne!
Zbiraj drugod. Saj ve‰, da pri sosedu ni drugega ko baharija.
âe tisti kisli vrisk, ki mu vino pravi, prodaja, ne prodaja svo-
jega in, ãe ima lepo domaãijo, ni njegova, ampak ljudska. Me-
ni je osemnajst sto dolga, drugam pa ‰e bogve koliko. Sicer pa
ti moram ‰e povedati, da ljudi te rodovine jaz nimam rad,
ãeravno se ne prepiram Ï njimi. PrevzetneÏem in bahaãem in
pohajkovalcem Bog svojega blagoslovi ne da, to se vidi. Zato
noãem, da bi katera iz te hi‰e v mojo hi‰o pri‰la. Ti si mora‰
gospodinjo izbrati, da bo delavna, domiselna, poniÏna in da
bo vsaj nekaj s seboj prinesla. Kaj bo‰ s tako, ki se dela varuje
in samo gosposke reãi zna? âe bo nem‰ko govorila, brala in
ãeãkala, ne bo ti s tem za poloviãar pripridila. Zdaj pojdi spat
in pomisli, kaj sem govoril. Ni bilo zastonj ni neumno ne.”

Jaz sem ‰el paã spat tisto noã in sem mislil sem in tja. Ali

rekel sem sam pri sebi: starost, sitnost, in ostal sem trmoglav.

BES

e

DA

13

 

NEM·KI VALPET

Pustim je ne, ãe mi stari ne da ni toliko, kar se v oãi vrÏe brez
‰kode.

Tako sem jaz spo‰toval moÏa, ki mi je bil veã ko oãe.
In hodil sem vasovat k sosedu odsihdob kakor popred.

Deklica se mi je od dne do dne bolj vrasla v srce in kakor vsi
neumni mladi ljudje mislil sem za trdno, da brez nje ne mo-
rem Ïiveti.

Pa bil sem svoje glave in svoje pameti ãlovek. Kar me je

nekaj popadlo in bil sem veãkrat siten, ãemeren in ãuden.
Sam nisem vedel, kaj mi je. Taãas je imela deklica vselej kriÏ
z menoj, zakaj nisem jenjal, da sem tudi njej dobro voljo pre-
gnal. Tako sem ji veliko prizadeval. Sam se ãudim, kako je
bila tako potrpeÏljiva. Tako sva se v enem dnevu sprla in sva
bila ‰e tisti veãer dobra.

Vendar sem jo rad imel. Da sem ji nagajal, to se mi je tako

zdelo, kakor bi bilo potrebno; pomlad se ãloveku veliko lep‰a
zdi zato, ker za zimo pride. Ko bi bila vedno le pomlad, na-
veliãal bi se je ãlovek.

Na‰a vas je tlako in desetino dajala bliÏnjemu gra‰ãaku, ki

je imel ãudno nem‰ko ime. Mi smo mu rekli: Druban, pisal se
je drugaãe. Ta moÏ je bil debel, rdeãega obraza, majhen in
stra‰no hude jeze. Malokdo je njega rad imel, on pa nikogar
razen svojega valpta. OÏenjen ni bil, pa je vendar Ïivel, kakor
bi bil oÏenjen, samo da je imel zdaj to, zdaj ono Ïeno. Imeli
so ga eni za bogatega, eni so pa dejali, da je veã dolÏen, nego
premore.

Njegov valpet je bil z Nem‰kega doma. Precej ko je v na‰

kraj pri‰el, ni znal govoriti drugaãe ko po nem‰ko, zato so mu
ljudje dejali nem‰ki valpet. Poãasi se je pri delavcih nauãil
nekaj besed, da je tolkel za silo. Tudi njega ni menda nihãe

BES

e

DA

14

 

NEM·KI VALPET

rad imel, zakaj siten je bil kakor muha. Kadar smo tlako de-
lali, stal je nam zmerom za petami in priganjal. Gorje je bilo
stari babici, katero je v grajskem gozdu dobil, da je drva po-
birala ali zelenje smukala. Posodo ji je vzel in raztepel in njo
je osuval neusmiljeno. Bil je dolgin, kosmat po bradi in ble-
dega, precej suhega lica. Celo lep je bil in Ïenskam, ki niso
bile grde ni stare, znal se je prikupiti in pridobrikati kakor no-
ben drug. Prve besede, ki se jih je bil nauãil, bile so: „Micka
moja” in „hudiã”. Kadar je ono izgovarjal, bil je sladek kakor
med; kadar je pa zahudiãeval, taãas so se ga bali stari in otro-
ci.

