BES

TIHOTAPEC

Josip Jurãiã

Tihotapec

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

TIHOTAPEC

BES

Josip Jurãiã
TIHOTAPEC

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-034-0

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

TIHOTAPEC

ik Gorjancev, ki loãijo kranjsko deÏelo od hrva‰ke, stoji
v zati‰ju med vinskimi goricami prijazna vasica, ki ‰teje

komaj deset hi‰. Dasiravno se gospodarji med seboj razliãno
imenujejo, vendarle imajo va‰ãanje veãidel eno in isto ime v
krstnih bukvah zapisano, kar potrjuje pravljico najstarej‰ega
strica v vasi, da se je bil svoje dni v ta Ïleb en sam moÏ z juga
ãez mejo priselil in potem svojo veliko lastnino med sinove
razdelil; tako je bilo kmalu iz enega deset gospodarjev, iz
enega seli‰ãa cela vas.

Bilo je okoli boÏiãa. Zveãer ob osmih je bila Ïe tema kakor

opolnoãi. Vrata po vasi so povsod Ïe pozaprli in skrbno z za-
pahom zavarovali. Po nekaterih hi‰ah so bili Ïe celó luãi po-
gasili in se spat spravljali, ker se jim je ‰koda zdelo sveãave ali
pa ker niso imeli silnega opravka.

Pri ·tivrniku, ki je imel konec vasi svojo poniÏno hi‰ico

postavljeno, vendar ‰e niso odveãerjali, torej je bila ‰e vsa
druÏina na nogah. âe pa reãemo vsa druÏina, ne smemo si
misliti kope otrók, starih in mladih, in trume hlapcev in de-
kel, temveã vedeti nam je, da ·tivrnik ni premogel veã ko pol
grunta, kajti drugega pol je bil Ïe njegov praded sosedu v last
prodal. Ker se pa grunt tako loãi od grunta kakor veliko in
majhno, treba je dalje vedeti, da je ·tivrnik v primeri z dru-
gimi kmeti gosposki le malo davka plaãeval; zato je tudi lah-

BES

TIHOTAPEC

ko obdelal vse svoje zemlji‰ãe z malo svojo druÏinico, ki je
‰tela Ï njim vred samo tri glave.

Stari Stivrnik je sedel na oglu klopi pri peãi in je odrival za

to, kar dela sploh sveãnik. V roki je drÏal dolgo hrastovo trsko
in jo je vedno obraãal in utrinjal, da je lep‰e gorela in sinu
Francetu svetila, da se ni usekal, ko je iz debelega polena tr-
ske cepil. Izba je bila ena tistih, ki ãedalje bolj ginejo v na‰ih
krajih in ki nas spominjajo starih ãasov, ko so se na‰i kmeãki
oãetje, zidaje si svoja seli‰ãa, vedno ‰e bali, da jih delajo samo
zato, da jih ãez malo let zopet Turki poderó, in so jih zato
stavili le bolj okorno in slabo.

Na pol otesani tramovi, ki so v svoji skupnosti steno delali,

bili so od mnogoletnega dima ãrno ukajeni in obiti z mno-
gimi klini, na katerih je viselo vsakovrstno orodje. Po kotih je
bilo veliko razlake: prazne posode in polne vreãe in druge
stvari, tako da je ãlovek skoro teÏko zapazil konec postelje,
oãetovega leÏi‰ãa, malih duri v stransko stanico, spalnico
·tivrnikove Rezke.

»Kaj, mar misli‰ ‰e kam iti nocoj, Francè, da tako fudla‰ in

hiti‰? Kam se ti mudi, saj ne gori voda?« spregovori stari
·tivrnik in izpod sivih las vpra‰aje upre oãi v krepkega sina,
ki je res naglo tolkel in sekal poleno.

»Kaj vi veste, ãe se mi ne mudi!« odgovori sin. »Precej po

veãerji pojdem, naj poleno scepim ali ne.«

»Kam pojde‰?«
»K Rebrniku moram iti na Stene.«
»V krãmo mora‰ iti? E, Francek, Francek, kaj bi tvoja mati

dejala, ko bi bila doãakala tebe takega, kakr‰en si zdaj. Kaj ti
je treba okrog hoditi? Laãen nisi doma; ãe si Ïejen, pij vodo;
in ãe le hoãe‰ vina, pa grem gor v goro; saj ve‰, da hram ‰e ni

BES

TIHOTAPEC

ves prazen. Kaj bo‰ delal pri krãmarju Rebrniku?« Tako je
govoril oãe in resno lice se mu je ‰e bolj pooblaãilo.

»E, kaj!« zareÏi sin nejevoljen, »zmenjeno imam, da pri-

dem. âe se na glavo postavite ali pa molãite, oãe, to je vseeno
pri meni. Jaz sem obljubil, pa je proã.«

·tivrnik vzdihne: »Saj sem Ïe dostikrat dejal, da ima‰ ti

svojo glavo in svojo trmo, ki mora zmerom veljati. Pa naj bo-
de, kakor hoãe; dolgo mi ne bo‰ ugovarjal, Francek! Le dobro
me pomni, dolgo ne, dolgo. To ti pa reãem: le glej, da ne bo‰
ti in jaz zavoljo tebe pogubljen.«

Te besede oãeve so sina vendarle malo zbodle. »Lepo vas

prosim,« reãe, »ne bodite tako sitni. Zakaj, vraga, boste za-
voljo mene pogubljeni? Sam hudir vam razloÏi, kaj javkate
nad menoj, kakor bi me Ïe z deveto verigo pripetega imel. Kaj
je to tak greh, ãe grem k Rebrniku in se z dvema Hrvatoma
zmenim, da jima culo tobaka prenesem ãez Gorjance po
kravjih stezicah, koder leblajtarji in biriãi pota ne poznajo, in
ãe mi za to vsak kak gro‰ vrÏeta. Ali pa mi denarjev dajte, da
ne bom v nedeljo brez boÏjaka in bora kakor sveti Gol. Oble-
ko imam tudi skoraj za petek in svetek ravno tisto; zasluÏiti
moram nekaj, naj bo s kontrabantom ali z vragom.«

»Saj prav pravi‰: z vragom bo‰ zasluÏil, kar bo‰ s kontra-

bantom. Pa ‰e po glavi jo bo‰ dobil, ako te graniãarji dobo-
do,« pravi oãe Ïalosten in obraãa brleão trsko.

»Graniãarji naj se varujejo, da jim jaz prek glave ne dam,«

godrnja France ter skloni svojo velikansko postavo od klopi
pokonci in zatakne ‰iroko sekiro med dve bruni v steni, kajti
sestra Rezka je prinesla veãerjo na mizo.

Medtem ko ta domaãa trojica tiho pri veãerji sedi in le

BES

TIHOTAPEC

deklica vãasi kako zine, hoãemo vsaj mlaj‰a dva bolj natan-
ko ogledati.

·tivrnikov Francè je bil med vsemi fantini najveãji, kar jih

je v farni cerkvi stalo vsako nedeljo za stoli. Da je tudi moãen,
to so vedeli njegovi vrstniki Ïe od mladih nog in celo njego-
vi sovraÏniki so morali pritegniti, da ga v okraju ni, ki bi se
Francetu mogel v bran postaviti. Francè si je bil pa te svoje
moãi tolikanj bolj v svesti, ker je videl in vedel, da so ga de-
kleta, ki skrivaj in med seboj marsikaj uganejo, obsodile, da
ni niã kaj posebno lep, sosebno ker je bil koziãav. Ker mu je
bila mati zgodaj umrla in ker je oãetu ãisto manjkalo mo‰-
kega znaãaja in odvaÏne besede, postal je mladeniã kmalu
svojeglav. Îe od nature Ïiv in nagel, bil je ravno v letih ne-
rodnih brez vajeti in brez krepke vodilne roke, skoraj sam
sebi prepu‰ãen. Vendar je imel dobro srce, bil je po‰ten po
svojem in svojih sosedov mnenju in zlasti svojo sestro Rezo
je neznano ljubil.

Nasprotnega znaãaja je bila Rezka, njegova tri leta mlaj‰a

sestrica. Dasi najlep‰a dekle v vasi in v okolici, vendar ‰e sko-
raj vedela ni za to svojo prednost, tem manj pa, da bi se bila
zavoljo tega prevzela. Kakor je bil njen brat precej v ognju,
bila je ona tiha in najraj‰a je gospodinjila doma in stregla in
pomagala oãetu. Le teÏko jo je prisilil brat vãasi v nedeljo
med druge deklice na plesi‰ãe, kjer naj bi znanje storila z Go-
deÏevim Tonãkom, premoÏnim kmeãkim sinom, ki je po‰ten
namen imel, Rezko v zakon vzeti, kadar mu oãe kmetijo pre-
pusté. Kakor brat njo, ljubila je tudi ona njega. Marsikateri-
krat, ko oãeva svarilna beseda ni niã izdala, pregovorila ga je
ona, da ni iskal hrumeãe druÏbe in veselih tovari‰ev.

BES

TIHOTAPEC

Ko je nocoj videla, da se oãe malo na jezo drÏé in da tudi

Francè molãi, jenjala je ‰e ona praviti in vpra‰evati svoje reãi.

Ko je oãe ·tivrnik zadnji poÏirek v usta zaloÏil in Ïlico po

mizi poveznil, velik kriÏ storil in kuãmo ãez u‰esa potegnil,
rekel je Francetu: »Povej mi po pravici: ali si bil one dni tiste
denarje tudi od Hrvatov tobakarjev v kontrabantu zasluÏil?«

»Kje pak!« sin kratko odgovori.
»Jaz pa tega noãem, da bi ti po takih potih hodil. Kaj ti je

tega treba?! Doma bodi, pravim,« govori oãe.

»Le vi doma bodite — brez denarja,« reãe France. »Pa mi

kaj dajte, da ne bom brez niã ko deseti brat, ki brez malhe k
hi‰i priberaãi.«

»Kje bom vzel, prismoda!« reãe ·tivrnik, ki je pri vsem

drugem tudi to lastnost imel, da je raj‰i v skrinjo spravljal in
zaklepal kakor pa izdajal.

»Kaj, mar niste pra‰iãev prodali?«
To je bilo potrpeÏljivemu starcu vendar preveã. »Kaj pra-

vi‰? Ti merkaj ti! Ti malopridnost ti! Tako meni‰, da mora‰ ti
po grlu pognati, kar sem jaz teÏko pridobil? Bog me ne kaz-
nuj! Ali bo‰ morda ti plaãal ‰tivro, ali bo‰ ti plaãal desetinsko
tele grajskemu gospodu, ker letos vrsta pride na na‰o hi‰o?
O, ko bi bila rajnka mati tega doÏivela!«

Vzdihne in vstane stari moÏ izza omizja ter kobaca na klop

in ‰e eno stopnjo vi‰e v zapeãek. Tam je na Ïebljiãku visel
velik molek. Oãe ·tivrnik ga sname, poi‰ãe in potiplje, kjer je
»vera«, potem pak se na pol uleÏe na trebuh in na prsi in ja-
me moliti svojo veãerno molitev, ki ni bila najkraj‰a.

Ko France mo‰ko koraãi iz hi‰e, tudi Rezka pobere Ïlice in

sklede ter hiti za njim, da bi brata v veÏi pri ognji‰ãu pogovo-
rila in pregovorila.

BES

TIHOTAPEC

»Lepo te prosim, Francè,« jame sestra z milim glasom in

ga ljubo pogleda s svojimi velikimi, plavimi oãmi, »ostani
doma, ostani! Lej, oãe so stari, ne bodo dolgo, pa jih ‰e zme-
rom jezi‰ in malokdaj jim stori‰ tako, kakor bi radi.« Solze ji
zapró besedo.

»BeÏi, beÏi; le ‰e ti mi ne slanari in pu‰ãobe ne prodaj,«

odgovori brat malo mehkeje. »Kaj, vraga, sem zato slabej‰i,
ãe grem malo povasovat.«

»Povasovat? Kaj meni‰, da ne vem, da si ti bil tisti, ki je

graniãarje v vinogradu otepel? Le nosi Hrvatom tobak ãez
mejo, ‰e zaprli te bodo gosposka ali pa ustrelili.«

»Menda je vaju z oãetom nocoj hudi duh obsedel!« zade-

re se brat.

»Pa to ti bom tudi povedala,« govori sestra ‰epetaje. »Lju-

dje se menijo in meni se zdi, da je res. Ti zavoljo Mice zaha-
ja‰ k Rebrnikovim v krãmo. Pa to ni prav, Francè! Lej, ãe se
ravno Mica meni s teboj, vendar lahko ve‰, da ti je Rebrniko-
vi ne bodo dali, ker so bogati, mi pa nismo. Za nos voditi je
pa tudi ne sme‰; Ïe ko bi ne bilo greh, pa je slabo za Mico; saj
ve‰, da bodo ljudje‰e potlej, ko bo drugam omoÏena, kazali
s prstom za njo in dejali: Glejte jo, za onim je tudi hodila,
pred ko je tega imela.«

»Kako si pa zgovorna!« reãe Francè, ki je, ob dimasta veÏ-

na vrata naslonjen, ves govor mirno poslu‰al. »Kdo te je paã
tako poduãil?«

»Ve‰ kaj, jaz se ne ‰alim,« pravi Reza na to resnobno.
»No, ker resno govori‰,« odgovori ãez nekaj ãasa brat, »pa

‰e jaz tebi eno brez ‰ale povem. Jaz pa ne bom govoril tega,
kar ljudje govoré, ampak to, kar vem sam. Jaz vem, da je Ïe

BES

TIHOTAPEC

tri noãi leblajtar ali, ãe raj‰i sli‰i‰, graniãar Peã — tisti, ki pra-
vijo, da je tako lep — po vasi sleparil.«

Rek‰i, sestrici ostro v obrazek pogleda. Zdi se mu, da je

malo zardela.

»Naj!« odgovori mu Reza. »Kaj meni mar?«
»Ali ti res niã mar?«
»Meni ne!« odgovori Reza naravnost ter hiti skledo pomi-

vati.

»No prav, ãe je tako. Ali jaz tudi vem, da je biri‰ki hlapec

Peã, tista glista, vzel na na‰em tnalu leseno kobilo in jo pris-
lonil k tvojemu oknu, da je tebe klical.«

»Kaj morem jaz pomagati, ãe je reveÏ neumen!« reãe ses-

tra.

Francetu se ãelo zgrbanãi.
»Povej mi po pravici, to ti reãem, ãe se zlaÏe‰, le glej! Po-

vej mi, ali si se mu oglasila ali se nisi?«

»E, ne bodi tako ãuden, France! Kaj meni‰, da sem neum-

na!«

»Povej, ali si se mu oglasila ali ne?«
»Nisem se, ne.«
»Nobenkrat ne?«
»Nikoli.«
Oba molãita.
»Verjamem ti,« reãe potem France, »samo toliko ti povem:

meni niã mar, nosi se in bodi, kakor se ti prav zdi, jaz ti ne
bom na poti nikoli. Vendar raj‰i vidim, da ima‰ hudiãa ko
biriãa.«

»Za boÏjo voljo, ne kolni tako!« pravi sestra.
»Pa to: ãe ga jaz dobim, da bo tod lazil okoli hi‰e, premel

in pretresel mu bom ko‰ãice, tiste drobne, da bode tri dni in

BES

TIHOTAPEC

tri noãi name mislil; pri moji du‰i, da tako naredim, ãe smo-
lo prinese le-semkaj.«

»Saj pravim,« reãe sestra na jok, »nekaj bo‰ napravil s svo-

jo naglostjo in jeznoritostjo, da te kaj prav hudega zadene, ali
koga ubije‰, ali pa kako drugo neumnost napravi‰; popred ne
bo‰ jenjal.«

»To naj te ne skrbi,« odgovori France. »Le pojdi molit pa

spat. âe te kdo kliãe pri oknu, ne ogla‰aj se mu, ãe se mu ne
pravi GodeÏev Tonãek. Biriãa se pa varuj ko hudiãa!«

Po tem poduku stopi ·tivrnikov France ãez veÏni prag na

plano. Zunaj je bilo mrzlo, sneg je pokrival z ledeno skorjo
vse, kar ni bilo pod streho. Vse se je bilo skrilo pred mrazom,
le polna luna je zmrzovala sredi neba in razsvetljevala noã-
no praznoto, ko je France, zavit v svojo mrzlo obleko, koraãil
skozi vas.

BES

TIHOTAPEC

o je France pri‰el iz Ïleba, v katerem stoji vas, bil je na
veliki strmi rebri, ki ni imela niti rodila drugega ko ka-

menje in le‰ãevje Bil je to va‰ki spa‰nik poleti. Ako je hotel
ãlovek v bliÏnji trg, moral je po tem kamenju kobaliti navzdol
proti zahodu; ako je po rebri poãez ‰el kakor Francè, pri‰el je
do pota, po katerem so hodili ãez Gorjance in na katerem je
stala krãma Rebrnikova na Stenah. Sneg je bil vse kriÏem raz-
gaÏen, ker so tudi po snegu va‰ki pastirji koze pasli po le‰ãe-
vih mladikah. Bilo je torej teÏko hoditi iz gazu v gaz, s pota
na pot in se vendar zmerom v pravi kraj obraãati. Toda Fran-
ce je bil takim potom in skalam od mladega navajen.

Z isto skrbnostjo, ki jo imajo vsi kranjski fantje, ako ponoãi

‰tramajo okrog, da bi namreã popred koga opazil v temi ka-
kor pa oni njega, stopal je tudi France tiho in poãasi, dasitu-
di se ni varno okrog oziral, ampak strmo v tla gledal in pre-
mi‰ljeval

Zdajci zaãuje neko rov‰tanje in mrmranje med skalami

nad seboj. Hitro postoji in poslu‰a. Mesec je svetil dovolj, da
bi videl, kaj je; kajti bilo je po glasu razloãiti prav blizu, toda
zaslanjala sta mu dva grma. »Morda ‰krat denarje seje,« pra-
vi mladeniã in upogne na lahko grmovje ter stopi nekoliko
korakov navzgor. Zares bi si bil lahko potrdil ono misel, da
‰kratlja vidi pred seboj, ko zagleda ãudno podobo.

BES

TIHOTAPEC

Na najbolj ‰piãastem kamnu je sedela ãrna, precej velika

kepa kakor skrãeno sedeã deãek in je milo jokala.

France, ki se treh parov pesti ne bi bil ustra‰il, zbal se je

vendar te prikazni in hotel pobegniti. Pa v tem hipu se steg-
ne kepa na kamnu, glava in dve roke ste bili videti.

»O ti pretegnjena luna ti, ti spak ti, da bi te nocoj Bog ne

bil obesil gor, ampak da bi te v luÏo vrgel Ïabam!« tako je
klela podoba na kamnu, s suhim prstom Ïugaje mesecu na
nebu, z glasom pol na jok, pol na jezo.

Glas ãlove‰kega jezika ima neko ãudno moã do nas. Îe

usta, ki sama na sebi nimajo niã sosebno pravilnega in kras-
nega v svoji podobi in obliki, prikupijo se nam, ako iz njih
govori miloglasen, ubran jezik; nasproti pa se nam odurijo
tudi najlep‰a usta, ako ãujemo iz njih glas, ki se vedno grdo
zadira in hriplje. Tako ãakamo tudi ponoãi, ako koga zaãuti-
mo, najpred, da se nam oglasi. ·ele potem se nam nekaj olaj-
‰a strah, ki ga prizadevajo dostikrat vraÏe ali ostanki kake
prazne vere, brez katerih je malokdo, ãetudi si jih ‰e sam ni
v svesti.