Midva sva se izprva dobro razumela. Ne vem, kako je to,

da se je bil ravno name obesil. Kadar sem jaz za na‰o hi‰o
imel tlako opravljati, ni mi bilo treba nikdar delati. Stal sem
pri valptu, dal mi je tobaka ali cigaro in razgovarjala sva se,
kolikor je ravno on govoriti mogel. Popravljal sem mu bese-
de, katere je napaãno stavil, in nazadnje sva bila prav prija-
telja. Od ma‰e gredoã za dekleti, nisem ‰el nikdar z drugimi
fantini, ampak malo zadaj in tudi ne sam, ampak valpet se mi
je pridruÏil vselej, kadar se ni s svojim gospodom peljal. âe
sem ‰el v nedeljo pri farni cerkvi jaz v krãmo, ‰el je ‰e on z
menoj; ãe sem jaz plesal, plesal je tudi on z mojo deklico.
Vãasi sem bil prav nevoljen in jezen, kaj postopa ta ‰kric kos-
mati za menoj in mi ne dá miru, da bi sam govoril Ï njo.

Sosedova hãi, moja Reza, je malokdaj smela za kratek ãas

z menoj v krãmo. Vselej se ji je domov mudilo ali pa se je ba-
la, da bi je doma ne zmerjali. Kadar sem jo pa vendar prepro-
sil, bil je nem‰ki valpet gotovo z nama. Neznansko me je je-
zilo, ãe sta ob taki priliki vprião mene zaãela nem‰ki govori-
ti, da jaz nisem mogel umeti. Vselej sem mislil, da o meni

BES

e

DA

15

 

NEM·KI VALPET

govorita. Prepovedal sem ji enkrat za vselej in nekaj ãasa me
je ubogala. Ne vem, ali mu je to povedala ali ka-li, po poti do-
mov me je valpet za ramo prijel in rekel: „Niã ne boj! Tvoji
ljubici jaz niã storil. Drugih dosti.”

Jaz nisem odgovoril niãesar, verjel sem mu in prijatelja sva

bila spet. Drugi fantje, moji vrstniki, niso mogli valpta vide-
ti. Pisano so tudi mene gledali, kadar sem Ï njim pri‰el kam
v krãmo. Sli‰al sem besede, da ga bodo kdaj ven vrgli. Rekel
nisem ne bev ne mev, pa mislil sem si, kdor bo z menoj pri‰el
vino pit, bode ga tudi pil in naj le eden mezinec stegne po
njem! Pobiral bo svoje ude po tleh, naj bo Peter ali Pavel.

In res je bilo nekoã zavrelo.
Velikonoãni ponedeljek sva bila z valptom in mojo dekli-

co po navadi malo v krãmi po ma‰i. Na‰li smo notri veã fanti-
nov in nekaj deklic. Îe kakor so si nameÏikali in glave stika-
li, videl sem, da bo nekaj, kar Ïe bo. Mi trije smo pili poliã, oni
pak so poklicali veã bokalov na mizo. Jaz nisem bil nikdar
brez denarja in ravno taãas sem imel veliko oãetovega pri
sebi. Mislil sem ‰e enkrat toliko vina na mizo poklicati, kakor
ga oni imajo, pa deklico sem moral pred odpraviti.

„Midva ‰e ne greva kmalu,” reãem ji, „pojdi sama domov.”
Ko je od‰la z nekaterimi tovari‰icami one druge mize, pri-

nese mi nekdo polno kupo in pravi: „Na, pij pa onemu svo-
jemu tovari‰u napij, ne vem, kako ga Ïe kliãejo, za biriãa ali
za gospoda. Vina imata tako malo!”

Po meni je zavrelo. Primem kupo in jo vrÏem za vrata, da

se razleti na drobne kose. Naenkrat so bili vsi pokonci. „Udri
‰krica in njega!”

Prvega, ki se je vame zaletel, pahnem po hi‰i, da je padel

in si glavo razbil. Potem stolu nogo odtrgam in zaãnem ma-

BES

e

DA

16

 

NEM·KI VALPET

hati ko tri sto medvedov. Tudi valpet je bil bolj‰i za tepeÏ,
nego sem si mislil. Ustopil se je bil na mizo, poliã vrtel in kri-
ãal: „Kdo bo mene tepen!? Sonce, mond, ‰terne — zvezde,
kdo bo mene tepen!”

Nihãe se ni upal blizu njega, tako hudo je gledal z mize

dol, rdeã ko rak, Ïivih, stra‰nih oãi in dolg, da je do stropa
dosegel s svojim vzdignjenim poliãem.

Jaz sem bil kmalu delo opravil, hi‰o ãisto pomel, vse ven

pometal. Pila sva sama in pila sva zelo. Nem‰ki valpet je klel,
da ga nisem zastopil, z zobmi ‰krtal in roke pestil. Vinski je
bil, jaz tudi.

„Sakra — ‰terne! Kdo bo mene tepen!” vpil je.
„Nihãe te ne bo tepel, sraka neumna!” pravim jaz in pla-

ãam krãmarju vse, kar so oni in midva zapila.

„Sraka, bòs to, sraka, bos?”
„Saj nisi bos, le potiplji, da ima‰ ãevlje, reva pijana!” pra-

vim jaz, ki taãas ‰e nisem vedel, kaj ta beseda v nem‰kem po-
menja.