Tako je tudi Franceta minil ves strah, ko je sli‰al, da zna

mala po‰ast na kamnu tudi govoriti. Pogledav‰i bolj natanko,
je videl, da namesto ‰krata sedi na kamnu majhen moÏiãek
silo ‰aljive postave. Bil je suh kakor goba; na mali glavi je ãe-
pel klobuk, velik in ‰irok kakor reta; rdeãkasti lasje so gledali
vse kriÏem po vratu dol in mahali po kratki raztrgani kamiÏo-
li; na nogah pak je imel irhaste udelane hlaãe do kolen, po-
tem je bila za veliko záplato vrednosti gola noga, kolikor je ni
pokrivala snedena in razcefrana golenica rjavega njegovega
ãevlja, katerega se je drÏalo ‰e predlansko blato.

»O ti spak ti!« klel je moÏiãek dalje, ne zapaziv‰i, da je kaka

BES

TIHOTAPEC

Ïiva stvar blizu, »kdo mi ga toliko prizadene ko burja in mraz
in pa stari mesec. ·e v palce bom ozebel ali pa po ãlenkih me
bo trgalo kakor hudiãa, hu-hi!« zaãne mala postava na kam-
nu zopet jokati ter skrãi kolena na usta, tako da je klobuk
vsega moÏa pokril.

»Kaj kolne‰ tod, koza!« zavpije France.
Dedec na kamnu se ustra‰i nenadnega krika, da pade zvi-

‰koma na zobe s svojega sedeÏa. Ali ravno tako naglo se zo-
pet pobere na svoje kratke noge in plaho ogleduje, kdo je ta,
ki ga je prestra‰il.

»Dol pojdi k meni, koza! âe ne gre‰, pa bom lasé in u‰esa

od tebe kupil brez denarja,« pravi France.

Poãasi in kislo drÏé se pride dedec bliÏe. Ogleduje pa Fran-

ceta z malimi oãmi od pete do tal.

»Nikarte, boter! Lasajte in uhljajte me nikar, saj sem boÏji

ãlovek, ne pa Ïivinãe,« hriplje dedec.

»Kaj pa hodi‰ tod po kamenju? Ali morda nima‰ pameti?«

vpra‰a mladi va‰ãan.

»Jaz sem Frtnatek Tekmec,« odgovori moÏ pogumneje.
»Bodi, kdor ãe‰; jaz te vpra‰am, kaj hodi‰ tod ponoãi?«
»Spak, jaz pa tebe vpra‰am: kdo si pa ti?« vpije Tekmec ter

stopi dve stopinji bliÏe in prime Franceta za prsi, kajti do vra-
ta mu ni dosegel.

»I, ti koza, kaj bi pa rada od mene?« govori mladeniã, ube-

re z eno roko Frtnatka za vrat ter ga zasuãe ko prazno vreão
okrog sebe. Mali Tekmec bi bil kolovratil po rebri navzdol, ko
bi ga bil France spustil iz pesti.

»O boter, pustite me, pustite! Povedal vam bom, povedal!«

kriãal je moÏ.

»No, le govori; kaj i‰ãe‰ tod?«

BES

TIHOTAPEC

»Jaz sem Frtnatek Tekmec,« pravi dedec zopet in sopiha

na debelo, kakor bi pljuãem privo‰ãil malo veã zraka, ker so
ga popred v strahu le malo uÏivala. »Veste kaj, boter, ali kdo
ste, vi ste pa hudi ko sr‰en; vsa rebra ste mi pretrli. Ko bi jaz
usmiljen ne bil, precej bi ‰el toÏit in s toÏbo bi jaz nakanil in
napravil, da bi zaprti sedeli ‰tirinajst dni in trinajst noãi zato,
ker ste mi rebra polomili, da ves svoj Ïivi dan ne bom lahko
hodil po svetu.«

»Do zdaj ti ‰e niãesar nisem polomil,« odgovori va‰ãan,

»ãe mi pa ne pove‰, kar te vpra‰am, potlej te ukrivim ko klo-
baso in zaluãim po dolini, da bo‰ kopéti in betico skupaj nosil
do drugega leta.«

»Jaz sem Frtnatek Tekmec,« govori dedec.
»To si Ïe v tretje povedal.«
»Zakaj me pa ti tika‰, kdaj si mi kruha rezal? Kdaj sva kra-

ve v eni ograji pasla?« vpra‰a Tekmec, ki je, pozabiv‰i, kako
trde so mladeniãeve pesti, zopet nekaj poguma dobil. »Spak,
jaz sem gotovih petdeset let star moÏ, kdo si pa ti? Smrkavec
si, da ti povem.«

Vsakemu drugemu, ki bi ga bil s takim imenom poãastil,

skoãil bi bil Francè za vrat; zdaj pa mu vroãa kri ni razkipe-
la; samo nasmejal se je, bodisi da se mu je vse vkup grozno
‰aljivo videlo, ali pa da je spoznal, kako ãuden je ta ãloveãek.

»Od kod ste pa?« vpra‰a France z lepo.
Ko je Tekmec videl, da ga mladeniã viãe in da ga vpra‰a z

lepo besedo, bil je naenkrat ves drug.

»To pa to, boter, to vam pa Ïe povem, to,« zaãne praviti.

»Jaz sem Tekmec iz Suhe krajine nad vodo Krko doma. Moj
oãe so po vsem svetu po sejmih hodili in za krave me‰etali.

BES

TIHOTAPEC

Vsak, kdor je kak rep v hlev kupoval, vsak je poznal mojega
rajnkega oãeta.«

»Kaj tudi vi za krave me‰etate?«
»Ko bi ravno kup narajmal, znam Ïe, znam. Pa vendar jaz

sem barantalec, nisem me‰etar. «

»S ãim pa kupãujete?«
»S ãimer bodi. Ali morda kupite tobaka, en mehur ali dva?

Prav dober hrva‰ki tobak je, niã moker, legak, rad gori. Vze-
mite ga. — A spak, v palec bom ozebel, Ïe se mi je zanohta-
lo, zebe me ko spaka.«

In vnoviã jame Tekmec z zobmi ‰klepetati, tresti se in jav-

kati.

»I, kaj za devet zlodejev pa i‰ãete tod po mrazu?« vpra‰a

‰e enkrat ·tivrnikov sin.

»Gor sem menil iti k Rebrniku, ali kako se spaka pravi pri

le-oni hi‰i na Stenah, ki sama stoji. Pa ti hodim in blodim Ïe
od sinoãi po tem snegu zmerom po poti in vendar ne morem
iz tega spakovega kamenja. Saj vem, da me nihãe drug ne
slepi in moti kakor tale gori, ta debeli mesec.«

»Tako vas luna trka?« vpra‰a mladi va‰ãan.
»Koga trka?« povzame moÏ jezno. »Kdo je dejal, da mene

kdo trka. Jaz bom vas toÏil v kanclijah, da boste zaprti, kakor
sem le-onemu Antonu Debelemu nadelal, ãe ga poznate, tis-
temu vin‰ãaku, ki nosi grdo bradavico na nosu. Primojduha,
pili smo pri eni mizi. Nazadnje pa jaz nisem mogel hitro de-
narja dobiti iz mo‰njiãka — imel sem pa taãas denar, eno
manj ko trideset ‰marnih petic sem imel; ni treba misliti, da
jih nisem imel — pa me oni polh debeli zaãne mikastiti in
suvati in drezati, tako da me pod mizo stlaãi, kamor se maãku
kosti luãajo. Tako mi je dajal, da sem bil mrtev, prav mrtev.

BES

TIHOTAPEC

Primojduha, pa sem ‰el drugi dan precej k zdravniku po spri-
ãilo, da sem res obtolãen in udarjen, primojduha, pa sem ‰el
‰templje kupit in sem tako dolgo lazil okrog gospôde — —«

»Kako? Saj ste dejali, da je vas bil do mrtvega potolkel.«
»Spak, kajpak da me je bil, ali drugi dan sem spet oÏivel,

zastopite me,« razlaga Frtnatek Tekmec. »In lejte si, boter,
Anton Debeli, tisti vin‰ãak, ki ima bradavico na nosu, baje
‰teje kriÏavce na stotine, jaz pa imam komolec raztrgan —
glejte, luknja se mi je izvrtala —; in kako sem ga bil naparal?
Zaprt je bil osem dni in osem noãi. ·e dandana‰nji me noãe
pogledati, ako se v krãmi snideva. In tako bi jaz z vami lah-
ko naredil, ker ste me ozmerjali, da sem meseãen, in ker ste
mi rebra potrli; primojduha, da ste mi jih, boter! A nikarte se
ne bojte; jaz sem usmiljen, ne hodim rad okrog gospode, ker
vem, da se je denar prerad prime. âe mi pokaÏete pot do
Rebrnika, pa vam vse prizanesem, boter, in ‰e pohvalil vas
bom povsod, koder bom hodil, ponoãi in podnevi.«

»Zakaj pa hodite tod, ãe res mislite k Rebrniku?« vpra‰a

Francè.

»Ljubi moj,« odgovori Tekmec, »jaz sem bil Ïe nekateri-

krat gori v le-oni krãmi. Pa vendar se mi je nocoj pot zme‰ala,
da spak vedi, kod ‰tramam. Vem, da mi ni nihãe drug tega
naklonil ko mesec in pa coprnice. Boter, lepo vas prosim,
spravite me do Rebrnikove ka‰ãe — od ka‰ãe do hi‰e je samo
deset stopinj, od tod bom zlahka na‰el stezo — in, boter, jaz
nisem tako umazan, da vam ne bi dal za pet poliãev vina, ti-
stega rumenega; res, primojduha, za pet poliãev bom dal ali
pa za ‰est.«

Precej po tem pogovoru sta koraãila na‰a dva moÏa, stari

BES

TIHOTAPEC

Tekmec z majhno culo na rami in mladi ·tivrnik, po stezi, ki
je drÏala med skalami rebri napo‰ev.

»Kaj pa imate opravka gori?« vpra‰a ãez nekoliko ãasa

mladeniã.

»Tega vam pa ne povem, boter! Dva moÏa me tamkaj ãa-

kata,« odgovarja Tekmec in hiti svoje kratke noge premika-
ti, da ne bi zaostal za svojim korenja‰kim tovari‰em.

Kmalu sta se izgubila na‰a dva moÏa med drevjem Rebr-

nikovega vrta. In daleã po strmi rebri, po poljanah, ki so se
raztezale v dolini, in po zara‰ãenih vrhovih je bila zopet tista
ti‰ina, ki vlada v mrzlih zimskih noãeh In luna je sama v svojo
pot plavala na ‰irokem obnebju, ne bojé se niti mraza niti
kletve Tekmeãeve, da bi jo Bog v luÏo vrgel.

BES

TIHOTAPEC

III

i‰a po vsem tamo‰njem svetu znanega krãmarja Re-
brnika je stala sicer sama pri pe‰potu ãez Gorjance,

vendar je bilo gotovo, da Rebrnik veã veder vina potoãi ko
marsikateri krãmar ob veliki cesti. To je bilo pa zato, ker je
Rebrnik Ïe po oãetu umetnost podedoval, da je znal goste k
hi‰i privabiti, tako da, kdor je dobro kapljico pri njem le en-
krat pil, oglasil se je prijaznemu krãmarju vdrugiã gotovo,
ako ga je le pot mimo ali vsaj blizu njega pripeljala. Veljal je
moÏ v okolici za premoÏnega, vendar je stanoval in toãil v
leseni, le ometani in pobeljeni hi‰i.

Tistega veãera je bilo v Rebrnikovi krãmi vsakovrstnih piv-

cev. Pri prvi velikanski mizi so sedeli domaãinje, postarni
moÏje, hudi vinski bratje. Ti so govorili glasno, da so prevpili
vse druge, veãidel potujoãe, tuje ljudi, ki so bili namenjeni
ãez Gorjance. Med poslednjimi sta posebno tiho sedela dva
Hrvata, eden pri ‰estdesetih, drugi pak za ‰tirideset let mlaj‰i.
Vendar kakor sta onadva bolj svoje razgovore imela, pustili
so ju tudi drugi v miru.

»He, kaj bi prazno posodo na mizi gledali!« spregovori iz-

med pivcev pri prvi mizi pikast moÏ, Dlek z GriÏa. »Tone,
bodi bodi ti enkrat po volji boÏji in moji in daj sam za poliãek,
za drugega bode pa Ïe kako, in prinesi ga ‰e en bokalec! Pa
pomni me, ne privijaj pipe popred, nego bode zvrhoma pol-
no. Mera in vaga v nebesa pomaga; rajnki stari Strmè je pa

BES

TIHOTAPEC

dostikrat rekel: ,Krãmar ne bo nobeden v nebesa pri‰el.’
Tako, glej, da mu bo‰ vsaj ti to sramoto storil, rajnkemu
Strmetu, da prileze‰ gor. «

»I kaj, ljubi moj Dlek! Prijatelja sva si, kar se poznava; jaz

vem, da, ãe ti gor pride‰ k svetemu Petru, da ga bo‰ nadlego-
val noã in dan, da ‰e mene gor potegnejo,« odgovori krãmar
Tone Rebrnik. »Na, deklina, prinesi ga ‰e en bokal.« In pri-
de iz drugega kota rdeãa, debela deklica po prazno stekleni-
co, da bi polno prinesla.

»Hehe, Tone, kaj me ne pozna‰? Saj pijem in pijanãujem

Ïe, kar sem mleko pustil. In kdo ga je veã popil ko midva
vkup. Torej te ne bom zapustil nikoli, hehe,« pravi Dlek.

»Tega ne, tega,« oglasi se vmes stari Golman, sivoglav moÏ

podolgega, nabranega lica. »Dober prijatelj je bolj‰i od goto-
vega denarja, pravijo ljudje, in Dlek je dober prijatelj, dostik-
rat sva Ïe vkup sedela.«

»Stara pijanca,« reãe Dlek.
»Tega ne, tega,« pravi Golman. »Pijanca pa nisva. Jaz res

pijem, pa pijanec nisem in ne bom. Jaz sem vse otroke pre-
skrbel, pa sem jih jaz devet imel, moja babnica pa devet.«

»Osemnajst jih ni bilo, glej hudika dvakrat,« momlja drug

starikav pivec, ki je na leseni nogi stal.

»Devet sem jih preskrbel. Kaj jih nisem jaz devet imel, mo-

ja baba pa tudi devet, ‰entaj, saj sem se le en pot Ïenil,« reãe
Golman in se smeje lastnemu ostroumju.

V tem hipu se vrata odpró. Hrum po izbi malo potihne;

vsak se ozre, da bi nova dva pri‰leca ogledal, ali sta znana ali
neznana. Bralec bode gotovo uganil, da ni bil nihãe drug na
vratih ko Tekmec in Francè.

BES

TIHOTAPEC

»Na, Francè, tukaj pij!« klical je eden moÏ pri‰lega mlade-

niãa ter mu molil napolnjeno kupico.

»Ne bodi taka mrzlica ko tvoj oãe, da bi se vina bal in ogi-

bal. Pretegnjeno, Bog ga je nam dal tudi, da bi ga pili, ne sa-
mo za prodaj. Pri mi‰ji du‰i! Ko sem bil jaz mlad, kakor si ti
zdaj, nesel sem vedro vina v Ïelodcu, dve vedri sem ga pa ‰e
lahko na ramo zavihtel in ‰e sem ‰el v ravno kakor kolesni-
ca. Zdaj na stare zobe ga imam pa Ïe kakove poliãe zadosti,
da ‰vedram po cesti kakor ‰vedra.«

Tako je govoril drugi sosed, ki so ga klicali za Silvestra.
»Koga si pa s seboj pripeljal, Francè?« vpra‰a drugi pivec.
»Aha, jaz ga Ïe poznam, to je tisti Tekmec iz Suhe krajine,«

pravi Dlek.

»Sli‰al sem, da rad pije, pa nerad plaãa,« reãe krãmar.
»Bode moral plaãati, ãe bo pri nas pil,« pravi Golman ter

kliãe malega moÏiãka pit. »Na, Tekmec, pij pa k nam sedi,
bo‰ dal za kake tri poliãke, ãe te denarji kaj razrivajo.«

»Spak, denarja ko peãká na jablani,« reãe Tekmec, pogum-

no vzdigne kozarec in ga sprazni, ko bi mignil.

»Ti si bil Ïejen,« pravi Golman.
»Sli‰ite me, boter, Ïejen sem bil pa ko kepa ob ajdovi

setvi!« odgovori Tekmec ter se usede za mizo k moÏem, kjer
je ves veãer pridno vase vlival, kadar je vrsta nanj pri‰la.

France je bil medtem popustil domaãe moÏe in pridruÏil se

Hrvatoma, ki sta v temnem kotu nekaj bolj sama zase bila in
pila. Kmalu so videli Franceta v Ïivem pomenku s tujcema;
toda govorili so natihoma, hrup po izbi je bil velik, razume-
ti ni mogel nihãe, o ãem preudarja le-ona trojica.

»Kdo je pa oni stari, ki s ·tivrnikom govori?« vpra‰a mlad

va‰ãan na drugem koncu izbe svojega soseda.

BES

TIHOTAPEC

»Ne vem, nisem ga ‰e videl v zobe; mora biti kak tihota-

pec, ki tobak s Hrva‰kega semkaj vlaãi, ali kaj takega,« od-
govori mu drugi.

»Kaj?« ãudi se tretji. »Ali ne poznate tistega hudega Ivana

izpod Karlovca?«

»Kaj, to je tisti? Aha, zdaj ga poznam; sli‰al sem Ïe neka-

tero o njem,« govori prvi.

»I, ta je Ïe nekateremu biriãu in leblajtarju glavo belil,«

pravi drugi.

»In imeli so ga Ïe v kle‰ãah, zlodej vedi kolikrat, pa jim je

vsem dal po nosu in jo je potegnil. A zvit je, zvit. Kaj ima paã
·tivrnik Ï njim vkup. Ta bo nekdaj ‰e tudi tako vrtoglav ali pa
‰e huj‰i, to vam povem; ãe boste Ïiveli, spomnili se boste mo-
jih besedi,« pristavi ‰e eden.

»·tivrnikov France? Le verjemite, ta Ïe zdaj tobak nosi ãez

mejo. Hrvatom pot kaÏe. Plaãajo mu res dobro, ali nevarno
je, nevarno. Lahko da se spotakne in leblajtarjem v pest pri-
de,« rekel je ãetrti.

»S hudiãem se pa ni veliko bratiti in peãati.«
»I, hudirjevo malopridni so tisti ljudje,« prestriÏe jim be-

sedo sosed Dlek, ki je pri‰ed‰i sli‰al, da se moÏje menijo o
graniãarjih ali, kakor so jih sami imenovali, o leblajtarjih. »Jaz
sem imel tako lepo mo‰njo iz jelenove koÏe, da je fajmo‰ter
in ‰olmo‰ter nimata enake in je ne bosta imela. ·e rajnik moj
oãe — Bog jim daj veãno luã! — bili so jo podedovali po
tistem gospodu Lav‰ãku, ãe ste ga poznali. Lepa in moãna
mo‰nja je bila, primojduha! Jaz grem po cesti in sreãam te
hudiãe vse ‰tiri. Tista mala potegnjena palica, tisti Peã, me
ustavi: ,Stoj!’ — ,Kaj bo zlodeja, pravim jaz. ,Tobak pokaÏite,’
pravi on. ,Kdaj si ga spravil pri meni, svoj tobak,’ pravim jaz.

BES

TIHOTAPEC

,Niã,’ pravi, ,vi imate pipo v ustih, torej tobak kadite, mi smo
cesarski sluÏabniki, moramo vedeti kaj in kako, ali puhate
po‰teni opaldarski ali pa kontrabantarski tobak.’ In za pet
hudirjev ni se mi jih bilo odkriÏati. Pokazal sem jim mo‰njo
tobaka in trdil in prisegal, da imam opaldarski, cesarski to-
bak. Pa ti ga je nesel prgi‰ãe pod nos, tisti dolgi rilec, in ima
ti menda smolo hudiãevega poduha, precej je bil uganil, da
sem tobak od Hrvata kupil. Vzel mi je mo‰njo in ‰e za dva
goldinarja sem peãat dobil. Da vam povem, tako sem bil je-
zen, da bi bil tisto glisto, leblajtarja Peãa, kar z vilami prebo-
del in v mejo na kriÏi‰ãe obesil ko slepca.«

»Kaj pa mo‰nja?« vpra‰a eden.
»Nikdar je nisem veã videl.«
»Ali s Francetom ·tivrnikovim bodo ‰e vse drugaãe nare-

dili, ãe ga dobodo, ko bo kaka dva centa hrva‰kega kontra-
bantarskega tobaka cijazil in nosil ãez Gorjance,« sklene na-
posled drugi moÏ.

»Kakor je trden, slabo se mu bo godilo,« pravi Dlek.
»Komu se bo slabo godilo?« vpra‰a France, o katerem so

govorili, ko je bil, zasli‰av‰i svoje ime v pomenku drugih lju-
di, naglo popustil svojo tovari‰ijo in z jeznim ãelom stopil
pred sosede.

»Niã hudega ne govorimo, niã, Francè,« tolaÏil je Dlek,

toda teÏko bi se ga bil iznebil tako naglo, da ga ni bilo nekaj
drugega odvedlo na druge misli. Zagledal je namreã France,
da za vrati stoji lepa Mica, krãmarjeva hãi, rdeãa v lice ko rak,
in da mu silno miga in kima bliÏe priti. To je uãinilo, da je
pozabil zabave s sosedi in da je naglo stopil do Mice.

»Lej jo, lej, ‰e videl te nisem nocoj; pojdi, bo‰ pila mojega

BES

TIHOTAPEC

vina, gre‰?« pravi France s svojim najljubeznivej‰im glasom,
vendar natihoma.

»Zdaj ne,« odgovori deklina, »drugo pot, Francè! Zdaj sem

ti pri‰la povedat, da so leblajtarji zunaj. Zdaj zdaj pridejo v
hi‰o. Varuj se, Francè, morda te poznajo, in pa Hrvatoma
reci, naj se skrijeta. BrÏ!«

Rek‰i, steãe deklica iz izbe, da bi v veÏi nove prihajalce ‰e

malo zadrÏala. France pak se naglo obrne in pove starej‰emu
Hrvatu, katerega so kmetje za Ivana klicali, nekaj na uho. Ta
je dobro spoznal, da je po njem, ako ga graniãarji dobodo
tukaj, kajti posla ni imel nobenega, znan je pa bil Ïe povsod
kot zvit tihotapec s tobakom. Iz izbe uiti ni bilo moã, ker sli-
‰ati je bilo vrage njegove Ïe v veÏi.

»Îuri se, brate!« reãe mlaj‰emu svojemu tovari‰u ter ga v

rebra dregne s silnim komolcem, »hajdi na peã, skrij in odeni
se, izpij, a gledaj na vse i name.«

Na skok je bil mlaj‰i tihotapec na peãi, kjer se je ulegel ob

zidu in s pla‰ãem ogrnil tako, da je zakril narodno svojo no‰o,
katera bi ga bila precej izdala.

Stari Ivan pak je vzel enemu izmed svojih sosedov kranj-

sko kuãmo z glave, porinil luã na drugi konec mize, zavil se
v pla‰ã ter se v dve gubi usedel v temni kot.

»Koji me izda, onomu razbijem glavu!« pravi Ivan pol glas-

no, pol tiho po izbi in pogleda z malimi, globoko v lice vtis-
njenimi oãmi po priãujoãih, kakor bi Ïe zdaj iskal izdajalca.

»Kaj pa je?« vpra‰ujejo eni.
Zdaj stopijo ‰tirje moÏje v izbo, v voja‰ki obleki, s pu‰kami

in sabljami, z dvema jermenoma na kriÏ in dolgimi brkami
pod nosom razen enega in kmetje si ‰epeãejo od ust do ust:
»Glej hudiãa, leblajtarji! Kaj jih zlodej nosi tod!«

BES

TIHOTAPEC

Cesarski sluÏabniki, ki so se sami graniãarji imenovali,

imeli so taãas skoraj vso redarstveno oblast v svojih rokah,
dasiravno so zlasti po dolenjem Kranjskem ob meji hrva‰ki
s skrivnimi prekupãevalci tobaka najveã posla imeli. Nobenih
oblastnikov pa ni ljudstvo bolj sovraÏilo kot ravno nje, men-
da Ïe zato, ker so rabili svojo moã tolikanj prevzetno, da na-
rod ni mogel spoznati, da so zavoljo obãnega reda postavlje-
ni. Sovra‰tvo to je ostalo ‰e zdaj, ko jih Ïe veã ni, v sloven-
skem narodu, tako da, ako hoãejo kakemu dvomljivemu, na
pol gosposkemu postopaãu kaj posebno hudega reãi, rekó
mu: »Ti leblajtar ti!«

Ti ‰tirje, ki smo jih bralcu pripeljali pred oãi, bili so pri gos-

poski na glasu, da so jako skrbni varovalci javnega mira in
natanãnega spolnjevanja cesarskih postav, med kmeti pa
niso imeli nikjer kaj posebne hvale. Zlasti njih naãelnik, Peã
imenovan, ni imel nobenega prijatelja med ljudstvom, iz-
vzem‰i dekliãe.

Peter Peã je bil komaj poldrugo leto v tej sluÏbi in vendar

je bil prvi izmed treh svojih veliko starej‰ih tovari‰ev, dasi je
gola in gladka njegova brada priãala, da je spolnil komaj
dvajseto leto. Iz tega in pa iz obilega denarja, ki ga je potro-
sil, sodili so umni moÏje, da mora Peter Peã biti kakega gos-
poskega rodu. Tudi je govoril veã jezikov, znal je gladko pi-
sati in ‰e veã reãi. Nekateri so celo trdili, da ume toão nare-
jati, ki ãez sedem far polje pobije. Ta govorica jih je menda
tudi napeljala na to, da je Peter Peã bil dijak ãrne ‰ole, da so
ga pa iz ‰ole izvrgli, ker je neke skrivnosti razodel, katere mo-
ra vsak ãrno‰olec tajiti. Pa naj bode to Ïe, kakor hoãe, to je
lahko vsak na lastne oãi videl, da je Peter Peã najãednej‰i mla-

BES

TIHOTAPEC

deniã, kar jih dekleta v okolici poznajo in vãasi od strani po-
gledajo.

Bil je leblajtar Peã popolnoma pravilnega obraza, belega

lica, velikih oãi, visokega ãela, bolj ‰ibkega telesa in srednje
postave. Njegovi trije tovari‰i so bili starej‰i moÏje, katerih
zara‰ãeni in rjavi obrazi so kazali, da so preãuli Ïe nekatero
mrzlo noã pod milo luno.

Pu‰ke postavijo v kot. Peã gre kake dvakrat po izbi gor in

dol, mencaje si roke, pa se ‰e ozre ne po drugi dru‰ãini, ki je
bila v hi‰i. Poslednjiã se usede ‰e on k mizi za vrati, kjer so si
njegovi pajda‰i prostora na‰li. Hrvatov tihotapcev ni zagle-
dal nobeden.

Kmalu nastane med pivci zopet poprej‰nje vretje in vpit-

je. Dva pa dva sta imela govorico med seboj, vãasih se naglo
pobogala in preskoãila v pomenku na druge reãi, vãasih pa
trdovratno svoje misli pritrkavala in, pri sosedih pomoãi
iskaje, ‰e druge v svoj pogovor vpletala. Zopet drug je pravil
mlaj‰im sku‰nje in spomine iz svojih mladih let.

Vsega tega se ni udeleÏil Francè. Tiho je sedel na oglu in

ognjeno gledal leblajtarja Petra Peãa, ki se je neka hotel krat-
koãasiti s krãmarjevo hãerjo Mico. Vrtel se je kakor vrtavka
in jo zdaj lovil za roko, zdaj za obleko, morda ‰e toliko raj‰i,
ker je videl, da draÏi dolgega mladeniãa, ki ga tako pogleduje.

Krãmar Tone Rebrnik je bil nekako ãisto utihnil. Bal se je,

da ne bi v njegovi hi‰i Hrvatov dobili in bi tako ‰e njega v
zamero in zadrego pripravili pri gosposki. Frtnatek Tekmec
se je bil precej Ïe vina nalezel in je vedno pravil svoje ãudo-
vite toÏbe, kako je tega in onega v jeão posadil, je mnogo pil
in vedno vina klical, rek‰i, da ima »denarja ko peãká«.

Graniãarji so se menili med seboj veãkrat po nem‰ko. Zla-

BES

TIHOTAPEC

sti Peter Peã si je v nekako ãast ‰tel, da je mogel kaj svojim
trem tovari‰em povedati tako, da ga kmetje okoli niso razu-
meli. Tudi zdaj je del kapo na glavo, smejé se nekaj pravil in
kmalu potem od‰el ven.

Med kmeti je bil star, dosluÏen vojak, ki je s silo ujel neko-

liko besedi tujega jezika. Ta je nekoliko razumel, kam gre gra-
niãar.

»Sli‰i‰, Francè!« klical je ta. »Ali hoãe‰ sam sebi dobro?«
»Kaj pa je?« vpra‰al je France nevoljen Ïe zavoljo pricujoã-

nosti graniãarjev.

»Jaz te vpra‰am, ãe hoãe‰ sam sebi dobro?«
»To se ve!«
»Poleno zna‰ tudi pobrati na drobnem koncu, z debelim

pak po buãi mahniti?«

»Znam, menim. In ‰e svojo zastavim, da ti bode poãila, ãe

je ravno kamenita.«

»Raj‰i verjamem, kakor bi jo posku‰ati dal. Midva se ne

bodeva tolkla, Bog obvaruj, Francè! Midva sva prijatelja. A za
drugo betico vem, ki jo gre razbiti, in ti jo bo‰, ãe nisi kuka-
vica.«

»Katero?«
In Francetov tovari‰, stari vojak, se nagne do njegovega

u‰esa ter mu skrivnostno na uho pove: »Leblajtar Peter Peã
je ‰el gor v va‰o vas k Rezki, sestri tvoji. To je dejal, jaz sem
dobro razumel.« Rek‰i to tiho, pogleda Francetu v obraz in
pravi: »Kaj bo‰ ti dejal na to?«

France ·tivrnik ni odgovoril nobene besede. Pobesil je gla-

vo, v lice je obledel ko smrt, ugriznil se je v spodnjo ustnico,
svetlo pogledal, vstal in od‰el. »Kaj si mu za pet hudirjevcev

BES

TIHOTAPEC

izpod klobuka povedal, da je tako ozelenel in precej ‰el?«
vpra‰al je Dlek, ki je Franceta opazoval.

»Tiho bodi, striãev, tiho! Jutri bo‰ sli‰al nekaj, ãesar ne po-

vedó vsak dan stara babi‰ãeta; pa molãi!«

BES

TIHOTAPEC

restavimo se s ãastitim bralcem v majhno in nizko sta-

nico. Pohi‰tvo te izbice kaÏe ãeravno ne pomanjkanja,

vendar siroma‰tvo; kajti vse, kar tu vidimo, je velika, rdeãe
pobarvana skrinja in majhna postelja s slamnatimi blazina-
mi in rjuhami debelega domaãega platna. Vse pak je ãedno
in snaÏno. Vendar hrani ta uboÏna stanica dragocen biser, ki
ga dostikrat zastonj i‰ãe‰ po bogato okinãanih mestnih so-
bah, hrani nedolÏno deklico. Bila je to spalnica ·tivrnikove
Rezke.

Dolgo je Ïe, kar je Reza pogasila luã in se ulegla na trdo

postelj. Dolgo je ‰e leÏé molila veãerno molitev in vendar ni
hotel spanec zazibati trudne glavice. Zrla je v leseni strop,
meseãina je sijala skozi malo, z Ïelezno mreÏo zavarovano
okence, ãudne misli so jo obhajale. Videla je svojeglavega,
drznega brata v nevarnostih, ni ga mogla udrÏati doma. Mis-
lila si je, kako ga bodo ljudje sodili, imenovali ga tihotapca, na
pol razbojnika; kako ga bodo biriãi iskali — in ni si mogla kaj,
solze so se ji ulile. Jela je zopet moliti. Molitev dá tolaÏbo,
ãloveka razmisli. Tudi Reza je naposled zadremala.

Ko se zbudi, meseãina ni veã sijala v izbico, a nekdo je trkal

na okno in na pol ‰epetaje klical njeno ime. âuden mraz jo
spreleti po vseh udih. Bilo je je strah, potegne odejo ãez oãi
in u‰esa.

»Rezka!« ‰umelo je zopet od okna.

BES

TIHOTAPEC

Glas je bil lep, mehek. Zazdelo se je Rezi, da ji ni ãisto ne-

znan, nekoliko jo mine strah, usede se na postelji, da bi na-
tanãneje poslu‰ala; vendar si ni upala dihati.

»Reza, lepa moja Reza! Zakaj se mi ne oglasi‰?«
To je bil glas lepega graniãarja Peãa, ki je enkrat Ï njo od

ma‰e ‰el in ki je pri‰el Ïe veãkrat brez uspeha pod okno.

»Tako vsaj bliÏe okna pridi, da ti nekaj povem; saj vem, da

ne spi‰, ljuba moja deklica!« zdihoval je Peter Peã.

Zdajci se domisli Reza groÏnje bratove, da bode graniãarja

ubil, ako ga blizu hi‰e dobi. Brat je bil nocoj zunaj, to je ve-
dela. Kaj, ko bi pri‰el zdajle, ko bi na‰el tega ãloveka tukaj, ko
bi v jezi res kaj hudega storil! To je Reza pomislila v enem
trenutku, v drugem pak je skoãila iz postelje, ‰la bliÏe oken-
ca, vendar ne prav do line, ter dejala: »Kaj bi radi? BeÏite!«

»Niã se ne boj, Reza, niã. Kdo ti pa kaj hoãe? Samo govo-

rila in menila se bova, pojdi bliÏe, roÏica moja zlata!« javkal
je mladeniã.

»Midva se nimava kaj meniti, gospod! Ako bi vas moj brat

dobil tukaj, moj Bog, beÏite, lepo vas prosim,« govori dekli-
ca s tresoãim se glasom.

»Niã se ne boj, jaz se ga tudi ne bojim. Bog ve, kje je zdaj

tvoj brat. Meni se zdi, da sem ga videl v krãmi, ‰e ãetrt ure ni
tega; pijan je bil, gotovo ga ne bode,« pravi Peã.

»Je Ïe tukaj!« zavpije Rezki znan glas strahovito graniãar-

ju za hrbtom. Obenem tre‰ãi debelo poleno po Peãevi glavi,
da se na mah in brez glasu zvrne ob hi‰i na tla.

Deklica zakriãi na ves glas. Oãe ·tivrnik v stranski izbi se

zbudi in plane na noge.

»Francè, stoj, France!« kliãe deklica.
»Kaj ti je pa?« vpra‰uje oãe iz druge izbe.

BES

TIHOTAPEC

»Francè bo nekoga ubil zunaj, ah, oãe, ven! BrÏ ven pod

okno!«

Starec leti nato ven, na pol opravljen. Toda zunaj je bila

tema. Oblaki so se podili po nebu in le malokdaj se je majh-
no mesec pokazal. Vse je bilo tiho, nikjer nobenega ‰uma.
»Neumna si,« godrnjal je starec hãeri, ki mu je bila pri‰la za
petami z luãjo. »Kje je Francè in pa ‰e kdo? Sanjalo se ti je, pa
vpije‰.«

»Lejte, lejte!« kazala je Reza proti kozolcu s prstom. Tam

se ji je zdelo, da je videla ãloveka, ki je nesel drugega na rami
ko hlod. Zdel se ji je grozovito velik, tako da je dvomila, ali je
to Francè ali ne. Zginil ji je pa v temoti v tem hipu, ko ga je
zagledala.

»Bog nas obvaruj vsega hudega,« rekel je ·tivrnik, potem

pak se je obrnil k hãeri in, videv‰i jo na pol razpravljeno na
mrazu stati, dejal je skrbljivo: »Deklica, le v hi‰o pojdiva, da
ne prezebe‰, bode Ïe Bog tako obrnil, da ne bo niã hudega.«

Nerada je Reza ubogala oãeta, vendar je ‰la.
»Kaj imajo paã ljudje okrog na‰e hi‰e? Zakaj se ne pobijajo

drugod?« reãe oãe ter dene ãrno, ubito svetilnico na mizo.

Hãi ni mogla odgovoriti. Skoraj gotovo se ji je zdelo, da je

brat bil tisti, ki je udaril po Peãu in katerega je videla ob ko-
zolcu izginiti z butaro na rami; ah, morda je nesel ãloveka,
ubitega z lastno roko. Îe je videla ljubega brata v Ïelezju pred
krvavo sodbo — in tesno ji je bilo pri srcu, mrzel pot ji je te-
kel po ãelu.

»Ali Franceta ‰e ni?« vpra‰al je stari dalje.
»Ah, ni ga ne,« odgovori hãi, »in ravno zavoljo tega me

skrbi.«

»Niã ne maraj, niã, Francè bode Ïe pri‰el; da se pa dva te-

BES

TIHOTAPEC

peta pod na‰o hi‰o, kaj nam tega mar,« reãe stari, vendar glas
se mu ãudno spremeni, tudi njemu misel pride v glavo: »Kaj,
ko bi bil Francè imel pretep?«

Deklica ni mogla molãati. Solze ji zalijó oãi.
»Oãe, meni tudi tako vest pravi. Zdelo se mi je, da sem ãu-

tila tistega graniãarja Peãa na tnalu. Ravno sinoãi mu je Fran-
cè zapretil. Ah, oãe, lepo vas prosim, vÏgite ‰e enkrat svetil-
nico in oblecite se, pa pojdite pogledat malo po potu ob ko-
zolcu dol, morda se tako velika nesreãa odvrne. Gotovo je bil
Francè, pojdite, lepo vas prosim. Meni se je zdelo, da sem
ravno njegov glas sli‰ala.«

Starec resnobno premi‰ljuje trenutek, potlej pak urno na-

takne velike ãevlje namesto coklastih copat, obuje koÏuh in
pokrije retasti klobuk na sivo glavo.

»Le duri zapahni, da te ne bo strah, deklica, pa potrpi

malo; moli roÏenkranc ali boÏje ãednosti, jaz malo pogledam,
pa pridem zdaj zdaj nazaj.« Rek‰i vzame svetilnico v eno ro-
ko, v drugo drenovo palico iz kota pri vratih in gre iz hi‰e.

Komaj pride do kozolca, zagleda na snegu rdeã madeÏ —

kri, za dve stopinji zopet veã in veã kapljic. Tudi stopinje je
razloãil po gazu, sledí velikega ãevlja, kakor ga je nosil Fran-
cè. Staremu je postalo tesno pri srcu, hitreje in hitreje stopa,
zmerom po krvavem sledu. »Moj Bog, oãe nebe‰ki in ljuba
mati boÏja! Da bi vsaj on ne bil kaj storil! Oh Jezus, Jezus!«
molil je oãe ·tivrnik, pa le ‰e bolj je bil nemiren. Bil je Ïe na
strmi rebri, na potu, ki je drÏal do Rebrnika, Ïe dobre ãetrt
ure od doma; pa vrniti se mu ni dalo, na vsak naãin je hotel
vedeti, kaj je. Krvavi madeÏi na snegu so bili sicer vedno bolj
redki, pa gotovo je bilo, da je pobojnik ‰el k Rebrniku, kajti
Ïe je videl moÏ luã izmed sadnega drevja samotne krãme in,

BES

TIHOTAPEC

ko ne bi bil od starosti Ïe malo gluh, ãuti bi bil mogel Ïe tudi
divji krik vinjenih pivcev.