„Kdo bo mene tepen!?” vpije valpet, ãedalje bolj pijan.
„Jaz — ãe nisi tiho!”
„Te Kranjci, ti —” ‰e veã je govoril, nisem ga umel, pa vedel

sem, da nas vse zmerja. To me zgrabi in povem mu, da ga
bom, ãe ne bo tiho, prijatelja gor ali dol; zmerjati in ãudnih
imen dajati si ne dam nikomur, ni Nemcu, ni Lahu, ni beraãu,
ni cesarju. To je amen v oãena‰u.

„Ti Nemec, ne kranjski,” pravi valpet.
„Kaj! Jaz sem, kar sem, ti bodi, kar hoãe‰, in molãi, ãe ho-

ãe‰, da se bova lepo gledala.”

„Kann nit sein,” pravi oni.
Jaz ga taãas nisem prav zastopil. Mislil sem, da pravi, da

BES

e

DA

17

 

NEM·KI VALPET

nekaj ni zanj. Kdo ni zanj, jaz? Kaj pa hodi za menoj in z me-
noj, ãe nisem zanj. Jeza me obsede, vstanem in mu tako pri-
loÏim s pestjo po zobeh, da se mu je pri tisti priãi kri ulila.
Zarjovel je, svetlo, stra‰no me je pogledal, s pestjo zapretil in
zaÏugal, potem pa padel na stol nazaj in kri cedil po tleh.

Jaz sem ‰el domov. ·ele ko sem se prespal, zaãel sem misli-

ti, kaj je bilo. Îal mi je bilo in prav se mi je zdelo, da sva se z
valptom sprla za vselej. Ta dan je bil sovraÏen dan zame. Naj-
prvo sem si zaradi njega sovraÏnike naredil in potlej ‰e nje-
ga samega. Drugih se nisem bal, njega pak sem se — da po
pravici povem — malo bal in zato mi je bilo Ïal. On je valpet
pri gradu, pri svojem gospodu precej premore, gospod pak je
mogoãen, zamera pri njem nevarna, zlasti za ãloveka v mo-
jih letih. Valpet je tudi tuj ãlovek, bogve katere in kake ma-
tere sin, kakovega srca; hude jeze je, ma‰ãevati se bo hotel za
dobljeno klofuto tako ali tako

Premi‰ljevaje te reãi, skrbelo me je malo in kesal sem se, da

sem ‰el v krãmo. Za drugo krat bom vedel, mislil sem si, spu-
stil vse znemar in sem delal.

Dolgo ãasa nisem videl valpta. Kadar je bilo treba iti v

grad, ‰li so oãe ali hlapec. Jaz sem se ogibal sniti se Ï njim.
Kmalu pak sem zvedel, da se nisem motil, ko sem mislil, da
se bo znesel nad menoj in sku‰al me kako zakopati.

Moj oãe ali rejnik je bil nekega dne nanagloma k fajmo‰tru

poklican. Fajmo‰ter in gra‰ãak nista bila prijatelja, ker oni ni
mogel molãé potrjevati gra‰ãakovega nezakonskega in ven-
dar nedevi‰kega Ïivljenja. Zato je duhovni moÏ povsod pazil
in, kadar je ãutil, da gra‰ãak kaj namerja, kar ni bilo dobro,
prestrigel mu je nit, ãe se je le dalo.

Ko je moj oãe k njemu pri‰el, vpra‰al ga je fajmo‰ter, ãe

BES

e

DA

18

 

NEM·KI VALPET

misli svojo domaãijo meni prepustiti ali komu drugemu. De-
jal je, da jo bo meni prepustil, pa ne ‰e tako brÏ. Premislil se
je pa koj, ko mu je fajmo‰ter povedal, da po grasãakovi volji
menijo mene v vojake vtakniti, ker nimam star‰ev ni prave-
ga doma in tedaj laglje grem ko drugi va‰ki mladeniãi. Stari
me je rad imel. Ustra‰il se je tega, da bi jaz vojak bil in daleã
v deveti deÏeli umrl. BrÏ me je dal prepisati, gospodarstvo
pak si je obdrÏal in pravico, prepis vzeti nazaj, ako bi hotel.

Jaz sem vedel, od kod burja brije — valpet! In vesel sem bil,

ne zaradi sebe, da ne bom ‰el na vojsko, temveã zaradi nje-
ga. Kako ga jezi, da mu je spodletelo! SovraÏiti sem ga zaãel
in niã veã se ga nisem ogibal, ‰e iskal sem ga; rad bi mu ne-
kaj besed povedal, v zobe se mu zasmejal.

In res, dva dni pozneje ga sreãam. Hotel je mimo mene iti

tiho in potuhnjeno, ali jaz ga primem za ramo in pravim:
„He, valpet! Sakra‰terne — pa niã kleti po nem‰ko — sli‰im
praviti, da si bil ptiãem nastavil, pa so ti stave in zanke popu-
ljene.”