Pa glej, nekaj podolgega je leÏalo na potu. Bil je ãlovek.

Suknja in jermen na kriÏ sta priãala, da je graniãar. Iz gladke-
ga lica je ·tivrnik spoznal Peãa. Naglo poklekne stari moÏ tik
trupla, postavi svetilnico predse v sneg in se spogne ãezenj.
Lice Peãevo je bilo bledo, zmrznjena kri se mu je las drÏala,
sicer pa je bil gorek, srce je bílo in dihal je globoko. Tudi ni
bilo nikjer velike rane videti, le na lahko je imel glavo prebi-
to. »Hvalo Bogu, temu ne bo niã hudega,« reãe stari in pre-
cej se mu olaj‰a pri srcu. »Kmalu se bode zbrihtal, pa bo vstal.
Jaz pa lahko grem proti domu in po poti zabri‰em krvave sle-
di, da ne bo svet vedel, da se je zgodilo pod mojim oknom,
sosebno ãe je moj trpoglav to storil; hvalo Bogu, da ni huje.«
Taka je bila prva misel starãeva, ko je bil graniãarju glavo pre-
tipal in videl, da je samo malo udarjen, ãeravno ‰e na pol v
nesvesti. Vendar ·tivrnik je bil dobra du‰a, usmilil se mu je
ranjenec in, kakor je Ïe nerad sam sebe in svojo hi‰o v sitno-
sti me‰al, sklenil je naposled pomoãi iskati ubogemu ãloveku.
»Mrzlo je, morda bode pri‰el kdo kmalu iz krãme tod po po-
tu ali pa ne; pijanec je Ïivina, ne spravi‰ ga z lepo od vina ko
medveda od uljnjaka. ReveÏ bi morda ‰e zmrznil na mrazu.
Stoj, Rebrniku bom povedal, on naj ga na gorko znese, da bo
pri‰el zopet k sebi. Drugo pot pa naj ne lazi okrog, mlada no-
rost!«

Godrnjaje te besede, pribliÏa se krãmi.
Krik in vpitje se je sli‰alo iz hi‰e. Ko je pri‰el do praga, po-

stal je malo, ker znan glas mu je donel na u‰esa, glas France-
tov. Toda ni bil navadni glasni govor, ampak divje, hripavo
grlo je hre‰ãalo izmed mnoÏine drugega ‰uma. »Zopet tepeÏ!

BES

TIHOTAPEC

Za pet Kri‰ãevih ran, pod zemljo me bo spravil,« vzdihne sta-
ri in z moãno pestjo jame trkati na veÏna vrata. Dolgo je mo-
ral nabijati, preden se na vratih prikaÏe krãmarjeva hãi z brle-
ão luãjo v roki, vsa prepadena in upla‰ena. Zagledav‰i oãeta
·tivrnika, vzklikne: »Oãe, le brÏ stopite v hi‰o, branite, pobili
se bodo. Pomirite Franceta, ãe ne, graniãarji ga ubijejo ali pa
on koga, le brÏ, oãe, za boÏjo voljo!«

»Moj Bog, moj Bog, to ti je kriÏ Ï njim! E, Francè, Francè!«

javkal je stari ter hitro stopil ãez veÏo. Ravno je hotel kljuko
pritisniti, ko se vrata majhno odpró in bojeãe smukne iz krã-
me mali Tekmec. Zagledav‰i starega ·tivrnika, je menda me-
nil zopet kakega sovraÏnika imeti pred oãmi, zato je tik ste-
ne na pol poãenil. Ko se je pa na prvi pogled prepriãal, da mu
ta ni nevaren, obesil se mu je na roke in klepetal: »Boter, ljubi
moj boter, ne hodite v hi‰o, beÏiva, zakaj vrat vam bodo za-
vili, kakor so ga meni hoteli, kakor bi bil neumno Ïivinãe,
resnico, boter, nikarte ne hodite!«

»Pustite me, prijatelj,« dejal je stari in, palico stisniv‰i v

pest, je odprl duri.

BES

TIHOTAPEC

orda je malo deÏel, kjer bi prebivalci primerno toliko
lastno pridelanega vina popili, kakor ga Kranjci, so-

sebno Dolenjci, popijó. Kadar je sedel kmet k vinu, ne pusti
ga z lepo. Z mladih let te moãne pijaãe vajen, popije je neka-
teri toliko, da bi bil marsikje drugod zgled nezmernosti in
ãudo vinopivcev. Pa tudi nastopki tega vinopivstva se vidijo
oãito. Le primerimo olopivca, nem‰kega Bavarca, vin‰ãaku
slovenskemu Kranjcu: tam najdemo debelega, trebu‰nega
moÏa rdeãih lic in na videz zdrave barve, tu pa vidimo sesu-
‰enega, ko‰ãenega kmeta, ãigar obraz je sicer od sonca za-
temnel, vendar bolj na bledo vleãe, ker je podoba, kakor bi bil
iz kosti in koÏe. In vendar, ko bi ju, primerjaje njuno telesno
moã, postavil iz oãi v oãi, kateri bi paã ognil se drugemu?

Pri vsem tem pa, da slovenski kmet rad vino pije in rad

zanj dá, vendar popolnoma ne pozabi, kako teÏko je denar
pridobil. Redko se dobode med pivci tako gostoljuben ãlo-
vek, da bi za neznanca plaãal, dasiravno skoraj vsakemu ãlo-
veku v kupici piti ponudi, ako se ne boji zamere.

Frtnatek Tekmec sam je moral omenjeni veãer to skusiti,

ãe mu Ïe tudi staremu slovenskemu pijanãku ni bilo treba te
sku‰nje. Pri‰el je bil k Rebrniku z malo denarja, Ïejen je pa bil
za veliko. Upal je tukaj kaj tihotapcev dobiti in zmeniti se Ï
njimi za kakov zasluÏek. Toda to mu ni ‰lo, ker edina dva pri-
ãujoãa sta se zmenila s Francetom in sta Frtnatku precej od

BES

TIHOTAPEC

kraja povedala, da ga ne potrebujeta. To je Tekmeca tolikanj
bolj ugriznilo, ker je za gotovo priãakoval kakega zasluÏka.
Tiho se je usedel za ogel na prej‰nje mesto k drugim moÏem,
odvezal z zobmi in nohti trikrat zavozlani mo‰njiãek, preo-
brnil vse ãisto, pa nikakor ni mogel veã najti, nego kolikor je
bilo plaãati za prvo pot. Kranjski pijanci so namreã prepa-
metni, da bi se dali svojim krãmarjem opehariti, in, ãetudi
zaupajo njihovi po‰tenosti, vendar jim raj‰i vzamejo ‰e pri-
liko in sku‰njavo, ki bi jih utegnila zapeljati: in sicer tako, da
plaãujejo veãkrat raãun.

Za prvi raãun je bil tedaj Tekmec na‰tel nekaj malega de-

narja, potem pak, ko so se drugi moÏje Golmanovega nasveta
poprijeli, da bi namreã ‰e in ‰e pili, jel je skrbno premi‰ljevati,
kaj bi storil: ali bi se zavlekel na peã spat ali pa bi ‰e pil, pre-
drzno upaje na tuje mo‰nje. Ko si je bil kaka dva pota ustni-
ce obliznil in ko je ãutil, da je grlo zmerom bolj suho, sklenil
je z velikim pogumom piti, za plaãilo bo Ïe, kakor bode.

In ravno ta nesreãni sklep malega moÏa Tekmeca je bil

vzrok, da se veãer ni po krãmarjevi volji iz‰el in da je vstal
velik hrum in ‰um po izbi.

Kmeãki moÏje so imeli navadne pogovore o leto‰nji kap-

ljici, primerjaje jo lanski, o pridelkih, o davku in desetini, ãe
bode stari Trpotec hãer omoÏil in ako mu kaÏe zeta jemati, in
druge navadne reãi, v katere je Frtnatek tudi katero pamet-
no bleknil, potegniv‰i globoko iz kupe. Vedno teÏja in teÏja
je bila Tekmeãeva glava, vendar je dobro vedel, da ga bodo
kmalu prijeli ljudje pri du‰i za denar, in skrb ga je malo trez-
nega drÏala. Bal se je pa bolj za svojo koÏo, da se ne bi pobra-
tila s kakovo ljudsko pestjo, kakor pa za po‰teno in ãastno
ime. Ko so bili celo graniãarji pri‰li, Hrvata pospala in Fran-

BES

TIHOTAPEC

ce od‰el iz hi‰e, izginil je Frtnatku zadnji up, da bi sreãno
mleko pojedel, v katero je tako nepremi‰ljeno kruh zadrobil.
Najbolj pa si je bil v strahu pred graniãarji, da ga ne bi ukle-
nili in zaprli.

Dolgo misli reveÏ, kaj bi storil. Nazadnje pomakne klobuk

na glavo, vzame malo culico pod pazduho in tiho ‰epéta ven.
Toda bila je Ïe nesreãna luna to noã, zagleda ga mlad va‰ãan
izmed pivcev ter mu grmé zapove, naj poãaka, da plaãajo; ãe
ne, pa mu bode cepeli raztegnil. Moral je torej nazaj, s poãas-
nimi koraki je ‰el na ogel in mislil drugaãe pomagati si iz ne-
prilike.

Zopet vstane, gre tiho na stran in starega v kotu speãega

Hrvata pocuka: »Boter, o ljubi boter!«

»Odnel te vrag, ãloveãe, ‰to ãe‰!« zareÏal je tihotapec ‰epe-

taje.

»Posodite mi petico denarja, boter, precej jo vam vrnem;

bodite tako dobri, boter, lepo vas prosim, malo manj ko Bo-
ga,« ‰epeãe Tekmec.

»Odlazi!« dejal je stari Ivan.
»Kaj me ne poznate, boter s Hrva‰kega? Jaz sem tisti Tek-

mec, ki sem vãasih krivonogemu Petru tobak nosil, jaz vas
tudi poznam, vi pa krivonogega Petra in tako na pol tudi me-
ne. Pomagajte, boter Ivan, pomagajte in posodite mi petico.«

»Odlazi!« dejal je tihotapec in jezno z zobmi za‰krtal, roko

dvigniv‰i, kakor bi ga hotel pod rebra suniti. Tu se ni dalo
torej niã opraviti, to je Tekmec previdel, zato se je obrnil na
milost krãmarjevo in ‰e njega na tihem popra‰al, ali zastonj;
tudi Rebrnik mu hrbet obrne. Îalosten in brez tolaÏbe se
Tekmec zopet usede in, vdan v vsakr‰no usodo, priãakuje, kaj
bo iz tega. Ni mu bilo treba dolgo ãakati. MoÏje so hoteli

BES

TIHOTAPEC

skleniti pijanãevanje za ta veãer in vsak je poloÏil svoj del na
mizo. Zastonj je Tekmec obetal, da bode Ïe ‰e on dodal poz-
neje, pivci so hoteli raãun plaãati skupaj. »To je navada med
nami, da vkup pijemo in vkup plaãamo. Daj, ali bo‰ pa klo-
buk zastavil in kamiÏolo, ãe ti bode krãmar kaj upal na vse to
blago,« rekel je Dlek. Tekmec se ni hotel vdati, da denarja
nima, in je zmerom obetal. Jezilo ga je, da so tudi graniãarji
jeli se smejati s kmeti vred njegovi zadregi. Stopi ‰e enkrat k
Hrvatu, naslonjenemu na mizo, in reãe potiho: »Boter, o, le-
po vas prosim petice!« Ali Hrvat, ki se je bal, da ga ne bi za-
gledali sluÏabniki oroÏene pravice, odgovoril je samo s svo-
jim: »Odlazi!« in je dalje, v mizo uprt, delal se, kakor bi spal.

»Ali vam tudi tisti moÏ noãe dati, oãanec?« vpra‰a najsta-

rej‰i graniãar smeje se Tekmeca.

»Kogá? Kaj sem ga kaj prosil? Boter cesarske postave, pri

miru me pustite, jaz ne prosim niãesar ni vas ni drugih,« od-
govori jezen Tekmec ter se nasloni na mizo, uprt v dlan, klo-
buk s ‰irokimi krajci nazaj pomaknjen, da so se videli dolgi,
sivi lasje v redkih kodrih viseti po nagubanem ãelu. Zaãnó
siliti vanj bolj za ‰alo ko za resnico, naj izvleãe mo‰njo. Zdaj
in zdaj ga prime kdo izmed vinskih tovari‰ev za ramo in ga
vrlo potrese: »Plaãaj, Tekmec!« Tudi najpotrpeÏljivej‰emu je
enkrat preveã. Tako Frtnatek ni mogel dolgo trpeti teh nad-
log in krivic, nehal je vpiti: »Boter, saj bom plaãal, zdaj se ‰e
ne mudi!« in dal je enemu izmed svojih sitnih sosedov pre-
cej neprijazno klofuto po zobeh. Toda ta se ni dal vsaki pesti
biti, prijel je tedaj malega moÏiãka za vrat in ga je trdo kakor
v kle‰ãah stisnil v kot. Za prvega reveÏ ni mogel do sape priti,
z zadnjo in najveãjo moãjo se je upiral, da bi roko, ki ga je
ti‰ãala za vrat, od sebe spravil. TeÏko bi se mu bilo to kdaj

BES

TIHOTAPEC

zgodilo, ko bi ne bil njegov sovraÏnik sam malo popustil, da
Frtnatka ne zadavi.

»Na pomagaje!« klical je Tekmec.
Trije graniãarji, za vrati sedeãi, jeli so se pomenkovati, ali

bi pomagali reveÏu iz rok pijancev. Smilil se jim sicer ni, ven-
dar vedeli so, da jih kmetje sovraÏijo, in niã jim ni bilo spre-
ti se Ï njimi, ker so pri vsem drugem zaupali na glasovito svo-
je ime, pa najbolj na svoje oroÏje. Zdelo se je pa, da noãejo
brez privoljenja in povelja svojega naãelnika Peãa niãesar sto-
riti.

Tekmec je zastonj posku‰al vstati in svojega nasprotnega

soseda po maãje nenadoma napasti. Ves njegov trud je bil
zastonj; le ‰e bolj je bil tepen. Zdajci ga ma‰ãevalni duh po-
pade. »Hrvat bi me bil mogel re‰iti teh nadlog, ko bi bil pe-
tico dal, pa je ni; le ãakaj me, stara lisica hrva‰ka!« Tako je
mislil in, ko je nekoliko miru dobil, odprl je velika usta svoja
in zakriãal, da je njegov glas donel ãez vse drugo vpitje v krã-
mi: »Vi, gospodje cesarski! Branite me in jaz vam bom pove-
dal za dva kontrabantarja, v resnici vam bom povedal, poma-
gajte mi!«

Ko bi mignil, bilo je vse tiho. Do zdaj so kmetje imeli veãi-

del ‰alo s Tekmecem; da je Hrvata oãito izdal, zdelo se je vsa-
kemu veã ko resnobno in kaj takega ni nihãe priãakoval.

Precej vstanejo graniãarji. Najstarej‰i prime pu‰ko in se

ustopi na sredo hi‰e, rek‰i: »MoÏje, jaz vam zapovedujem,
pustite tistega moÏa, ki mu pravite Tekmec, precej pri miru,
naj stopi sem in pove, kje ve za tihotapce, ker je oãitno spo-
znal, da mu je znano, in ker je obljubil povedati zanje.«

Toda Tekmecu ni bilo treba kazati tihotapcev, stari Hrvat

je sam vstal iz kota pri stranski mizi, zagrabil debelo, z Ïele-

BES

TIHOTAPEC

zom okovano palico, ki je leÏala po klopi, in strahovito mah-
ne po Tekmecu. Ko bi ga bil zadel, po Frtnatku bi bilo za vse-
lej, nikdar veã ne bi bil za tuje denarje pil. Ali mala Ïaba je
imel toliko urnosti, da je ob pravem ãasu smuknil pod mizo.
Graniãar, videv‰i starega znanega tihotapca, kateri ga je Ïe
nekatero krat izpeljal, odstopi dve stopinji nazaj, da ga ni do-
segla Hrvatova palica, napne pu‰ko, migniv‰i svojima tova-
ri‰ema, katera tudi oroÏje pograbita, ter reãe glasno: »Palico
iz rok in vdajte se cesarski postavi, ãe ne, pri priãi te ustre-
lim!«

Medtem se zbudi tudi mlaj‰i kontrabantar, ki je bil zaspal

na peãi. Na skok je na tleh, napne pi‰tolo in palico zavihti,
kriãé: »Bogme, dajmo se!«

Boj bi se bil vnel zdaj, za Hrvata ne ugoden, ker sta bila

samo dva nasproti trem dobro oroÏenim; v hi‰o pa stopi v
tem trenutju Francè ·tivrnikov, v lice bled in krvav po oble-
ki. Vendar nihãe ni poslednjega znamenja zapazil, vse je bilo
zamaknjeno, kaj bode paã iz tega

Ko Francè tihotapca zagleda graniãarjem nasproti, sprevi-

di hitro, kaj pomeni vse to. Naglo iztrga pu‰ko najmlaj‰emu
pri vratih stojeãemu graniãarju, ki si od te strani napada ni bil
v svesti, in skoãi na stran k Hrvatoma.

Zdajci stopi krãmar mednje in zavpije: »Stojte, kdo je gos-

podar tukaj?«

»Dokler cesarski sluÏabniki tu stojé, so oni gospodarji vsaj

tako dolgo, da se polasté hudodelcev. Vdaj se, stari! Ti, mla-
di moÏ, pa odstopi in daj oroÏje nazaj!«

»Tja v rebra, ãe hoãe‰,« odgovori ·tivrnik.
»Kaj? Jaz nisem gospodar v svoji hi‰i?« hudoboval se je

krãmar. »Mar ne plaãujem davka in ne oddajam desetine,

BES

TIHOTAPEC

kakor gre? Stoj, vrag! Povem vam: kdor bo v moji hi‰i prvi
strelil, temu jaz prvi glavo ubijem, naj bo cesarjev ali hudiãev
sluÏabnik. âe so ti moÏje kaj hudega storili, zveÏite jih, odpe-
ljite, kakor znate svoje pravice; pa vedite dobro, v svoji hi‰i ne
dam nikogar ubijati. Potlej ne pride Ïiva du‰a k meni; ne in
zopet ne, streljali ne boste; kakor gotovo nam je Bog roke dal,
znesemo vas ven; kajne moÏje?«

»Res je tako, znesemo jih ven z ubitimi buãami, ako ne

mirujejo,« oglasé se kmetje, ki so bili po Francetovem priho-
du in po Rebrnikovem hrabrem ugovoru nekaj pogumnej‰i
postali.

Tretji graniãar, kateremu je bil France izpulil oroÏje, na‰el

je Peãevo pu‰ko in se zopet pridruÏil tovari‰ema. Vsi trije so
tikoma z ramo pri rami stali z vzdignjenimi pu‰kami. Vide-
lo se je pa tudi njim, da jim ni niã posebno volja zaãeti boj z
moãnimi, obupnimi ljudmi in pa ‰e celo, ko se je kazalo, da
bi krãmar in kmetje nasprotnikom pomagali.

»Pustimo jih,« rekel je najmlaj‰i.
»Poãakajmo vsaj ‰e Peãa, vsak ãas bode pri‰el, nekega de-

kleta je ‰el klicat gor v vas,« ‰epetal je drugi. Tudi stari gra-
niãar je hotel poãakati ‰e ãetrtega pajda‰a, zatorej je zdaj,
kakor je vedel in znal, kmetom in krãmarju govoril, kako jim
je dolÏnost, pomagati cesarski postavi, polastiti se hudodel-
cev.

»Tu ni nobenega hudodelca, ãe ti nisi, stara sraka!« dejal

je France.

»MoÏje, dajte si dopovedati,« govori graniãar, »skrivno

kupãevanje s tobakom in drugo reãjo je prepovedano. Kdor
torej to reã podpira, da kupuje kaj takega blaga ali da pre-
kupãevalce zakriva ali celo brani, zapade ostri kazni. Sami si

BES

TIHOTAPEC

torej pripi‰ite, ako vas postava prime ostreje, kakor si misli-
te, ako se ustavljate njenim sluÏabnikom in ne pustite spol-
njevati, kar jim dolÏnost veleva. Premislite, kaj delate, moÏ-
je! Ako precej odjenjate, hoãemo molãati in pozabiti, kar se
je zgodilo Ïe do zdaj, sicer pa vas moram opomniti, da teÏka
in dolga jeãa vsakega ãaka, kdor cesarskemu sluÏabniku le en
las skrivi.«

»Saj vam nihãe niã noãe, hudir!« oglasi se eden kmetov.
»Jaz nikogar ne branim in se nikomur ne ustavljam, samo

tega noãem, da bi se streljali v moji hi‰i,« odgovori krãmar.

»Umor braniti je vsak dolÏen,« reãe drugi kmet.
»Ven z leblajtarji!« kriãal je tretji in ob mizo bil.
»PoloÏite pu‰ke na stran in zveÏite jih, tega vam ne bom

branil,« reãe Rebrnik.

»Gosposka nam je v roko dala oroÏje, da ga rabimo v sili.

Fant!« vpil je graniãar Francetu, »pu‰ko iz rok in ven se po-
beri, ãe ne — pri moji du‰i, prvi bo‰ leÏal.«

»Bo‰ pa ti pred,« vpije France in nastavi, ali stari Golman

prime za cev in jo pobesi, rek‰i: »Stoj, neumneÏ! Ali ne ve‰,
kaj je gosposka?«

»Za priãe vas pokliãem, da je on prvi name pomeril,« kriãi

graniãar in sproÏi.

Stra‰no je zadonel pok po zaprtem prostoru, dim se je za-

kadil, bojeãe so se eni pomaknili v zadnji kot. Bodisi pa da je
enkrat napak merilo izurjeno, staro oko graniãarjevo, ali da
je nala‰ã tako streljal, krogla je le prasnila Francetu ramo in
se potem zadolbla v leseno steno. Mladeniã vrÏe pu‰ko iz rok
in ko blisk nagel je pri graniãarju, prime ga za prsi in ga tre‰ãi
ob tla, preden so drugi priskoãili in ju razdvojili. V trenutku
pa pade trda palica po hrbtu krepkemu mladeniãu in, ko se

BES

TIHOTAPEC

je razkaãen ozrl po novem sovraÏniku, videl je svojega stare-
ga oãeta pri sebi, kako je srdito svojo palico vihtel, kriãé: »Ti
kajon ti, ti pretepilnik ti! Povsod nepokoj dela in poboj!«

Imel je toliko spo‰tovanja do oãeta, da se mu je na mah

uhladila kri in da se je samo ognil oãetovi togoti. TeÏko pa da
bi bil ‰e boja konec, kajti stari graniãar se je bil s tal pobral,
njegova dva bolj bojeãa tovari‰a sta bila sablje izdrla, Hrva-
ta pak sta tudi imela gor jaãe pripravljene.

»Kaj se bijete tu,« kriãal je stari ·tivrnik. »Zunaj leÏi leblaj-

tar. Peã menda Ïe mrtev. Na gazu leÏi in se ne gane.«

Te besede so storile, da so vsi trije graniãarji pozabili tiho-

tapcev in Franceta ter grmeli ven pogledat za tovari‰em.

Hrvata in kmetje so porabili ta ãas in ubeÏali vsakr‰ni sit-

nosti skozi druga vrata. Franceta sicer ni bilo volja pobegni-
ti, vendar, ko ga je oãe dobro ozmerjal in mu hudo zaÏugal,
ako ga ne poslu‰a, dal se je tudi on pregovoriti in je ‰el do-
mov.

BES

TIHOTAPEC

rak se je delal. Sneg, ki se je bil podnevi nekoliko sta-
jal, jel je zopet ‰kripati pod nogami, ko so nekaj ted-

nov pozneje trije moÏaki korakali ãez Gorjance navzgor z
juÏne strani. Vsi trije so oprtav nosili velike vreãe na hrbtu,
opiraje se na grãave podkovane palice. Dva sta imela hrva‰ko
obleko, eden pak, vodnik trojici, bil je opravljen po kranjski
no‰i.

Poslednjega lahko spoznamo po dolgi, ãvrsti postavi in

predrzni hoji, da je ·tivrnikov Francè.

Od tistega veãera, kar je cesarske sluÏabnike tako nespa-

metno pestil, ni ga bilo veã doma; kajti bati se mu je bilo po
vsej pravici, da bode gosposka hotela imeti odgovora za tako
samooblastno ravnanje. Tudi si je bil v svesti, da bi konec
vseh njenih vpra‰anj bil le-ta, da bi ga v jeão in potem ‰e v
vojake vtaknila, ãesar si pa nikakor ni Ïelel. Zopet je raj‰i ne-
postavno Ïivotaril po domaãih gorah, peãaje se s tihim, ne-
varnim tihotapstvom in obupnimi tovari‰i, kakor da bi bil
sedel v Ïelezju ali da bi pu‰ko nosil po tujih deÏelah. Sicer se
mu je veãkrat malo teÏko storilo, kadar se je domislil na sta-
rega oãeta in na ljubo sestro, na sramoto, ki jo je njima nako-
pal na glavo, da jima lahko sosedje oãitajo njegov kontrabant:
vendar zginile so mu vse te bolj‰e misli, ako je pomislil, da ga
je vroãa, nagla kri Ïe tako daleã zapeljala, da se Ïe ne sme
povsod oãitno pokazati. Ta misel, ki vsakega hudodelca na

BES

TIHOTAPEC

zlem potu priklepa, govoré mu, da je prepozno povrniti se na
pravi pot, navdajala je tudi Franceta; sklenil je biti tihotapec,
glasovit in poznan po vsej deÏeli.

Trudni prisopó trije popotniki na vrh. Govor jim je bil Ïe

potekel, tiho so stopali po strmi stezi, vsak je zase premi‰-
ljeval. Kakor morje se je bila razlila zimska veãerna megla po
veliki kr‰ki ravnini, ob deroãi Krki tjakaj do ‰umeãe Save. Tu-
di luna je priplula na nebo. Tiho je sijala po noãnem zraku
zdaj ãista, zdaj zopet na pol zatemnela v leteãem oblaku.
»Kmalu pridemo do kraja,« govori Francè Ivanu, ki je svoj
,bogme’ klel med zobe, »tukaj precej v veÏini se zaãnó vino-
gradi; na hramih vem za suho seno, leÏalo se bo prav dobro
na njem. Jutri zjutraj pa vstanemo ‰e ob noãi in gremo v do-
lino. Tudi je varneje zjutraj zaãasa hoditi z Gorjancev ko pa
zveãer. «

»Dobro!« rekel je stari tihotapec.
»Ako bi nas vragi zalezovali, ãakali bi nas gotovo o takem

ãasu, ko je zdajle. Saj veliko bi ne opravili, ako pridejo. Zaniã
so vsi ‰tirje. Ste li videli, Ivan, kako smo jih bili oni veãer ug-
nali v krãmi? Povem vam na mojo du‰o in na fajmo‰trovo
besedo, ãe se tukaj na samoti snidemo, ‰e slabeje se jim bode
godilo, zlasti tisti drobtini, Peãu, katerega sem Ïe imel enkrat
pod pestjo, pa sem ga premalo mehãal; popravil bom, ako se
mi nastavi ‰e kdaj.«

Hrvat se namuzne, ne reãe pa niãesar. To je tudi Franceta

uti‰ilo in molãé so stopali med vinogradi, ki so se zdaj stezali
navzdol zmerom gostej‰i.

Pri‰ed‰i do velikega vinskega hrama, ustavijo se in odvrÏe-

jo v podstre‰ku teÏka bremena s pleã. Francè prinese iz dru-
gega ogla polomljeno lestvico, pristavi jo do male luknje nad

BES

TIHOTAPEC

hramom in moÏ za moÏem so zlezli trije tihotapci v suho
mrvo, zarili so se in odeli si dobro utrujene ude in kmalu po-
tem ni bilo sli‰ati drugega okrog ko lahko pihljanje severne
sapice in glasno hrãanje speãih popotnikov.

NiÏe v dolini pak sreãamo drugo dru‰ãino. ·est moÏakov

se je namenilo po ozkem potu v Gorjance, ne bojé se noãi in
mraza. Prvi v vrsti je bil majhna podoba, v raztrgano plahto
zavit, na‰ znanec Tekmec. Ker ga je v noge zeblo skozi raz-
trgane podplate, stopal je jako na gosto in naglo, tako da so
ga morali za njim hodeãi veãkrat opomniti, naj koraãi bolj
tiho in polagoma. Prvi za petami mu je bil brljavi biriã ·pun-
tek, ki je nosil staro, krivo, zarjavelo sabljo opasano in uklep-
nike v rokah. Za njim pak so se svetile graniãarske pu‰ke, ‰tiri
cevi, izmed katerih je vsaka naglo smrt pretila tistemu, kdor
bi se Peãu in njegovim tovari‰em hotel ustavljati.

»Kje pa je tisto gnezdo, vi moÏek?« vpra‰a biriã Tekmeca.
»Kmalu pridemo do njega. Ko bi le tako spakovo ne mra-

zilo!« odgovori Tekmec.

»âe nas za nos vodite, moÏ, vrÏemo vas v prvo rupo, ki do

nje pridemo, ali vam pa hrbet zravnamo,« reãe Peã.

»Koga?!« togoti se Tekmec, »mene bo v kotanjo vrgel, kdo?

Vrzite me, vrzite! Anti noãete imeti toÏbe pri gosposki, ki bo
leto in dan trpela in tako nehala, da vas bodo zaprli ponoãi
in podnevi, za kolikor bo sodba stekla. Da, paã, botrov, to
vam povem z lepo, ãe ste prav gospod, jaz sem Ïe nekatere-
ga nadelal. Kaj menite, da bi vam jaz kazal nocoj pot v skri-
vali‰ãe Hrvatov, ko bi se mi ne bili zamerili ti moÏje?«

»Kako so se vam zamerili? Ali vam ni zadosti, da ste dolÏni

gosposki pomagati in da vam postava plaãilo obeta?« pravi
biriã ·puntek.

BES

TIHOTAPEC

»Kaj? Jaz vam pomagal?« rekel je Tekmec. »Ovbe, to ne bo

niã; jaz vam Ïe ne bom pomagal. To si izgovorim, da bom
devet dobrih stopinj na strani stal, vi sami se pa mikastite in
lasajte Ï njimi, kakor hoãete. Jaz vem, da ima tisti fantè hude
zobe; in skusil sem tudi Ïe hrva‰ke pesti, poznam jih, le sami
jih uklepajte, samo glejte spaka, da vas po nosu ne cvrknejo,
kakor so vajene. Pomagal vam pa jaz ne bom in vam nisem
obetal tega. Samo kraj bom vam pokazal, ni pike veã ne.«

»Kako ste pa izvedeli za to luknjo, moÏec?« vpra‰a biriã.
»Jaz bi vam lahko rekel: to vam niã mar,« pravi Frtnatek,

»pa noãem in raj‰i povem naravnost. Vidite, boter cesarski,
to je tako, jaz sem Ïe dosti sveta in dosti ljudi skusil, tudi kon-
trabant poznam — a Bog ne daj kaj hudega misliti! — in nek-
daj sem bil zraven, ko smo — ko so spali kontrabantarji gori
zidanici na senu. Zdaj oni teden sem bil zdoma in izvedel
sem za gotovo, da so naloÏili trije tobaka na Hrva‰kem: tisti
Francè in tisti hudi Ivan pa ‰e eden.«

»Ali jih poznate?«
»Bog te nadleguj! Kajpak da jih poznam. Komaj teden dni

je, kar sem onega sr‰ega spaka ogovoril, onega Ivana, in sem
se mu ponudil, da bi mu jaz odna‰al ãez goro, pa me je zaãel
uhljati, lasati in tepsti, da nisem ‰e enakega doãakal, kar me
je moja mati rodila, in to vse zavoljo ene besedice, ki sem jo
bil pri Rebrniku zinil in s katero sem povedal to, kar je res: da
je Ivan kontrabantar.«

»In vi niste niã bolj‰i!« reãe Peã. »Veseli bodite, da vas ne

zapremo, ker ste sami priznali, da pomagate tihotapstvu, ka-
dar vas kdo hoãe. âe nocoj ne dobimo nikogar, pojdete vi z
nami.«

BES

TIHOTAPEC

Tekmec se ustra‰i. Ujel se je bil v lastne besede; zato jame

tajiti in izgovarjati se.

Medtem so bili pri‰li do hrama. Biriã je priÏgal svetilnico,

graniãarji pak so napeli pu‰ke. Luã je ãudovito obsevala tihe
oboroÏene moÏe, stara bruna vinskega hrama in golo stojeãe
in poveÏeno kolje po vinogradu, nasajenem daleã po rebri.
Tekmec zagleda tri cule tobaka za podstre‰kom in kaÏe:
»Glejte, gospodje, kaj sem vam pravil; da ne boste rekli: Tek-
mec iz Suhe krajine iznad Krke ne ve niã.«

Graniãarji pak se jamejo posvetovati, kaj in kako bi zaãe-

li. Na vsak naãin ni bilo varno enemu na hram plezati; ako se
tihotapci zbudé, vrÏejo ga dol na glavo ali pa mu kratko po-
rinejo noÏ pod rebra. Da bi ‰li vsi ‰tirje naenkrat gor, to ni
bilo mogoãe, ker luknja v steno, iz protja in srobota spletena,
bila je tako ozka, da ni mogel veã ko eden zlesti vanjo; pri
vsem tem pa so lestvice bile tako trhlene in ‰ibke, da ni bilo
gotovo, ali drÏé dva moÏa. Graniãarji in biriã so bili enih mis-
li, da morajo iti vsi ‰tirje na seno in povezati tihotapce v spa-
nju vse kmalu. Toda prvi ni hotel biti nobeden. Poslednjiã se
pokaÏe, da je najmlaj‰i med njimi bil tudi najpogumnej‰i.
Peter Peã vzame v roko svetilnico in si pripravi pu‰ko na strel
ter tiho in skrbno stopi na lestvo. Dva trenutka in izginil je bil
pod streho. Nobenega glasu ni bilo sli‰ati razen hrãanja tiho-
tapcev, ki v spanju niso vedeli, kaka oblaãica se ãeznje nabi-
ra. Drugi graniãar ravno tako varno spleza gor, za njim tre-
tji in ãetrti. ·puntek pa se na prvi klin pri lestvi ustopi, staro
sabljo po sebi obesi in strahoma vsakega glasu priãakuje, ki
bode s sena dol pri‰el.

Tekmeca pa vse te priprave niso ãisto niã zanimale, kar je

bil zagledal tri velikanske cule tobaka. Zaãel je bil tako raz-

BES

TIHOTAPEC

birati v svoji bistri glavici: »Da bi te spak! Frtnatek, tukaj ima‰
priliko, obogateti v eni urici z najlaÏjim trudom. Gosposka te
bo slabo plaãala za to, da si svoje stare tovari‰e izdal. Hajdi,
Frtnatek, leblajtarji bodo imeli opravka ãez in ãez, taãas pa ti
lahko cule v kraj spravi‰, vsaj dve, ãe treh ne, in tobaka bo‰
imel za ‰est tovorov, kakr‰ni so kdaj tvoj hrbtiãek jezdili po
Kranjskem iz vasi do vasi in hi‰ne oãete, hlapce in pastirje s
tobakom preskrbljevali.«

S tako mislijo se je Tekmec tiho k culam splazil in potem,

ko se je po dolgem prizadevanju prepriãal, da je ves trud, celo
culo odnesti, zastonj, prerezal jo je s krivcem ãez pol in od-
nesel polovino kakih deset stopinj proã v vinograd, kjer jo je
vrgel v grm zapletenih neobrezanih trt, in je potem ‰e po
drugo ‰el. Cesarski biriã ·puntek je tako zamaknjeno na lest-
vici priãakoval, kaj se bode gori na mrvi zgodilo, da ni ãisto
niã opazil, kaj Tekmeãek poãenja. Tako je bil moÏec Ïe iz dru-
ge cule tobak znesel, ko zasli‰i krik in kletve od hrama le-
sem, kar ga je za ãas motilo v njegovem trudu, da bi tobak
zagrebel v sneg in trte.

Graniãarji so bili dosti tiho zlezli na hram. Tihotapci jih

niso ãutili popred, kakor so se jim zdrgnile vrvi na rokah.
Lahko si je misliti, da se ne more veliko braniti ãlovek, ki je
v sladkem spanju menil pokrepãati trudne ude, ki pa se strmé
zbudi v rokah sovraÏnikovih, drÏeãih mu smrtno strelbo na
prsi. Zato sta se vdala Hrvata brez upora. Stari Ivan je svet-
lo gledal, grizel sive brke in dva pota vraga poklical in molãal;
njegov rojak je sicer nekaj bolj brcal z nogami in rokami, vi-
dev‰i pa, da ne opravi niã, obmolkne ‰e on.

Pri Francetu niso bili zaprva graniãarji tako sreãni. Njega

si je bil Peter Peã izvolil, da ga zadrgne v uklepnike, preden

BES

TIHOTAPEC

se zbudi. Pa bodisi da je Peã, prevzeten na svojo moã ali pa iz
ma‰ãevalnosti zavoljo prej‰njih dni, predolgo obiral se in
oprezoval pri svojem poslu, ali pa da se je mladi tihotapec,
sluté svojo usodo, Ïe v spanju popred zbudil, preden se je Peã
popolnoma pripravil — kakor blisk naglo je odpahnil Fran-
cè graniãarja in se zaletel v steno, da se je odtrgala in padla
biriãu ·puntku na glavo. ·puntek se je sicer zvrnil z lestve,
morda bolj iz strahu nego pod teÏo spletene stene, ali ohra-
bril se je bil na mah, pobral se s tal in, ko je Francè skoãil z
vi‰ine tik njega na zemljo, vzdignil je svojo skrhano sabljo in
udaril tihotapca s tako moãjo po glavi, da je obleÏal na mestu
in da ga je kri oblila. Po sreãi pa je bil zamahnil z neostrim
robom, zato mu ni bil ãrepinje preklal, le kri ga je oblila in
zvrtelo se mu je v glavi.

Pol ure potem so koraãili graniãarji in biriã, ki je veliko pri-

povedoval, kako se je njegovo juna‰tvo zgodilo, s hriba v
dolino, v sredi pa so imeli Hrvata uklenjena in Franceta sta
vlekla dva pod pazduho. Glavo so mu bili obvezali, onemogle
roke pa na hrbtu z Ïelezom sklenili.

Frtnatek Tekmec se je bil usedel pri hramu na hlod blizu

tretje cule tobaka in gledal za graniãarji in tihotapci v dolino.
Ko jih ni mogel veã videti v temi, poi‰ãe v Ïepu izmed druge
ropotije male pipe, mehurja suhega tobaka, kresila in suhe
gobe. Ko si tobak napravi, ogenj ukre‰e in pipo v brezzobe
ãeljusti vtakne, nasloni se s komolcema v ko‰ãena kolena in
jame premi‰ljevati, kaj in kako bode zaãel s svojim novim
bogastvom, ki so ga mu tihotapci pustili.