„Jaz nimam s teboj niã govoriti,” pravi valpet.
„Jaz pa imam!” pravim ter ga pomikastim za ramo. „Po-

vem ti, da se varuj po temi in v copatah hoditi okoli mene,
kakor si zaãel. Bojim se te toliko kolikor konjske smrti. Ti se
pa mene le boj; zakaj, da znam po zobeh in ãeljustih lopniti,
to ve‰ menda in se ‰e lahko prepriãa‰.”

Prekanjeno je bil jezen, ko sem mu tako povedal. Usta je

stisnil in ‰el naprej v hosto, kamor se je bil namenil. Tam je
imel ãas drva straÏiti in preÏvekati, kar sem mu povedal. In
mislim, da je tudi preÏvekal in ni mogel poÏveãiti. Preseda-
lo mu je.

S sosedovo hãerjo sva bila tako kakor pred. Vsak veãer sem

BES

e

DA

19

 

NEM·KI VALPET

bil tam in stra‰no se mi je toÏilo, ãe je nekaj ãasa nisem videl.
Brez nje sem mislil, da ne morem Ïiveti; in kadar sem jo vi-
del, bil sem sreãen. Le ãe sva bila dalje vkup, zdela se mi je
vãasi prezgovorna, vãasi pretiha. Taãas sem bil siten, oãital
sem ji vse, znesel vse male reãi na dan.

Ko je pa revica zaãela jokati pred mojo sitnostjo, tolaÏil

sem jo, vãasi sem bil pa ‰e jaz tako neumen, da sem zaãel jo-
kati. Saj pravim, mlad ãlovek nori, da sam ne ve kako ni kdaj.

Poleti je bilo okoli po deÏeli veã semnjev zavrstjó. Moj oãe

je bil bolan. Moral sem jaz od doma za tri tedne. Nerad sem
‰el, pa drugaãe ni bilo. Solze so mi v oãi pri‰le, ko sem od
svoje Reze préd tisti veãer slovo vzel za tri tedne. To bodo tri
leta, mislil sem; drugaãe ni bilo. NapreÏem dva konjiãa, oba
mlada in debela, da ju je bilo lepo gledati, usedem se odspre-
daj na naloÏene butare usnja in poÏenem, sv. kriÏ boÏji, po
svetu na kupãijo.

Bil sem na ‰estih semnjih, zamudil sem se dva dni ãez, ka-

kor sem mislil, pa pripeljal sem domov denarja veliko in pra-
zen voz. Pozno ponoãi sem pri‰el domov. Moj stari me je bil
vesel. Pre‰tel je denar in pohvalil me je, da sem dobro kupãe-
val. Sedela sva tisto noã precej dolgo vkup in pila domaãe
vino. Bil je zgovoren kakor malokdaj in, ãesar mi ni pred nik-
dar naravnost z besedo povedal, povedal je taãas, namreã da
ima mene tako rad, kakor marsikateri oãe nima svojega last-
nega sina tako rad.

„In zato, ker te imam rad,” dejal je in v kupico gledal, „Ïe-

lim ti, da bi se ne zavrgel in ne za‰el. Îeniti se bo‰ moral; pa
zdaj ‰e ne. âemu tedaj stiãe‰ okoli bab, kakor si tukaj pri so-
sedu zaãel. Jaz sem ti Ïe povedal, kaj mislim in kako. Saj no-
ãem, da bi bil ti kakor zmrzlè ali kak zapeãjó sedel. Mu‰i se

BES

e

DA

20

 

NEM·KI VALPET

okoli deklet, kolikor ãe‰, to se ve, kar je po‰teno; samo zares
ni niãesar priãenjati. Sosebno tukaj ne, kamor si ti oãi obrnil.
Tu niso niã po‰teni ljudje.”

„Dekle je po‰tena, za druge meni ni mar,” pravim jaz in

jezilo me je, da oãe tako govori.

„Dekle? Ta je prava materina hãi. Mati njena je ‰tiri druge

za nos zvodila, preden je tega vzela.”

Jaz sem vedel, da je tudi mojega starega nekdaj za nos zvo-

dila, pa povedati nisem smel, dasiravno bi bil rad dobremu
moÏu oãital, da je on imel iste grehe, katere na meni graja.

„Hãi ne bo taka kakor mati, jaz jo poznam dobro. Bolj‰ega

dekleta ni nikjer,” pravim.

„âe je tako dobra, kakor ti pravi‰, in po‰tena, zakaj sem jo

vãeraj videl v ograji pod hrastom z grajskim valptom pogo-
varjati se na samem?”

To ni bilo gotovo niã posebnega, kar sem sli‰al od svojega

oãeta. Prava reã, ãe dekle s ãlovekom govori, ki ga Ïe dolgo
pozna! In vendar me je pekla ta novica tako, da nisem mogel
vso tisto noã spati. Veãkrat se mi je Ïe popred zdelo, da hodi
za njo; zdelo se mi je, da ga tudi ona ne vidi teÏko. Zmerom
sem se pa tolaÏil in nisem verjel svoji misli, saj vzeti je on ne
more in noãe, ona pak menda ima Ïe toliko pameti, da bo
vedela, kdo je on in kaj je ona. ·e kaka druga deklica bi se ne
peãala z biri‰kim valptom, katerega so ljudje sovraÏili.