»Paã so spakove prismode, ti leblajtarji, za dedce se zmeni-

jo in toliko trpé, da jih dobodo, tobaka pa ‰e ne pogledajo; in
vendar je ta tobak veã vreden ko vsi Hrvatje, ki so ga kdaj

BES

TIHOTAPEC

nosili, in vsi Kranjci, ki so kdaj Ï njimi hodili — to se ve, Tek-
meca ne mislim. Pa kaj bo, ako se jutri domislijo na tobak?
Ponj pridejo, pa ga ne bo. Ha, ha, taãas bo Ïe spravljen.«

In v veselju si jame moÏ roke mencati, da mu pipa iz ust

pade. Ko je dolgo klel in jo poslednjiã vendar dotipal, usede
se zopet na mesto in na debelo dim poteguje.

»Ali da bi te sto spakov!« govori Tekmec dalje, »kaj pa, ãe

jim na misel pride, da sem jaz tobak spravil? Tajil bom res, ali
kaj, ãe me zalezavajo in zalezejo, da ga bom nosil? Hudika,
zaprt bi bil, dve leti bi vina ni Ïganja ne pil. To bi bilo Ïalta-
vo! Kako bi se dalo reãi, da je tobak drugaãe proã pri‰el?«

To vaÏno vpra‰anje je Tekmec dolgo pretresal.
Kar skoãi pokonci, vtakne ‰e goreão pipo v Ïep, popade

tretjo culo in hiti jo odvleãi v kraj.

Kmalu pride nazaj, stopi brzo po lestvi, prinese s hrama

pest suhega sena, ukre‰e gobo, vtakne Ïareão iskro v sredo in
v krogu jame mahati in razpihavati. Ni bilo dolgo in suha
mrva se jame kaditi in Ïariti se. Tekmec nese tleãe seno na
hram in ga zakoplje v mrvo.

Potem jo naglo ubri‰e v dolino, med potom pak se veãkrat

ozre nazaj na hram, kjer se je zmerom gostej‰i dim vzdigo-
val.

V dolu so stale na samoti tri kmeãke hi‰e. Tiho je bilo vse

okrog teh poslopij, le veliki pes, ki je v stelji za hlevom prve
hi‰e spal, priletel je Tekmecu naproti in lajal zmerom glasne-
je in huje, kolikor bliÏe domovja je pri‰el. Ko se je Tekmec
celo oknu bliÏal, bil je pes tako razjarjen, da je veãkrat mo-
Ïiãka za hlaãe ubral.

»Vstanite, boter, hi‰ni oãe, vstanite!« vpije Tek mec in bije

na mala okna.

BES

TIHOTAPEC

»Kdo pa je?« vpra‰a zaspan glas iz koãe.
»Jaz sem; Tekmec iz Suhe krajine; vstanite, pravim vam, in

brÏ vstanite, gori, pravim vam, s plamenom gori! Bog vam
pomagaj in svetnik sveti Florijan!«

»Ogenj, ogenj!« kriãali so po hi‰i gospodar, mati, ded in

otroci in precej se odpró vrata in ven plane vsa drhal na pol
razpravljena na mraz.

Ko pa je gospodar ogledal streho svojo in sosedovo, pa ni

zagledal nikjer niã goreãega, obrnil se je z vso jezo proti Tek-
mecu: »Stoj, potepin stari, te bom Ïe uãil, kaj se pravi po‰tene
ljudi za norce imeti in iz postelje stra‰iti!« Rek‰i, je bil pali-
co pobral in ‰el nad Frtnatka.

»Nikarte, boter, nisem rekel, da hi‰a gori, ali hram vam bo

zgorel, ãe brÏ ne teãete gasit. Vinski hram, vino in veã ko pet
centov tobaka,« dejal je Tekmec in vlekel kmeta na ogel hi‰e,
kjer se je videl vinograd.

Svetel dim se je valil proti nebu, zdaj in zdaj se je utrgal

plamen iz strehe in daleã v zrak posegel, iskre pak so letele
daleã okrog.

»Bog in sveta pomagalka, ob vino sem!« reãe kmet in hi-

tro teãe v koão, obuje ãevlje in koÏuh, medtem pa drugi do-
maãi sosede skliãejo.

Stari, sivolasi ded, ki ni mogel v vinograd z drugimi moÏ-

mi, stal je na vrtu z otroki in s Tekmecem in gledal, kako je
plamen poÏiral poslopje, ki ga je on pred petdesetimi leti s
trudom postavil.

»Veste, stari oãe, kdo je zaÏgal?« jame Tekmec starcu. »Jaz

vam bom povedal. Trije kontrabantarji so leÏali gori v mrvi.
Pa so pri‰li leblajtarji in biriã ·puntek Ï njimi ponje in so
imeli goreão luã s seboj. Povejte mi, stari oãe, ali je treba no-

BES

TIHOTAPEC

siti luãi v seno? Kontrabantar ni majhen kakor ‰ivanka, da bi
ga moral z luãjo iskati po mrvi. Lahko ga v temi dotiplje‰, kaj
ni res, oãe? Oni so pa nesli goreão luã v suho seno in so tako
po‰tenim ljudem hram zatrnili.«

»Kaj hram! Hram se dá drugiã postaviti, ali vino, pridelek

dveh let, vse bo ‰lo. Ne verjamem, da bi ga kaj oteli,« odgovo-
ri starec.

»Paã je to spak,« odgovori Tekmec. »Namesto da bi se

boÏjim ljudem po grlu posu‰ilo, poÏrl ga bo ogenj. In toba-
ka je notri veliko, kontrabantarji so ga toliko pustili, da bi ga
imeli vi in jaz vse Ïivljenje dovolj kaditi.«

»Hvala Bogu, da je daleã od hi‰!« reãe ded.
»Veste kaj,« pravi dalje Tekmec, »gospodar, va‰ sin, naj

toÏi gosposko in njene sluÏabnike, te leblajtarje, in iztoÏil bo
v pravdi, da mu bodo morali plaãati v gotovem denarju vso
‰kodo ali pa bodo zaprti.«

Medtem je bilo videti, kako so v gori moÏje krotili ogenj in

valili sode iz hrama. Veãidel so vino re‰ili, le en sod jim je u‰el
izpod rok in se grmé valil v dolino, preskoãil ãez jarek in se
razbil; in zlato kapljico, ki jo je zemlja dala, popila je zopet
zemlja.

Îe se je v jutru danilo, ko je Frtnatek Tekmec, vreão tobaka

na pleãih, koraãil po kremenasti stezi v stransko vas. Veselo
je pete vzdigoval in govoril sam s seboj: »Paã, spak, lepo sem
jo upeljal; zdaj bodo mislili, da je tobak zgorel, jaz ga bom pa
prodajal. Zraven tega me bo gosposka plaãala, da sem one
kajone hudirjeve prodal, ti pa me niso niã videli; ‰e vedeli ne
bodo, da sem jim jaz desko izpodmaknil, ker bati bi se mi jih
bilo, ako kdaj pridejo na beli dan; zlasti tisti va‰ki sr‰en bi me
iz koÏe dejal. Ha, ha, ‰e gosposko sem nadelal; kmet jo bo

BES

TIHOTAPEC

toÏil, da so mu hram zaÏgali, in biriãi bodo nazadnje sami
mislili, da so ogenj zatrosili. I, kaj umetelno sem jo ubral!«

BES

TIHOTAPEC

VII

ister in jasen je bil nebni obzor pomladanskega jutra.
Moãnej‰i sonãni Ïarki so bili sneg pregnali s polja in

travnika, le ‰e v kakovem zasenãju je leÏala bela plahta, ki se
je pa tudi od ure do ure tajala in manj‰ala. Zemlja je bila ‰e
malo mehka in mokrotna, vendar je trava Ïe tu in tam zele-
nela in prvi lepo rumeni jagelãki ali trobentice so se med
zvonãki videli in naznanjali ljubo pomlad. Vesel je deãek,
kozji pastir, pel na skali vrh rebri in gledal na travnik v doli-
no mlado deklico, ki je korakala po gladki, mehki stezici.

Sama in Ïalostna je stopala ·tivrnikova Reza proti fari.

Zanjo ni sonce sijalo, niso roÏe rastle, niso ptiãi prepevali.
Glavico je pobesila in je tiho mislila in gledala v tla. Vãasih jo
je moralo kaj posebno bridkega obiti, ker obrisala si je z be-
lim robcem debelo solzo z lepega lica; vãasih pak se je men-
da hotela ohrabriti, kajti povzdignila je glavo in jela brÏe sto-
pati.

Ne lastna sramota in zavest slabega dejanja, niti nezvesto-

ba zapeljivega mladeniãa, ne smrt koga izmed dragih doma-
ãih, niti ubo‰tvo, vse to ni trlo devici srca; ampak skrb za
ljubljenega brata ji je tesnila in pelénila ãute, prepodila ji dol-
go ohranjeni mir in pokoj, odvzela ji nedolÏno zadovoljnost
in oÏemala grenke solze iz njenega oãesa.

Deklici ravno nasproti je prilezla stara, dolgopeta pa suha

Ïenska s ko‰arico na komolcu. Ko jo Rezka ugleda, otrne in

BES

TIHOTAPEC

obri‰e si oãi, ker znano ji je bilo, da je koko‰arica Mica
Obr‰ãakovka huda klevetalka in jeziãna kakor Adamova
kaãa, da je torej bolje skriti pred njo ãute in misli.

»Ovbe, lej jo! Kam pa kam?« zaãne koko‰arica, pri‰ed‰i do

deklice, ter postavi ko‰arnico, napolnjeno z jajci in veã kos-
ci raznovrstnih kruhov, na sredo pota. »In pa kaj vidim? Niã
nima‰ v rokah. AIi ne ve‰, da so zveãer, ko sonce zahaja, in v
pomraku kakor tudi zjutraj vsi duhovi zunaj in da dekliã ne
sme nikdar na polje sama ali pa da nima niãesar v roki, ne
‰ibice ni kakovega orodja? Pa — kaj sem hotela reãi? — bila
sem gorile pri Rebrnikovi materi, prodali so mi petdeset jajc,
prav drago, pet za gro‰; pa sve se pomenkovali vsake reãi. In
kaj mi je povedala Ïena, kaj meni‰?«

»Jaz ne morem vedeti,« odgovori deklica.
»Jeminasta! Uganila bi lahko! Precej sem dejala: ãakaj,

vpra‰ala jo bom, ali je res ali ni res.«

»Kaj je bilo o meni kaj?«
»Ovbe, Bog ne daj, ne Ïal besede ne. Samo o tvojem bra-

tu Francetu mi je pravila, kako huda mu bo pela. Ti, povej mi
sama, ti najbolj ve‰, ali so ga res zaprli? In pa, ali je res tri leb-
lajtarje do Ïivega in mrtvega poturãal, preden so ga ujeli? In
pa, pravijo ljudje, da je tistega porednega Tekmeca, ki je vãasi
tobak nosil, vãasih me‰etaril, ravno tisti dan zmanjkalo; za to
tudi va‰ega Franceta dolÏé. Eni pravijo, da so ga te dni vide-
li, drugi pa trdijo, da ga je Francè pretepel in da je ‰el v krtovo
deÏelo. AIi bo res sodba tako sklenila, da bo Francè obe‰en?«

Tega deklica ni mogla veã poslu‰ati. Od jeze ji zardé lica in

reãe babnici: »Kaj ti mar drugi ljudje?! Nikomur ni niã storil,
tebi pa ‰e najmanj, ãemu ga tedaj ãez zobe vleãe‰ od hi‰e do
hi‰e? Vem, da si vse to le ti izmislila.«

BES

TIHOTAPEC

Rek‰i, gre dalje po poti.
»Jaz izmislila! I, ti srditost prevzetna ti, po‰astna ti!« vpi-

je koko‰arica klevetalka za deklico. Bleda in rumena od jeze
pobere ko‰arno in, vedno gibaje s svojo naprej stojeão ‰piãa-
sto dolenjo ãeljustjo, ki je kakor prosena droÏ visela pod ‰iro-
kimi usti, ‰vedra in godrnja Mica dalje do prve hi‰e, kjer si v
glasnem samoprepiru in vrlem opravljanju jezico ohladi.

Odma‰evav‰i, je sedel tistega jutra fajmo‰ter Dominik Do-

micelj na klopi pred svojim domovjem na soncu in je ravno
brevir molil, ko je Reza pri‰la za mejo po poti proti njemu.
Sivolasi moÏ ãastitljivega obliãja bil je Ïe malo gluh od staro-
sti, zato ni popred deklice zapazil, da mu je, dobro jutro
vo‰ãiv‰i, poljubila roko. Gospod fajmo‰ter je poznal skoro vse
ljudi svoje na ‰iroko raztresene fare, ker mlaj‰e je vse on po-
duãeval v vaÏnej‰ih resnicah svete vere, s starej‰imi pa je Ïi-
vel v enem istem kraju. Zato je tudi Rezko spoznal Ïe na gla-
su, tem laglje, ker je vedel, da je ena najãednostnej‰ih deklic.

»Bog daj tudi tebi dobro jutro, deklica! Kaj bi rada?«
»Ah, gospod fajmo‰ter —,« spregovorila je Reza, dalje pa

ni mogla, jok ji zapre besedo.

»No, no, pomiri se! Îe vem, kaj si pri‰la. Zavoljo brata

Franceta, kajne? Sli‰al sem Ïe vse. Ne jokaj! Usedi se tukaj-
le, pa bo‰ povedala, kako ti morem jaz pomagati, in, kar bom
mogel, storil bom z veseljem zavoljo tvojega po‰tenega oãe-
ta in zavoljo tvojega dobrega vedenja. Usedi se!«

Reza se usede in, ko svojo Ïalost ukroti, vpra‰a jo gospod

fajmo‰ter: »Kako ste pa izvedeli doma? Veste, zakaj je zaprt?«

»Niã ne vemo, ne. Ljudje so povedali vsake vrste reãi. Oãe

ne morejo nikamor, ker so vedno bolehni Ïe od boÏiãa, kar so
morali neko noã za njim iti, ko je imel nekov pretep. Dejali so

BES

TIHOTAPEC

mi davi: ,Pojdi, Reza, dol h gospodu fajmo‰tru in poprosi jih,
da bi bili tako dobri in bi nam dali kakov svet, kaj hoãemo in
moremo storiti.’«

»Kdaj je bil Francè nazadnje doma?« vpra‰a fajmo‰ter.
»Po boÏiãu je imel nekdaj poboj z graniãarji. Ker so se mu

grozili, da bo za to zaprt, ni ga bilo domov. Ne vem, kod je
hodil; eni pravijo, da je hrva‰ki tobak prodajal, saj to menda
ni tak greh?«

»Ljuba moja, to je po postavi prepovedano. Bog je gospo-

sko postavil; kar nam ona zapove, zapoveduje nam on sam.
Kajne, ujeli so ga zdaj na Gorjancih pri kontrabantarjih?«

»Pravijo tako in ‰e druge reãi: da je ljudi pobijal.«
»To ni res; meni tega ni nihãe poroãil. Ljudje klatijo. âesa

se pa bojita z oãetom?«

»Pravijo, da bo hudo kaznovan ali vsaj dolgo zaprt. Oãe bi

pa radi kaj plaãali, da bi ga izpustili in da bi potlej doma
ostal,« reãe Reza in znova se ji uderó solze.

»Kaj meni‰, da bode potlej zopet dober in po‰ten?«
»Gotovo, gospod fajmo‰ter! Jaz ga bom na kolenih prosi-

la, on ima pa dobro srce in rad bo doma ostal kakor popred.«

»To je vse lepo in prav. ·e jaz ti svetujem, da gre‰ k njemu

v zapor; ti ga bo‰ laglje pregovorila ko kdo drug. Jaz ga po-
znam. Ne bom tajil, da ima dobro srce, ali ravno tako dobro
vem, da je svojeglav in trmast, da dela brez premisleka in
prenaglo. Îe deãek je bil tak. Kar se pa kazni tiãe, mislim jaz,
da bode najbrÏ nekaj dobil jih s palico, zato ker je kontraban-
toval, potem ga bodo pa v vojake silili, ker je mlad in moãen,
zato ker se je upiral sluÏabnikom cesarske postave. A oãe
vajin je star in bolehen, ne more Ïe lahko zemlje obdelova-
ti. Zato bom jaz sku‰al izprositi pri gosposki, da ga bodo z

BES

TIHOTAPEC

majhno kaznijo domov spustili, in, ker popred ni bil napaã-
nega Ïivljenja, upam, da moja pro‰nja ne bo zastonj.«

»O gospod fajmo‰ter —« spregovori Reza.
»Tiho, dekle, tiho! Poslu‰aj, kaj bom ‰e zraven pristavil.

Vse to storim le tedaj, ako Francè obljubi po‰teno pri domu
Ïiveti. To pa mora tebi obljubiti. Zato pojdi kmalu k njemu.
Jaz svoje besede ne smem in ne morem na laÏ postaviti, kaj-
ti ako hoãem, da bi mu kako milost izprosil, moram obljubiti
zanj vse drugo Ïivljenje. To bom pa storil, ãe bom videl, da ga
je v resnici volja pobolj‰ati se.«

»Saj ga bo gotovo.«
»Povej mu tudi, naj se mirno in potrpeÏljivo vede v jeãi in

naj nikakor in po nobeni ceni ne posku‰a, kako bi si sam po-
magal in u‰el. Zakaj potlej so vse pro‰nje bob v steno. — Zdaj
pa ‰e kaj drugega povej!«

Povpra‰eval je stari fajmo‰ter ‰e marsikaj drugega o domu,

o oãetu, o sosedih in druge reãi, deklica pa mu je rada in lah-
ko odgovarjala, ker obljuba njegova, pomagati in prositi za
Francetovo svobodo, olaj‰ala ji je srce in upokojila jo popol-
noma. Ko je fajmo‰ter naroãil, naj rada moli in naj ostane ‰e
dalje pridna in bogabojeãa, od‰la je Rezka zopet po stezi zno-
traj veselej‰a in zadovoljnej‰a ko Ïe dolgo popred.

Pot od fajmo‰tra do njenega doma je bila uro hoda dolga.

Med mnogovrstnim premi‰ljevanjem je bila pri‰la ãez trav-
nik in je zaãela zopet navkreber iti in bliÏati se mali hosti,
prera‰ãeni z jel‰evim grmovjem in belokoÏimi brezami. Mis-
lila je, kako bode, kadar pride Francè zopet domov, kako se
bode oÏenil, eno njenih prijateljic vzel, kako bode stari oãe
lahko brez teÏkega dela poãival in sreãne starosti doãakal, in
‰e marsikaj enakega ji je vrelo po glavici.

BES

TIHOTAPEC

Zdajci zasli‰i stopinje za seboj. Ozre se in zagleda — gra-

niãarja Peãa. âuden ãut jo spreleti. Vedela je, da hodi za njo,
a vedela je tudi, da je kolikor toliko ravno on kriv bratovega
zapora. Prvo bi mu bila morda ‰e odpustila v drugih razme-
rah, saj Ïe neka naravna postava devici brani sovraÏiti mla-
deniãa, ki jo ljubi; tudi zunanja podoba Peãeva ni bila ena
tistih, ki oÏje soãutje bliÏnjega odbijajo. A nasproti ni verje-
la, da bi imel Peã po‰tene namere Ï njo, in, ker je pri vsem
tem bil graniãar, zato bi se ne bila tudi v drugaãnih okoli-
‰ãinah hotela peãati Ï njim.

Ker je pa ravno Peãevo ljubezen do nje imela za poglavit-

ni vzrok, zakaj je France jel sovraÏiti vse graniãarje, iskal pre-
pira in pretepa Ï njimi in vdal se tihotapcem, sovraÏnikom
njihovim; ker je, dalje, Peãa imela za vir vse nesreãe, bil ji je
zoprn in v tem trenutju bi bila raj‰a ob bog ve kaj, kakor pa
se‰la se s tem ãlovekom na samem.

Zaãne na vso moã hitro stopati, da bi je Peã ne do‰el. Ko pa

se po strani ozre, vidi, da je tudi graniãar poÏuril korake in da
ji je Ïe na streljaj blizu. Steãi je mislila naprvo, precej pa se je
ohrabrila, mislé: »Kaj mi more, jaz grem svojo pot!«

»Kam tako naglo, roÏica zlata?« reãe lepi graniãar. Reza ne

odgovori, lice ji zardi in hiti dalje. Peã ji je na strani in jo sku‰a
za roko uloviti.

»Ah, lepota moja, to ni prav, da me ‰e ne pogleda‰. Ko bi

ti vedela, kako jaz teÏko ãakam in Ïelim, da bi te videl! Tako
si se mi v srce zasadila ko pu‰ãica. Ali ni to Ïalostno zame, da
ti ne smem v krasne ãrne oãi pogledati, da ne smem ‰e zra-
ven tebe iti?«

»Nisem vas vabila, lahko sama grem,« reãe dekle.
»Poãasi, roÏica bodeãa, pomenila se bova kaj. Moje srce je

BES

TIHOTAPEC

polno; razen ljubezni do tebe, moja lepota, ki presega vse, tiãi
‰e marsikaj v njem, kar bi ti rad povedal.«

»Bolje bi bilo, da bi poãakali, gospod, dokler vas ne vpra-

‰am. Menim, da se nimava kaj meniti, torej pojdite svoje reãi
drugam pravit, mene pa pustite na miru,« reãe ona in mu
izvije roko iz roke.

»Meni‰, da bi ne mogel iti drugam iskat si deklice? Deset

jih dobim na dan, pa noãem nobene razen tebe. Ti mora‰
moja biti, ãe se nebo vrhu naju podere in ãe se ves svet zoper
mene zakolne!« Rek‰i, so se mu strastno oãi zablesketale,
tako da je bilo deklice strah.

»Pustite me, za boÏjo voljo vas prosim. Kaj bodo ljudje

rekli, ako kdo pride po poti le-sem,« prosi deklica.

»Ne pustim te, poslu‰ati me mora‰, zdaj ali nikdar.«
Pri‰la sta bila ravno na razpotje v hosti. Graniãar je dekli-

co trdno drÏal za roko in udrÏaval jo. Strast mu je sijala iz oãi.

»Povejte mi brÏ, ako mi imate kaj povedati, samo svojih

neumnosti mi ne ãesnajte. âe se pa upate dotakniti me, uda-
rila vas bom po zobeh, kakor gotovo tu stojim,« pravi dekli-
ca in pogumno stegne desnico.

»To je grenko za mene, roÏica zlata, da se moram bati tvo-

je pesti. Povej mi vendar, ljubica srãna, ali sem tako grd, ali
sem tako poreden in hudoben, ali sem tako uboÏen, ali kaj mi
je, da se od mene obraãa‰,« dejal je Peter Peã otoÏno.

»Le dobro me pomnite in pojdite potlej svojo pot,« reãe

Reza; »ko bi bil kdo lep ko sonce, dober ko nedolÏen otrok in
bogat tako, da bi deÏelo preplaãal, pa bi bil sovraÏnik, pre-
ganjalec in zapiralec mojega brata, jaz bi ga ne mogla ni ne
hotela rada imeti. Zdaj veste!«

»Kaj? Jaz sem preganjalec tvojega brata? Ah, ljuba deklica,

BES

TIHOTAPEC

saj sem vedel, da me ne pozna‰,« reãe Peã s svojim najmeh-
kej‰im glasom. — »Le stoj, dokaÏem ti, da jaz tvojega brata ne
sovraÏim, zavoljo tebe ne. Zdaj ga ne dolÏé niãesar drugega,
kakor da je bil tihotapec. Da je mene pobil tisto noã, ne ve
nihãe, ker jaz nisem pravil nikomur. Da se je cesarskim slu-
Ïabnikom ustavljal, to se ve le povrhu, ker sem jaz reã po-
tlaãil, in vse to zavoljo tebe. Meni se ima zahvaliti, da ga bo
majhna kazen zadela. In kaj imam jaz za to? Niã drugega,
kakor da me pogleduje‰ z navajenim zaniãevanjem.«

Deklica ni dejala niã na to.
»V mojih rokah je njegova usoda. Kakor se bo‰ ti spreme-

nila proti meni, tako se bom jaz obrnil proti njemu. Bodi mi
prijazna, daj mi srce, in obljubim ti, da ga bom re‰il, ko bi bil
v treh jeãah. âe pa ostane‰ trdosrãna in neusmiljena, potem
me bo‰ poznala od druge strani. Jaz sam bom toÏnik njegov,
jaz bom skrbel, da bodo njegova dela ‰e kriviãnej‰a na videz,
kakor so v resnici. Izbiraj, kaj hoãe‰ raj‰i, mojo vroão ljube-
zen ali moje mrzlo sovra‰tvo?«

»Ne maram nobenega,« odgovori deklica. »Mojemu bra-

tu bodo Ïe drugi pomagali in ne mislite, da me boste s svo-
jim Ïuganjem pridobili. Motite se, ãe menite, da bodete z
obrekovanjem in opravljanjem kaj opravili. Morebiti vas bom
‰e na drugem mestu opomnila va‰ih besedi. To vam pa po-
vem: raj‰a vidim, da je moj brat pol po nedolÏnem zaprt, ka-
kor da bi jaz vdala se vam v nespodobno in pregre‰no Ïiv-
ljenje. Pustite me, precej!«

»Pregre‰no Ïivljenje?« ponavlja Peã ãudé se. »Moj Bog

bodi mi priãa, da jaz tega ne terjam niti hoãem. Prijazen po-
gled od tebe, poljub tvojih ust in zavest, da kdaj misli‰ name,
to bode moje rane ohladilo, to je vse, ãesar si Ïelim. Samo

BES

TIHOTAPEC

enkrat me poljubi, predraga, in za Boga ti obljubim, da bom
bratu pomagal na vse moãi.«

Deklica je zardela, morebiti se ji je smilil strastni mladeniã,

ki je bil morda res dobra du‰a, ali morebiti je mislila: en po–
ljub ni ‰e greh in tukaj vendar veliko uãini.

Peã je videl, da je deklica mehkej‰a, da omahuje, hotel je

porabiti trenutek, prijel jo je ãez pas in poljubil jo na ustni-
ce.

»Stoj!« zagrmi zdajci glas za njima. Naglo po pusti Peã

deklico in se ozre prepla‰en.

»Jezus, Francè!« zavpije Reza in kakor vra‰ãena se ne gane.
Izmed brez po resi je z dolgimi koraki stopal dolg mlade-

niã. Na levi roki so mu viseli ostanki Ïeleznega uklepnika,
znamenje, da je ravnokar iz jeãe u‰el, v desni pak je imel
suho, od hrasta odtrgano poleno. Bledo lice, stisnjene ustnice
in ognjeno, nemirno oko, celo tresoãe se telo je jasno govo-
rilo, kako du‰ni boj bojuje. Stisnjena pest in stra‰ni pogled,
zdaj na sestro, zdaj na graniãarja, sta priãala, kako vre jeza v
njem, kako samo ne ve, nad katerim bi jo izpustil najprvo.

»Taka si tedaj ti, deklina, katero so po vsej fari imeli za naj-

po‰tenej‰o, najãednostnej‰o?« reãe Rezi. »To je torej tvoja
ãednost, da se shaja‰ z biriãi na samem in skrivaj.«

»Za boÏjo voljo, Francè, ne misli kaj takega!« trepeãe Reza.
»Misli?! Kaj je treba tu misliti, ãe sem na lastne oãi videl?

Da, kontrabantar sem in hoãem ostati, a po‰ten sem in ho-
ãem ostati, in nepo‰tena deklica, ki se z biriãi peãa, ni moja
sestra. Hajdi, poberi se mi izpred oãi, da ne grem pravit sra-
mote svoje sestre po vsem svetu!«

»Ah, daj si dopovedati,« prosi deklica in se ga oklene krog

kolen. On pak jo sune od sebe in se obrne k Peãu.

BES

TIHOTAPEC

»Kaj sem ti povedal, ti pes biri‰ki, ko sem te v jeseni dobil

za hru‰ko stojeãega pod vasjo? Ali ti nisem povedal, da bode
moja sestra pred hudiãeva ko biriãeva? Ali ti nisem letos
okrog boÏiãa prek glave znamenja del, da nima‰ kratko ni
malo hoditi okrog njenega stanovanja in nima‰ ‰e misliti na-
njo? Pa mislil si, pasja du‰a: brata sem spravil v trdno shram-
bo, zdaj mi velja ‰e sestro pripraviti na to, da bodo s prstom
kazali za njo. A dobro si zapomni: ‰e sem jaz tukaj in, kakor
gotovo sem ‰e ob pravem ãasu uskoãil iz jeãe, tako gotovo je
ne bo‰ veã videl, tako gotovo je ne bo‰ veã poljuboval, in ko
bi ti bila ona Ïe goré in vodé obljubila in ko bi te vse postave
in vse sablje varovale, kar jih je na svetu.«

Peãu je roka Ïe veãkrat silila do sabljinega roãnika. Ko pa

zdaj vidi, da Francè desnico, v kateri je drÏal kratek kij, po
njem steguje, izdere sabljo, nasloni se na star gaber in pravi:
»Fant, imej pamet, ne hodi mi blizu!« Dasi pa so bile te be-
sede ‰e precej pogumno in trdno izgovorjene, videl se mu je
vendar z obraza smrtni strah.

»Francè, pojdi domov in pusti ga, doma ti bom vse po pra-

vici in resnici povedala. O, za Kri‰ãevo voljo te prosim!«

»Proã!« kriãal je brat, zavihtel poleno in tre‰ãil ga v Peãa,

da mu je Ïvenãé sablja odletela.

Reza se zgrudi na tla. ·e je sli‰ala in videla kakor v spanju,

kako sta dva Hrvata po isti poti prilomastila kakor Francè,
kako sta klela, vidé Peãa, in kako so ga vsi trije podrli na tla.
Zdelo se ji je pozneje, da ji ‰e na uho bije milo proseãi glas
ubogega mladeniãa, njegov klic na pomagaje, ki je nesli‰an
odmeval iz grmov.

Ko se je zbrihtala, leÏala je na trati zunaj domaãe vasi, zra-

ven nje pak je kleãala koko‰arica Obr‰ãakova Mica in javkala

BES

TIHOTAPEC

in Boga in sveto pomagalko na pomoã klicala, kaj je paã de-
klici, da hoãe umreti. Ko se je Reza postavila zopet na noge,
pravila ji je Mica, da jo je velik ãlovek iz hoste prinesel na
rami do tega mesta, da je pa, njo zagledav‰i, vrgel svojo bu-
taro in ãez polje ‰el v goro za tremi drugimi, ki so bili Ïe da-
leã daleã naprej.

BES

TIHOTAPEC

VIII

rugi veãer po omenjenih prigodkih so se bili v Rebrni-
kovi krãmi na Stenah zopet zbrali stari pivci, sosedje iz

okolice, okrog omizja. Toda niso imeli veselih pogovorov o
leto‰njem pridelku in o spominih prej‰njih ãasov kakor dru-
ge krati, tudi ne o resniãnih fajmo‰trovih besedah iz nedelj-
ske pridige, kakor je poboÏnim in vendar vinoljubnim slo-
venskim kmetom sicer navada: ampak govorili so o resnob-
ni, v tem kraju Ïe davno nesli‰ani novici, o umorstvu in po-
boju. Raz‰irila se je bila namreã strahovita novost, da so gra-
niãarja, lepega Petra Peãa, na‰li v grmovju za vinogradi —
ubitega.

»Lejti si groze,« dejal je sosed Dlek, »nerad sem vselej vi-

del in jih ‰e zdaj nerad vidim teh graniãarjev, pa vendar smr-
ti, in ‰e take neznanske, nikomur ne privo‰ãim — tudi leblaj-
tarju ne.«

»Kaj pravite, moÏje, kdo je to storil, Bog nas varuj greha!«

pravi dolgoliãni stari Golman.

»Jaz ne in ti ne, hvala Bogu,« momlja lesenonogi pivec in

si oãi bri‰e. »Bog ga je videl, na‰el ga bo in sodil ga bo. Nama
niã mar, saj sodbe ne bova delala. Hvala Bogu, da ga midva
nisva.«

»To se ve, da midva nisva pobila ‰e drugega ko kakovo

muho ali kakega gada; pa vendar bi rad vedel, kdo je bil tak,

BES

TIHOTAPEC

da mu ni bilo veã za ãloveka kakor meni ali tebi za muho,«
odgovori Golman.

»Jaz bi pa ne rekel dvakrat in uganil bi ga, moÏje,« dosta-

vi tiho in skrivnostno ãetrti sosed.

»Imenuj ga in za dva poliãa bi stavil, da mi bo‰ besedo iz

ust vzel,« reãe Dlek.

»Jaz bi ga Ïe rekel, ako mi obljubite, da med nami ostane

moja beseda.«

»To se ve, saj smo moÏakarji, ne babe,« ugovori Golman.
»·tivrnikov Francè ga je ubil!«
»Ste li videli? Ravno tega sem jaz imel v mislih,« ‰epeãe

Dlek.

»KriÏ boÏji!« strmé nekateri.
»To ni mogoãe, sosedje,« pravi eden, »·tivrnikov ima tako

poboÏnega oãeta in tako pridno sestro; Bog bi ne pripustil, da
bi se tak hudobneÏ bil v le-oni hi‰i rodil.«

»Oãetova poboÏnost in dekliãina pridnost gor ali dol,«

pravi Dlek, »ravno Francè je bil zraven pri tej reãi. Zakaj to
je gotovo, da so ga kontrabantarji. Drugim Ïe dolgo ni niã
prizadel kakor ·tivrnikovemu in tistima Hrvatoma, ki sta bila
pozimi enkrat Ï njim tukaj, taãas ko smo imeli tisto sitnost.
Nekaj pa je moral Peã tistemu krivde prizadeti, ki ga je po-
turãal. Zato jaz tudi sodim, da ga je on.«

»Najimenitnej‰e reãi si pa pozabil,« dostavi drugi pivec.

»One dni je bil Peã Franceta, tistega hudega Ivana izpod Kar-
lovca in ‰e enega Hrvata pri kontrabantariji v gori ujel. Vsi
trije so ravno tisti dan uskoãili, ko je Peãa zmanjkalo. Kako bi
ãlovek potlej koga drugega sodil!«

»Jaz pa ‰e nekaj vem,« pravi mlad moÏ. »Leblajtar je ·tivr-

nikovo Rezo zalezoval in meni se zdi, da je tudi dekle imelo

BES

TIHOTAPEC

malo oãesa zanj. Zato ga je Francè za Ïive in mrtve sovraÏil.
Kaj menite, da ga je bil ondan pozimi kdo drug mahnil po
buãi ko Francè? Jaz pravim, da ga je bil kje v vasi dobil.«

»Glejte, moÏje, kaj jeza stori!« pravi lesenonogi pivec.
»Srdorit je bil zmerom ta fantin in jaz sem vedno pravil, da

iz njega ne bode niã dobrega,« reãe Dlek.

Zdajci se vrata odpró in v hi‰o prileze mala, suha podoba

Frtnatka Tekmeca. ·iroki retasti klobuk mu je ãepel na zad-
njem delu glave in pokrival dolge, osivele lase. âez ãelo je
imel obveznico, umazano ruto, na kateri so se krvavi sledi
videli; usta pak so bila na kislo obrnjena.

»Ohe, Tekmec, ti bo‰ kaj povedal, Ïaba, ná pij!« klicali so

ga brÏ eni.

»Tekmec kaj ve o kontrabantarjih!« rekó drugi.
»Vem, vem,« pravi moÏec in v svesti, da je zdaj pri zveda-

vih moÏeh on imenitna in potrebna oseba, mo‰ko pogleda z
malim oãescem po druÏbi, ki ga je nekdaj tolikanj nadlego-
vala zavoljo ubo‰tva pri vinskem plaãevanju. »Vem, vem, ‰e
preveã vem, zraven sem bil. Vi, Rebrnikov boter, dajte mi ga
pol poliãka na upanje, dajte mi ga; prvi krajcar, ki mi bo v
mo‰njiãek padel, bode vam namenjen, boter!«

»Upam ti ga ne, zastonj ti ga bom dal,« reãe krãmar in

kmalu prinese pijaãe.

»Nu, povej, ali si bil res zraven, ko so Peãa ubili?« vpra‰a

Dlek.

»Spak, kaj Peãa, mene bi bili kmalu ubili, mene; kakor se

slepec potolãe s smrekovo vejo, kadar leze ãez plot, tako bi
bili mene potepli do mrtveca, ko ne bi bilo tistega ·tivrniko-
vega Franceta, Bog mu daj milost boÏjo in sveta nebesa z me-
noj vred.«

BES

TIHOTAPEC

»·tivrnikovega?« vpra‰ajo eni. »Kaj ti je ta pomagal?«
»Ta, ta!« vpije Tekmec. »Ta je veã vreden ko vsi kontraban-

tarji, ki s tobakom tapajo po deÏeli, veã je vreden, ko vi vsi in
‰e jaz zraven. Zato ima pa poliã vina pri meni, kadar se sni-
deva — ali tukaj pri Rebrniku ali v drugi krãmi.«

»S ãim ga bo‰ pa plaãal, ‰leva; ali si pozabil Ïe, da zastonj

pije‰?« pravi smejé se Dlek.

»Kaj?« huduje se Tekmec. »Koliko vam pa mar, stric, ãe jaz

brez denarja pijem? Saj mi vi ne boste plaãali bora ne, ampak
oãe Rebrnik. Kaj se spaka spaãjega ujedate!«

»No, le tiho,« pravi krãmar, »jaz sem ti vina dal, da bo‰ kaj

povedal, ne pa, da bi se kregal.«

»No, saj vam pripovedujem, da so me tako polomili, potrli,

potepli, nabili in premikastili, da ne bom Ïiv dan veã belega
pljunka pljuval iz ust. Tri rebresa so mi zdrobili najmanj, ko-
lena so mi po‰ibili, goltanec zadrgnili za pol poÏirka.«

»To bo dobro, bode‰ pa manj pil,« reãe tiho eden sosedov.
»Kaj bo?« povzame brÏ Tekmec. »Ali mi zabavlja‰, stri-

ãev?«

»Niã, niã,« popravi oni, »povej dalje, kako so te zdelali.«
»Tako sem trpel, da je kaj. Vem, da so mi ti hudirji naka-

nili, da ne bom nikdar veã prav zdrav in da bom tri in tride-
set dni prezgodaj umrl.«

»Kdo pa te je tako in kje in zakaj?« vpra‰a eden sosedov.
»Kdo pa pravi, da nisem Ïe tega povedal? Ali na u‰esih se-

dite, da ne sli‰ite? Kaj me niso kontrabantarji?« vpra‰a nas-
proti z velikim vpitjem Tekmec.

»Zakaj pa?«
»I, zato, ker sem bil le-onemu Peãu povedal zanje, ko so v

zidanici na senu leÏali, in pa zato, ker sem njih tobak proda-

BES

TIHOTAPEC

jal. Povejte mi, moÏje, ali bi bilo bolje, da bi bil tobak zgorel
v hramu, ki sem ga bil — ki so ga bili leblajtarji zapalili, ali pa
ãe sem ga jaz prodajal? Saj sem jaz tudi ãlovek, potreben in
reven ‰e bolj ko Ivan izpod Karlovca in vsi drugi kontraban-
tarji. Jaz sem torej nosil tobak po vaseh, prodajal sem prav po
po‰teni ceni funtek in sem bil Ïe veliko blaga zvel. Mislil sem,
da sta Hrvata dobro zaprta in ·tivrnikov — ali kakor mu pra-
vite onemu po‰tenemu fantu — pa jih je zlodej prinesel, rav-
no ko sem ãez neko mejo lezel. Prestra‰il sem se, da nikdar
nikdar takega. Dejal sem sam pri sebi: zdajle jo pa prasni in
beÏi na vse moãi. Pa je bil spak, da sem se za golenico zapel
ob tisto prekanjeno mejo in padel sem. Za kriÏe in teÏave,
preden sem vedel, da prek meje visim, Ïe sta bila hudiãeva
Hrvata za menoj in sta me za peto vlekla onkraj meje. Zaãne-
ta me librati, kakor bi bil divja zver.«

»Kaj sta vedela, da ima‰ njihov tobak v culi?« vpra‰a eden

pivcev.