Namenil sem se bil precej drugo jutro Rezo dobro izpra-

‰ati in izpovedati. Pa premislil sem se koj in, ko sva drugo
jutro se‰la se, valpta ‰e v misel nisem jemal. Zdelo se mi je pa,
da ne govori veã tako rada z menoj kakor pred, da ni veã tako
potrpljiva ter da mi nobene zbadljive na dolgu ne ostane.

Jaz ne vem, ãe sem bil tega Ïalosten ali sem bil tako jezen

BES

e

DA

21

 

NEM·KI VALPET

— vem pa, da sem bil tako neumen, da sem se nekoã jokal, ko
sem bil sam. Obenem pak sem se zagrozil valptu: gorje mu
bodi, ãe ga dobim, da bo okoli njenega doma lazil.

Bolj poredko sem jel zahajati k sosedu. Dostikrat bi bil rad

‰el, pa neka trma me je zadrÏevala. Mislil sem, da komu kl-
jubujem, pa sem menda le sam sebi. Sli‰al sem veãkrat, da je
bil valpet v vasi in pri sosedu v krãmi, posebno na veãer. Ali
jaz ga nisem mogel nikdar dobiti, da bi ga bil malo zapodil.

Neko nedeljo popoldne sem ga na‰el v krãmi pri sosedu.

Ko v izbo stopim, sedel je sam pri stranski mizi in zraven nje-
ga je sedela Reza. Jeza me je popadla, kri mi je vrela, pa ve-
liko va‰ãanov je bilo v hi‰i, nobene nisem rekel. Dekle je za-
rdela, ko me je zagledala, pri‰la k meni in me vpra‰ala, kaj
hoãem piti. Ko mi vino prinese, ne reãem niã, natoãim in pi-
jem. Valpet jo pokliãe k sebi in zopet sta jela govoriti. Kaj,
tega ne vem, nem‰ko sta se menila, to pa vem, da sta o meni
govorila, kajti valpet me je vedno gledal in smejal se, ona pak
je v mizo zrla in le malo odgovarjala. Ko bi me ne bilo drugih
ljudi sram, prijel bi bil glaÏ in bi ga bil razbil ob njegovo gla-
vo. Tako pa sem se krotil in pil glaÏ za glaÏem.

„Reza, sem pojdi!” pravim.
Pride k meni in me vpra‰a, kaj ãem.
„Tu k meni se usedi. Otorej sem menda Ïe ko oni potepuh,

ãetudi ne znam hinder-hander govoriti, da bi se iz drugih lju-
di norca delal!”

Ona mi je tajila, da bi bila o meni govorila z valptom.
„Stra‰no si siten!” rekla mi je tudi zdaj in to me je zbodlo,

da nikdar tako.

Vstane s sedeÏa tik mene jezna in rdeãa ter hoãe iti ven.
„Jaz ti reãem, da se usedi!” pravim.

BES

e

DA

22

 

NEM·KI VALPET

„Ne utegnem,” odgovori neprijazno in gre venkaj.
Valpet pri tej priãi vstane in gre za njo. Nazaj ga ni bilo veã,

v veÏi pak je ‰e govoril Ï njo, dobro sem sli‰al, odgovarjala
mu je bolj prijazno ko meni; kaj sta se menila, tega ne vem,
zopet sta nem‰ki govorila.

Napijem se tisto popoldne, da nisem vedel, kje sem in kaj

delam. Vem, da sem glaÏe pobijal, klel in kriãal, da so me lju-
dje v krãmi pogovarjali in krotili, da Reze nisem videl celo
popoldne, sicer pa ne vem, kaj sem govoril, kdaj sem domov
pri‰el.

Drugi dan sem bil bolan. Glava me je bolela tako, da nisem

mogel vstati. ObleÏal sem za veã ãasa, vroãinska bolezen se
me je bila polotila. Kakor mi je potlej dekle pravila, bledel
sem v svoji bolezni vedno o valptu, mislil sem, da se tepeva,
da ga pobijam. Prepiral sem se tudi s svojo deklico, dajal ji
ãudna imena in vse Ïenske grehe oãital.

Med mojo boleznijo je bila ona od kraja enkrat pri‰la vpra-

‰at, kako mi je, in me je hotela videti, pa moj oãe je ni blizu
pustil, z osorno besedo jo je odgnal in tako ni pri‰la veã bli-
zu.

Ko sem zopet na lastnih nogah stal, mislil sem, da bode vse

dobro; za trdno sem bil namenjen, da vse pustim, da se ne
zmenim veã zanjo, in svojemu oãetovskemu reditelju sem pa
mo‰ko obljubil, da ne pojdem nikdar veã k sosedu. On je bil
tega prav vesel in vesel sem bil tudi jaz svojega sklepa. Kaj mi
je mar valpet? Kaj ravno ta deklica? Manjka jih ne, druge so
morda ‰e bolj‰e in bolj po‰tene. Tako sem hotel misliti, pa ni
mi ‰lo. Koder sem hodil, ona mi je na misel hodila, kar sem
delal, vse se mi je zdelo pusto, kar sem videl, spominjalo me
je nje. Nikoli nisem mogel biti vesel. In v nedeljo, ko je od

BES

e

DA

23

 

NEM·KI VALPET

ma‰e ‰la, zdelo se mi je, da ni vesela tudi ona ne, da najraje
molãi. âe sem jo pa doma sreãal, ognil sem se ji ali, ãe se ni
dalo, ‰el sem hitro mimo nje brez ogovora.

Zakaj, ‰e zdaj ne vem. Kolikokrat sem se namenil, da grem

k njej, da jo ogovorim! Pa sram me je bilo, nisem ‰el. Morda
me pa vendar rada ima! O, ko bi to vedel, dejal sem sam pri
sebi. Ko bi mi kdo utegnil povedati, da oni valpet zastonj ho-
di za njo, da ga ne mara, da mi je vendar ‰e zvesta.

Te misli so mi zopet staro jezo do valpta zbudile.
Nekega veãera je bil star beraã pri nas ãez noã. Pri peãi je

sedel po veãerji in je vedel veliko praviti. Jaz sem stare moÏé
v mladosti prav rad poslu‰al, kar so Ïe pravili, naj bo o starih
ãasih in starih ljudeh ali pa druge pametne reãi, sku‰nje in
dogodke. Tudi verjel sem taãas vse, kar mi je kdo povedal.
Tako sem tudi staremu beraãu verjel, ki je dejal in trdil, da
zna tako narediti, da ãlovek za eno misel, naj bo katerega ãe
svojih bliÏnjih, lahko vé.

„Kaj, ko bi jaz vedel, ali me ima ona rada ali mi je res ne-

zvesta zaradi onega nem‰kega valpta!” mislim si jaz sam pri
sebi.

Ko vsi drugi spat odidajo, vpra‰am jaz beraãa, kako se to

naredi.

„Koliko mi bo‰ dal, pa ti bom povedal in sam naredil?”

pravi.

„Koliko pa hoãete?”
„Dva tolarja,” odgovori in jaz mu ju koj obljubim.
„Ali je kakov ãrn maãek v vasi?” vpra‰a me.
Jaz povem, da je, in reãe mi ga skrivaj ujeti in zapreti, drugi

veãer bo zopet pri‰el, maãka vzel, pri vrbovem grmu na vodi
zaklal ga in pri ognju v hosti seÏgal tako, da bode samo ena

BES

e

DA

24

 

NEM·KI VALPET

ko‰ãica ostala, in s to ko‰ãico bom jaz vedel za enkrat, kar
bom hotel.

Res drugega veãera pride, odere pri vrbovem grmu ãrne-

ga maãka in potem greva Ï njim v grajski gozd. Na vrhu po-
sekanega hriba zakuriva velik ogenj, jaz se usedem na ‰tor,
beraã pa zaãne cmariti maãka in ãudne besede godrnjati. Jaz
sem taãas take neumne reãi veroval in ‰e malo strah me je
bilo.

„·ele do jutri zjutraj se bo naredilo,” pravi moj coprnik,

„dajte denar naprej in potlej lahko zaspiva pri ognju.”

Jaz mu res dam dva tolarja, ãepim nekaj ãasa in gledam,

kako se reã pali in Ïge, potem pa zadremljem za majhno ãasa.

Ko se zbudim, bil je ogenj na pol pogasnil, mesec je bil izza

bukovja pogledal, beraãa pa ni bilo nikjer. Opeharil me je bil.
Jezen vstanem in hoãem oditi domov.

Kar se mi zazdi, da je v grmovju nekaj poãilo, kakor da bi

kdo na trhleno vejo stopil in se mu bi prelomila pod nogo.
Tudi sem kmalu nekaj visokega zagledal, da je proti meni ‰lo.
Ko je iz sence stopilo, videl sem, da je ãlovek, poznal ga pa
nisem ‰e. To sem koj vedel, da beraã ni, prevelik je bil. Zagra-
bil sem lesen krepelec in sem poãakal. Valpet je bil. Ni me koj
spoznal in rekel je: „Kaj drva Ïge‰?”

„Tvoja niso kakor moja ne, kaj ti mar?” pravim.
„A, si ti?”
„Jaz, le ãakaj, ãakaj, kaj beÏi‰, greva vkup. Morda bova eno

rekla ali pa dve,” reãem in grem za njim.