»Kako bosta to vedela? Samo zato sta me, ker sta dejala, da

sem ju bil izdal. Pa jaz nisem nikogar izdajal, samo pokazat
sem bil ‰el, kje spita. — Jaz ju prosim in prosim tako, kakor
se Bog oãe prosi, pa niã ni pomagalo. Ubila bi me bila na
smrt, tako sta me tolkla, ko sta ‰e svoj tobak pri meni na‰la.
Moral sem jima ves skupiãek iz Ïepa in mo‰nje dati in za to-
bak povedati, ki sem ga imel v vinogradu zakopanega. Kar po
sreãi pride tisti Francè — Bog mu daj dolgo Ïiveti! — in samo
on me je re‰il. Glavo so mi res razbili in ãrepinjo ubili, da
morda ne bom z lepo zdrav, pa bo Ïe Bog popravil me in luk-
njo v glavi zama‰il.«

»Pameti so ti ‰e tisto malo izbili, kar si je imel, kajne?«

pravi s smehom Golman.

BES

TIHOTAPEC

»Veste kaj, vi stric,« zadira se Tekmec, »ko bi mi jo bila

Hrvata res malo izbila, toliko bi je ‰e vedno imel ko vi, menite
da ne?«

»TeÏko!« odgovori ta. »Pa kje si videl graniãarja Peãa? Po-

pred si dejal, da si bil zraven, ko so ga pobijali.«

»I, kdaj sem to dejal?« odgovori Tekmec. »Kako bom to

dejal, da sem zraven bil, ker nisem bil.«

»Kaj niã ne ve‰ o Peãu?«
»O paã, vem pa vem, saj sem bil zraven, saj sem ga poti-

pal in sem ãutil, da je mrzel kakor vsak mrliã.«

»Tako si bil vendar zraven?« pravi Dlek.
»To je da! Pobral sem se bil tam izza meje in sem jo naglo

brisal po brezju dol, rek‰i: ,Morda se Hrvata premislita in ‰e
enkrat prideta nadme.’ Kar zagledam doli pri tisti ‰iroki vr-
zeli, da dve ãlove‰ki cepeli iznad trnja visite. Pogledam, kar
vidim, da je Peã. ,Kaj leÏi‰ tukaj, grdeÏ,’ mislil sem in, name-
njen prismoditi mu eno, grem bliÏe. Ko pa vidim, da je mrtev
ko ustreljen vrabec, zato mu prizanesem.«

»Zakaj bi ga bil pa udaril, ko bi bil ‰e kaj Ïiv?« vpra‰a eden.
»Zakaj? Zato, ker mi je obetal, da mi bo nekaj dal, ãe mu

pokaÏem, kje je ·tivrnikov Francè in kontrabantarji. In ko
sem mu res pokazal, kaj je storil kajon? Niã mi ni dal, ne to-
liko, kar se v oãi brez ‰kode dene. In kaj je ‰e naredil? Hrva-
ta je tako slabo zaprl, da sta u‰la in meni rebresa zdrobila.
Jeminesta, kako me bolé!«

»Ve‰ kaj, Tekmec, ti si hudoben in malovreden ãlovek,«

reãe lesenonogi pivec.

»Kdor pravi, da sem jaz hudoben, on je sam poreden,«

vpije Tekmec.

BES

TIHOTAPEC

»Le malo takih govori, sicer te nesem jaz pod kap,« reãe

eden mlaj‰ih pivcev.

»Kaj?!« zahre‰ãi mala podoba, kakor bi hotel z glasom vse

v kozji rog ugnati.

»Jaz sem enkrat v pridigi sli‰al, da ãlovek ni niã vreden, ki

mrtvih ne ãasti,« pravi lesenonogi pivec. »Molil bi za njegovo
du‰o kak oãena‰ec, ne pa takih govoril.«

»Molil?« pravi Tekmec. »Vi boste mene moliti priganjali,

vi, ki imate eno samo nogo? Jaz Ïe molim, kadar zvon sli‰im,
morda ‰e bolj ko vi, boter z leseno nogo! Pa jaz molim zase,
vi pa zase, leblajtar naj pa zase, ãe noãe iti v pekel. âe ste vi
sli‰ali svoje reãi v pridigi, jaz sem pa zopet eno sli‰al od pa-
metnih ljudi, ki znajo na bukve brati, da vsak ãlovek zase,
Bog pa za vse. Za leblajtarje jaz ne utegnem nebes prositi, ‰e
jih sebi samemu teÏko.«

»BeÏi, reva, beÏi, saj ne ve‰, kaj ãenãa‰!« odgovori stari.
»Kdo je reva? Kdo je reva?« vpije Tekmec.
Toda kmetje so se ga bili Ïe naveliãali in, ker je ãedalje bolj

prepirljiv in zabavljiv postajal, prime ga krãmar za podpaz-
duho in pol s silo, pol s pro‰njo ga odpelje v slamo spat. MoÏ-
je so se ‰e dolgo pomenkovali o Tekmecu in njegovi pripove-
di, sklepali so le-to s svojimi mislimi in marsikaj uganili.

Ko pa se je voznik na nebu nad hru‰ko pokazal in nazna-

njal, da je noãi Ïe veliko preteklo, odpravili so se na dom.
Medpotoma so na poslednji sklep ukrenili, da ne bo ·tivrni-
kov Francè nikoli pred gosposko varen, da bode hud tihota-
pec in gotovo ‰e na vislicah visel ali vsaj »v ãevljih umrl«.

BES

TIHOTAPEC

meãki moÏje so nekoliko prav ugibali. Devet let je pre-
teklo in ·tivrnikovega Franceta ni bilo niã domov v oãe-

tovo hi‰o. Preganjan po gosposki se ni upal v domaãi kraj.
Hodil je po kranjskih goricah od hrva‰ke do koro‰ke meje in
prodajal po hribskih hi‰ah kmetom tobak, ki ga je skrivaj ãez
colno mejo nosil s Hrva‰kega. V strahu pred graniãarji, ki so
ga vedno zalezovali, prenoãeval je dostikrat pozimi in pole-
ti v samotnih, zapu‰ãenih gozdih. Od vedne hoje po soncu je
bil v obraz zarjavel. âeravno so ga povsod poznali in so radi
kupovali od njega tobak v perju, vendar ga niso nikjer radi
imeli, kajti njegova naturna srditost, temno, ble‰ãeãe oko in
mrkla sovraÏnost do vseh ljudi, ki je bila, kakor se je ãloveku
zdevalo, na vsem njegovem vedenju in govorjenju videti: vse
to je bilo vzrok, da so se ga ljudje povsod naveliãali in da so
najraj‰i videli, ãe se je kmalu od hi‰e spravil. Kadar so se v
daljni hribski vasi otroci na trati igrali in so od daleã zagledali
tihotapca, kako je debelo, okovano palico v roki in rejeno
culo na rami oprtano po stezi ãez prelaz prikoraãil s ‰iroki-
mi, trdnimi stopinjami, zbeÏali so v veÏo k materi in plaho
pravili: »Veliki Francé, kontrabantar, gre.« Prvo vpra‰anje
tihotapãevo je bilo pri vsaki hi‰i, kdaj so bili leblajtarji tukaj,
koliko jih je bilo, kam so se obrnili. Kadar so se kmetje s pri-
Ïganimi pipami o tobaku in tihotapstvu pogovarjali in je go-
vorica pri‰la na znanega »velikega Franceta«, pravili so si ãu-

BES

TIHOTAPEC

dovite reãi o njem, kako je tam pa tam graniãarja ali s silo in
palico ali pa z zvijaão ugnal.

V tihi vasici na ·tivrnikovem domu se je bilo med tem dol-

gim ãasom Ïe marsikaj predrugaãilo. Stari oãe ·tivrnik je od
Ïalosti, da mu je sin na take pote zabredel in da je bil celo
pobojnik, dobil naduho in je umrl leto potem, kar ni bilo
Franceta veã na dom. Pred smrtjo njegovo pak se mu je dala
hãi Rezka preprositi, da se je moÏila in vzela GodeÏevega
Tonãka, ki ji je bil Ïe davno namenjen. âas, ki nekatero srã-
no rano zaceli, utolaÏil je tudi njeno Ïalost, da je pozabila
nekoliko nesreãnega brata. Bila je dobra gospodinja, mati
dveh cvetoãih otrók in sreãna v zakonu s svojim moÏem.
Vendar, ãe je govorica na ljubljenega brata nanesla, utrnila je
vselej solzo z oãesa in med molitvicami, katerih je svoje male
uãila, bila je tudi ena za sreãno smrt striãevo. Vseh preteklih
devet let ni brata nobenkrat videla, ãeravno so ji veãkrat ljud-
je pripovedovali, da je bil s tobakom v kaki bliÏnji vasi. Tudi
poroãila niti pozdravljenja ji ni niã poslal, samo enkrat, ko je
bil Frtnatek Tekmec, ki je zdaj kakor navaden beraã z vreão
hodil od praga do praga, prinesel od njega dragoceno svilno
ruto za za vrat. Kakor jo je milo ganilo to darilo tihotapãevo,
vendar ga ni mogla z dobro vestjo nositi, ker je menila, da je
s kriviãnim denarjem kupljeno. Zato je jokaje zavila ruto in
jo dela v skrinjo. Frtnatek Tekmec pak ji je moral taãas na
dolgo in ‰iroko praviti, kje je Franceta dobil, kakov je, kaj dela
in druge reãi. Novoskovani beraã je to vse po svoji navadni,
ãastitemu bralcu znani ‰egi storil in je bil zato eno noã in en
dan pri hi‰i in pri skledi.

Bilo je jesenskega veãera. Snega ‰e ni bilo zunaj, ali huda,

mrzla burja, ki je jablanam po farov‰kem vrtu vrhove pripo-

BES

TIHOTAPEC

gibala, ta je naznanjala, da pride zima in mraz vsak ãas za njo.
Na nebu so se oblaki drvili in gosta tema je leÏala nad zem-
ljo. V taki noãi je ãloveku v‰eãno pri gorki peãi v zavetni izbi
sedeti in premi‰ljevati. Tako je delal tudi na‰ gospod fajmo‰-
ter Dominik Domicelj. V dve gubi skljuãen je sedel na na-
slonjaãu v svoji gorko zakurjeni stanici, kadil iz dolge pipe
tobak in bral iz starih latinskih bukev. âez nekaj ãasa se sklo-
ni, odloÏi knjigo, vstane in hodi premi‰ljevaje po sobi gor in
dol z redkimi in previdnimi stopinjami, kakor so starim no-
gam navadne. Ne ve se, kaj je bil predmet njegovih misli, ali
je preudarjal, kako kratko je ãlove‰ko Ïivljenje in kako malo
ãlovek za ta kratki ãas v resnici potrebuje, ali je premi‰ljal, kaj
bode v nedeljo svojim vernikom povedal, da jih bode poseb-
no presunilo. Samo to vemo, da ga je iz sanj prebudil veliki
pes Sultan, ki je bil pri hlevu priklenjen. Lajal in zaganjal se
je tako neznansko, da ga je ‰e na pol gluhi gospod zasli‰al.
Vzel je torej sveão in je hotel iti svojega starega brata klicat,
ki je za hlapca in streÏaja pri njem bil. Pa komaj je pri‰el do
stopnic, zapel je zvonãek na mostovÏu, od koder je bila nit
pred veÏna vrata napeljana. »Sveto obhajilo!« ‰epeta stari in,
dasiravno je zunaj sli‰al mrzlo burjo ÏviÏgati, vendar ni bilo
videti nevolje na njegovem starem licu, ni bilo ãuti godrnja-
nja iz njegovih ust. BrÏ je taval klicat brata TomaÏa in mu je
velel: »Pojdi, TomaÏ, pojdi, pogledi, kdo je in kaj bi rad. Naj-
brÏ je kdo nevarno zbolel. Jaz se bom opravil med tem ãa-
som.«

»Jej, Bog se usmili, da morajo ljudje ponoãi zbolevati in

ponoãi umirati,« godrnjal je hlapec, gospodov brat. »Kaj, ãe
se prehladi‰?«

»Kakor je boÏja volja!« odgovori fajmo‰ter in tava zopet po

BES

TIHOTAPEC

stopnicah gor v stanico. Zvon zapoje vdrugiã, znamenje, da
se mudi. Gospod ogrne pla‰ã, obuje ãevlje iz klobuãine in
dene kosmato kuãmo na sivo glavo. TomaÏ pride na vrata in
pravi: »H GodeÏu bo treba iti obhajat. Hlapec je tukaj z vo-
zom.«

»Ali si poklical cerkovnika?« vpra‰a fajmo‰ter.
»Îe, Ïe,« odgovori TomaÏ.
»Tako je vse dobro. Le varuj doma,« reãe fajmo‰ter in odi-

de.

Îalostno je zapel cerkveni zvon po soseski, stanovalce bu-

dé in oznanjevaje, da se nese sv. Telo umirajoãemu za posled-
njo popotnico. Kmalu potem je drdral voz proti GodeÏevemu
domovju, ki je bilo dobro uro daleã od fare.

»Kdo pa je bolan?« vpra‰a fajmo‰ter ‰ele medpotoma

hlapca voznika, ki je vedno ‰vigal in priganjal konja v buren
tek.

»Noben domaãih ni,« odgovori voznik, »ampak tuj ãlovek

je. Gospodar je bil ‰el vina skupovat ãez Gorjance, pa ga je
nekje dobil. Nisem utegnil vpra‰ati, kdo je, samo to vem, da
je prestreljen. Gospodar je stopil z voza, onega moÏa smo v
hi‰o nesli, potlej so pa brÏ mene po vas poslali z vozom, ‰e
izpregli nismo.«

»Kakov je tujec?« vpra‰a fajmo‰ter.
»Velik je,« odgovori hlapec.
»Ali si poznal Franceta, va‰e gospodinje brata?« vpra‰a ãez

nekoliko ãasa fajmo‰ter.

»To se ve, da sem ga poznal. Ovbe, nemara da je on!«

vzklikne hlapec in ‰vigne z biãem po konju, da je dirjal kakor
strela.

BES

TIHOTAPEC

»Le goni, da pridemo ob pravem ãasu; veã je ãlove‰ka du‰a

vredna ko Ïival,« pravi duhoven.

»Ves tak je ko Francè, samo malo prestar se mi zdi,« reãe

hlapec.

»Kmalu bomo videli, kdo je,« pravi fajmo‰ter.
Nekaj trenutkov potem je postal voz pred GodeÏevim do-

movjem. Jok se je sli‰al iz hi‰e. Stari duhovnik skoãi z voza in
gre s cerkovnikom v hi‰o. Reza je bila v solzah, njeni otroci
so, vidé mater jokati, tudi plakali. Mladi gospodar GodeÏ je
brisal na postelji leÏeãemu moÏu kri s prsi. Na prvi pogled je
stari fajmo‰ter spoznal tihotapca Franceta. Bil je jako posta-
ran, rjav in suh v lice, pod nosom obra‰ãen, oãi je imel zatis-
njene, skozi prsi je bil prestreljen.

»Kaj se je prigodilo?« vpra‰a duhovnik.
»Vrh klanca,« pripoveduje gospodar, »sem z voza videl tri

graniãarje kakor lovske pse s pu‰kami ãez cesto leteti. Precej
sem mislil, da morajo imeti kakega kontrabantarja na sledu.
Pridem pod klanec in sreãam starega moÏa. ,Ali si sli‰al strel?’
me vpra‰a. ,Niã nisem sli‰al,’ pravim jaz in podim dalje, ker
je bila noã ãedalje temnej‰a. Komaj pridem dva streljaja dalje,
vidim na cesti nekoga leÏati. Stopim z voza in ga zadenem.
·ele ko domov pridrvim in ga v postelj denemo, spoznala ga
je Reza, da je Francè. Kaj hoãemo poãeti? Zave se niã, bojim
se, da bo umrl.«

»Tiho, tiho!« pravi fajmo‰ter, kajti ravno v tem trenutku je

ranjenec na postelji oãi odprl in srpo po izbi pogledal. Spo-
znal je sestro in lahko zaklical: »Reza.«

Mlada Ïena se mu pribliÏa, poda mu roko in mu reãe: »Ah,

ljubi Francè, morda bo‰ ‰el ‰e nocoj k oãetu in materi gor,
daj, pomisli na svojo du‰o.«

BES

TIHOTAPEC

»Kaj pravi‰, Reza? Jaz ne bom ‰e umrl!« odgovori mlade-

niã zamolklo.

»Ah, ljubi moj brat, lepo te prosim, najveãja in najlep‰a

pro‰nja moja je ta, ne zametaj je: daj, spovej se, tukaj so gos-
pod fajmo‰ter.«

Bolnik se ozre. Ne reãe nobene.
»Pojdite ven vsi,« reãe stari du‰ni pastir.
Dolgo sta bila sama, fajmo‰ter in Francè, do zdaj tihota-

pec. Potem pokliãe stari zopet gospodarja in gospodinjo v
izbo.

Francè seÏe najprvo sestri v roko, potlej njenemu moÏu in

skesan prosi odpu‰ãanja. Prejme sveto obhajilo. Fajmo‰ter
ostane do jutra pri njem in ga tolaÏi in mu obeta milostno
sodbo pred boÏjim stolom, ako se prav skesa in mu je iz srca
Ïal boÏje Ïalitve. Ko pa se je v jutro danilo, preide bolniku
pamet.

Zvonilo je v cerkvi mrliãu. Ljudje so vreli vkup in so se iz-

pra‰evali, kdo je umrl. Raznesla se je novica, da so graniãar-
ji v Gorjancih na smrt ostrelili ·tivrnikovega Franceta in da
je veãno zaspal spovedan in obhajan v GodeÏevi hi‰i. Marsi-
kdo izmed po‰tenih in poboÏnih sosedov je stisnil klobuk
pod pazduho, naredil kriÏ in zmolil oãena‰ za odpu‰ãanje
grehov in milostno sodbo du‰i umrlega tihotapca.

BES

TIHOTAPEC

ISBN 91-7301-034-0

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

Vsebina
- I
- II
- III
- IV
- V
- VI
- VII
- VIII
- IX

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Jurčič Domen
Josip Jurčič Nemški valpet
Josip Jurčič Jurij Kozjak, slovenski janičar
Josip Jurčič Sosedov sin
Josip Jurčič Telečja pečenka
Josip Jurčič Doktor Zober
Josip Jurčič Spomini starega Slovenca
Josip Jurčič Lepa Vida
Josip Jurčič Hči mestnega sodnika
Josip Jurčič Tugomer
Josip Jurčič Golida in druge povesti
Josip Jurčič Kozlovska sodba v Višnji gori
Josip Jurčič Grad Rojinje
Josip Jurčič Veronika Deseniška
Josip Jurčič Moč in pravica
ekologia wykład i i
Drgania i?le TEST B
Slavoj Žižek, Permanentny stan wyjątkowy
Cytogenetyczne i?kteryjne testy monitorowania skutków zanieczyszczenia środowi

więcej podobnych podstron

Josip Jurčič Tihotapec

Document Outline