Hitro je stopal, jaz pa v‰tric njega. Ni mu bilo po volji, da

je ravno mene dobil. Precej ãasa nisva se niãesar menila. On
ni vedel, kaj bi rekel, bal se me je, ker sva bila sama ponoãi,

BES

e

DA

25

 

NEM·KI VALPET

jaz pa nisem vedel, kako bi zaãel. Tako prideva iz hoste ven
na raven. Do grada ni bilo veã daleã.

„Ti, kaj ima‰ ti z ono deklico, Ïe ve‰ katero? Zakaj se ved-

no tam okrog potiãe‰?” vpra‰am ga.

„Mislim, da nisem dolÏen odgovoriti,” pravi on.
„âe ti misli‰, da ne, jaz pravim da.” Primem ga za ramo in

pravim: „Ne bo‰ se z mesta premaknil, dokler ne bo‰ prise-
gel in zarotil se, da te ne bo nikdar veã v vasi pri njej videti.
âe noãe‰, pa ti bom predrobil Ïile in kosti, da me bo‰ do
smrti pomnil.”

Sku‰al se mi je izpuliti, pa dobro sem ga imel v kle‰ãah.
„Ne bo‰ obljubil?”
„Obljubim,” pravi. Koj ga spustim.
„Gorje ti pa bo, ãe ne ostane‰ moÏ beseda.” Bil je Ïe kakih

deset stopinj od mene.

„âe me prav ni veã k tvoji ljubici, pa pomnila me bode.

Zdaj jo le vzemi za Ïeno, ãe hoãe‰,” vpije za menoj.

Ko to zasli‰im, pograbi me jeza, nekaj zarjovem in se spus-

tim v dir za njim. Pa u‰el mi je tisto noã.

Da je to res, kar mi je nazadnje povedal, tega nisem mogel

verjeti. Pa peklo me je neznansko. Da bi se bila ona spozabila,
ki sem jaz toliko stavil nanjo, veã ko na vse Ïenske tega sve-
ta, tega nisem mogel verjeti. âe sem pa zopet pomislil, kako
rada je Ï njim govorila s svojo nem‰ãino vselej, kadar je mog-
la, kako se je proti meni spremenila, pa sem skoraj moral ver-
jeti. Pa ãe je res, eno bom naredil, naj se svet podere. Nje sa-
me nisem mogel vpra‰ati, ali je res, kar je dejal. Sram me je
bilo in nisem vedel, kaj bi poãel, ko bi iz njenega odgovora
spoznal, da je taka. Bila je od dne do dne bolj bleda, tiha, ma-

BES

e

DA

26

 

NEM·KI VALPET

lo jo je bilo videti. To je bilo Ïe slabo znamenje, ali jaz sem se
‰e vendar tolaÏil, da kaj drugega pomeni.

Tako sem bil neko nedeljo v cerkvi. Îegnanje je bilo, natla-

ãeni smo stali. Tam spredaj je v svojem posebnem stolu se-
del in dremal na‰ gra‰ãak. Za njim je stal valpet, oziral se po
cerkvi sem ter tja, veãkrat name pogledal prav zaniãljivo.

Zraven mene je stal fant iz bliÏnje vasi, ki je pred menoj

hodil za hãerjo mojega soseda. Zato ker sem ga bil spodrinil,
ni me mogel lahko videti. Danes pa je bil nekaj ves drug, ‰ep-
tal mi je vedno kaj na uho, norãeval se iz valpta in drugih reãi,
tako da mi je bil Ïe prav siten in nadleÏen. Ko ma‰a mine in
se pred cerkvijo ustopimo, bil je zopet pri meni in govoril
marsikaj.

„Kaj pa tvoja deklè, kako se kaj imata? Zdaj jo bo‰ pustil,

to se ve da?” pravi.

„Zakaj?”
„Glej ga no, kaj ne ve‰, kaj ljudje govoré. Gre‰ili smo, gre-

‰ili! Grdo je res, da te je tako za nos vodila. Ta hudirjevi val-
pet je okoli hi‰e vohal ko sledni pes. Treba mu jih je bilo po
pleãih nametati. Jaz sem zmerom ãakal, kdaj bo‰ to storil, kar
bi bil vsak izmed nas.”

„Tako je tedaj vendar res,” dejal sem jaz. Zavrelo je po me-

ni, valpet je ravno s svojim gra‰ãakom iz cerkve pri‰el. V Ïepu
sem imel zaklepãni noÏ. Niã ne vem, kdaj sem ga ven poteg-
nil, ne vem, kdaj sem nanj planil, podrl ga v hipu na tla in
zabodel. Bil sem ves divji kakor Ïivina, niã me ni bilo sram,
niãesar se nisem bal.

„Primite ga!” kriãal je gra‰ãak, pa nihãe se me ni upal do-

takniti. Pobegnil sem izpod cerkve in ‰el v hosto.

Tam se uleÏem na mah. Nekaj ãasa se mi je zdelo, da sem

BES

e

DA

27

 

NEM·KI VALPET

na tujem svetu, da nisem tisti, ko sem bil; mislil sem, da se mi
vse le sanja. Kmalu pa se mi kri umiri, zaãnem premi‰ljati. Kaj
sem storil? âloveka sem umoril! Groza me je bilo. Valjal sem
se po tleh, najraj‰i bi se pokopal v zemljo, da bi me veã ne
bilo. Vse Ïivljenje je zdaj proã. Sreãa, mir, veselje, vse proã.
Kakor Kajn nimam veã doma, svojemu dobrotniku ne smem
veã pred oãi. Zakaj sem to storil? Zakaj nisem poslu‰al besedi
svojega drugega oãeta, ki me je prav uãil? Zaradi nje sem po-
stal hudodelec, zaradi nje, ki je zame ni veã. Biriãi me bodo
pojali kakor divjo zver, ãe ostanem v deÏeli. In Bog, kaj bo ta
rekel, gorje!

Noã se naredi, preden jaz vstanem. Kam bi se obrnil? Naj-

prvo grem proti gradu. Videti moram, morda ga nisem do
smrti, mislim si, in to me nekaj utolaÏi. Tiho se priplazim do
grada. Nihãe me ni ãutil. Pogledam tam skozi okno v sobo,
kjer je navadno valpet leÏal. Vidim ga na postelji, zraven nje-
ga je dekla sedela. ·e je bil Ïiv. O Bog in Mati boÏja daj, da ne
bi umrl, da ne bi jaz umora na vesti imel!

Potem se obrnem proti vasi. Hotel sem ‰e svojega oãeta

prositi, naj mi ne zameri, naj me ne zavrÏe; kar sem storil,
nisem iz hudobije, temveã v nepremisleku. Pa ko do hi‰e pri-
dem, ni mi dalo stopinje veã storiti, nisem se upal potrkati.
Obrnem se proti sosedu. Tam potrkam na njeno okno, da bi
njo odpu‰ãanja prosil. Nihãe se ne oglasi.

Naj bo, kar hoãe, naj bo vsega konec, hajdimo po svetu!
In ‰el sem; kam, sam nisem vedel. Taãas je bilo ‰e drugaãe

na svetu ko dana‰nji dan. Zdaj najde gosposka ãloveka, naj
ide, kamor je, ‰e tako daleã. Takrat pak je bil izgubljen in za-
varovan, da je le iz deÏele ‰el. Nihãe me ni vpra‰al za popotni
list, nihãe, od kod in kdo sem.

BES

e

DA

28

 

NEM·KI VALPET

Tako sem se veã let klatil po svetu. Strojaril sem pri veã

mojstrih po svetu. Kar sem zasluÏil, zapravil sem sproti, da bi
v pijaãi pozabil, kako mi je bilo nekdaj in zakaj sem dom za-
pustil. Rad, neizreãeno rad bi bil ‰el veãkrat na dom pogledat,
kako je, pa nisem si upal.

Kakor vsi ljudje, tako sem tudi jaz ‰ele potlej, ko je bilo

prepozno, spoznal, kako neumen sem bil v mladosti. Kaj je
bilo vsega tega treba, zakaj nisem bil mlad te pameti, da bi se
za enega ãloveka ne bil tolikanj brigal, ko je vendar toliko lju-
di in imamo vsi tiste slabosti in tiste grehe, samo da jih eni
pokrivajo, eni kaÏejo, eni so veãji, eni manj‰i hudobneÏi, vsi
vkup pa kaj malo modri v Ïivljenju.

âez dolgo let sem dejal: zdaj te je Ïe ves svet doma poza-

bil, tebe in to, kar si storil. In ‰el sem domov. Marsikaj sem
drugaãe na‰el. Moj oãe Rapas je bil davno umrl. Svoje pre-
moÏenje je bil sorodnikom in ubogim zapustil; mene ‰e v mi-
sli ni vzel, dà, ‰e sli‰ati ni mogel o meni. Valpet res ni bil umrl,
pa pobral se je bil kmalu iz tega kraja. Moja nekdanja ljuba
tudi ni veã Ïivela; kmalu potem, ko je od‰el njen zapeljivec,
‰la je tudi ona na oni svet. Njen otrok Ïivi ‰e. Mene ni doma
nihãe spoznal in tudi sam nisem nikomur pravil, kdo sem.

Prileten sem Ïe bil, nekaj ãasa sem ‰e delal, pa ne dolgo.

Zaãel sem nazadnje od hi‰e do hi‰e hoditi, kakor ‰e zdaj ho-
dim. Dolgo menda Ïe ne bo treba in rad bi videl, da ne bi bilo.
Zakaj, ãe se spomnim, da sem sam kriv, da moram na starost
noge rabiti in za trdo skorjo moliti, zagreni mi vse in dosti-
krat bi obsedel na potu, da bi s smrtjo znanje storil, ko bi le
vedel, da bo tamkaj bolje zame.”

BES

e

DA

29

 

NEM·KI VALPET

ISBN 91-7301-006-5

www.omnibus.se/beseda