BES

GOLIDA

Josip Jurãiã

Golida

in druge povesti

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

GOLIDA

BES

Josip Jurãiã
GOLIDA
in druge povesti

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-206-8

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

GOLIDA

VSEBINA

âRTA IZ ÎIVLJENJA POLITIâNEGA AGITATORJA 83

BES

GOLIDA

POVEST PO RESNIâNI DOGODBI

o je bil padel Napoleon po nesreãi na Ruskem in
po izgubljeni bitvi pri Lipskem z vrha svoje sreãe,

zaãeli so Avstrijanci zopet misliti na izgubljene sloven-
ske deÏele, katere je bil Napoleon pod imenom »Ilirija«
spravil pod svojo oblast. Sosebno z juga gor so se pomi-
kala avstrijska krdela. Na veã krajih. so se sprijeli gra-
niãarji in Francozje, katerih poslednji so se hitro umikali
iz deÏele, ker niso ãutili hrbta naslonjenega.

Ponkraãev mali mlin je stal v odljudni dolinici pri

majhnem potoku. Bilo je okoli devetih zveãer, ko je mli-
nar Ponkrác, kakih petintrideset let star moÏ, lino odprl,
na vse strani po meseãni noãi pogledal in potem, po-
makniv‰i se nazaj, mlinsko lino zopet zaprl in dejal svoji
Ïeni: »NeÏa, zdaj pa jaz menim, da bi Ïe smela Ïakelj
jeãmena zasuti. Îive du‰e ni nikjer ãuti; menda so Ïe
od‰li francoski in hrva‰ki soldatje. Le mali merni‰ki Ïa-
kelj izvleci izpod kleti, jaz bom pa zatvornico odprl.«

Rek‰i, odpahne duri, katere so bile z velikim, skoro

pol ãevlja debelim tramom zavarovane, in gre zatvorni-

BES

GOLIDA

ce odpirat; NeÏa, njegova Ïena, ki je bila za kakih pet
zim starej‰a od njega, vzdigne v kotu tri deske iz tal in
pokazala se je luknja v zemljo. Tu noter sta bila Ïito in
druge vrednosti skrila pred sovraÏniki. Kmalu se je za-
sli‰alo klopotanje velikanskega mlinskega kolesa.

»Daj no brÏ, daj!« vpil je moÏ, ki je bil zopet nazaj pri-

‰el in skrbno zapahnil vrata.

»Ali je teÏko; ãakaj, da na glavo denem. Vpiti pa ni

treba tako, fanta bo‰ zbudil, ki je zaspal,« ogla‰a se mli-
narica iz podzemske luknje in precej potem pride z Ïak-
ljem na glavi po lestvi gor. MoÏ pogleda na stransko
klop, kjer je spal devetletni fantiã, pa vzame Ïeni Ïakelj
z glave in ga nese na teãaj zasipat.

Dolgoãasno in enomerno se je razlegalo ‰umenje na

lopate padajoãe vode in klopotanje mlinskega sita, ki je
izpod kamna treslo moko v predal. Slabo brleãa le‰ãerba
je na pol osvetljevala prostorni, z vsakovrstnim orodjem
in razno ‰aro napolnjeni mlin.

»NeÏa,« dejal je mlinar Ponkrác, ko se je usedel na

panj svoji Ïeni nasproti in pipo tobaka napravil, »NeÏa,
Janezek razodet spi; zeblo ga bo in zglavja nima niã.
Vzemi moj koÏuh tam s klina in odeni ga pa pod glavo
mu kaj zatlaãi.«

Skrbljivo je mati postregla speãemu sinu, kakor je

moÏ veleval, in se zopet usedla v dve gubi.

BES

GOLIDA

»NeÏa,« zaãne zopet Ponkrác govoriti, »na dana‰nji

dan je ravno dvanajst let, kar sva se vzela. Kregala in
prepirala se nisva, hvala Bogu, kajne da ne?«

»Kako ti to na misel pride, ravno nocoj!« zavzame se

Ïenica.

»Glej, ravno to sem ti hotel povedati. Tako mi je ne-

kaj ãudno pri srcu Ïe cel dan. Otodi sem Janezka pogle-
dal, pa se mi je tako milo storilo, da so mi solze v oãi
pri‰le. Da bi le Ïe enkrat nocoj‰nja noã minila! Posebno
zdaj zveãer, ko se je dol z rebri sli‰alo streljanje, bilo mi
je prav tesno. Nikjer nisem imel miru. Kaj pravi‰, kaj to
pomeni?« dejal je mlinar.

»BeÏi, beÏi!« zavrne ga Ïena, »saj si bil vãasi pameten!

Kaj bi take prazne marnje imel. Misli na kaj boÏjega,
oãena‰ pomoli, pa te bo minilo.«

»Saj zdaj me je Ïe ponehalo nekoliko. Le popred sem

vedno mislil, da bo ‰e gotovo kaka nesreãa pri‰la na
najino hi‰o.«

»Kar je boÏja volja, to se bo zgodilo. Fajmo‰ter so de-

jali, da ‰e las ãloveku z glave ne pade, ãe Bog tega noãe.
— Le izbij si vse neumnosti iz glave, pa se Bogu pripo-
roci in malo zadremlji. Sinoãi nisi spal, truden si. Bodem
Ïe jaz ãakala, kadar jeãmen poteãe, potlej te bom Ïe
zbudila, da bo‰ zatvornico spustil in vodo priprl.«

BES

GOLIDA

Ponkrác je bil dober moÏ, ubogal je Ïeno in se je ule-

gel. Kmalu je glasno smrãal. Îena pa je sklenila roke in
je jela moliti.

Ni dolgo tako ãepela, ko nekdo glasno na vrata

potrka. Mlinarica se je tako ustra‰ila, da se ni mogla z
mesta ganiti. ·ele ko vdrugic nekdo moãneje sune ob
vrata in je bilo tudi veã glasov zunaj sli‰ati, plane pokon-
ci in potrese moÏa za roko: »Vstani!«

»Kaj pa je?« vpra‰a Ponkrac ‰e na pol v spanju. »Ali se

je Ïe ves jeãmen semlel?«

»Nekdo trka na vrata! Kaj hoãeva poãeti? Odpreti ne

smeva!« pravi mlinarica.

Ponkrac skoãi na noge. Ravno v tem hipu je zaãel tisti

zunaj strahovito na vrata nabijati.

»Kdo je?« vpra‰a mlinar, kar je najglasneje mogel.
Zunaj sta se dva glasa odzivala in loputala ob vrata ‰e

bolj, ali mlinar ni razumel, kaj bi rada.

»Francozje so!« dejal je svoji Ïeni, »odpreti morava,

drugaãe nam vrata razbijejo ali pa zid razkopljejo.«

»Bog in sveta Mati boÏja pomagaj!« izdihne mlinari-

ca. Ponkrac pa odrine zapah in odpre duri.

Ker je bil mlin ãisto na samoti, ni bilo ‰e nikdar nobe-

nega vojaka blizu. Lahko si je torej misliti strah matere
mlinarice, ko je videla dva moÏa, grda, velika, s pu‰ko in
sabljo v mlin stopiti. BrÏ se je ustopila pred svojega

BES

GOLIDA

sinãka, ki se je bil v tem hrupu zbudil in bojeãe stisnil za
materin hrbet, kakor da bi bil tu najbolje zavarovan.

Prvi izmed dveh vojakov je bil krvav po obrazu. Bil je

menda ta dan v boju ranjen. Strahovito grdo je gledal,
kakor je mlinarica vãasi pozneje pravila. Drugi je imel
neko ko‰arno v roki, katero je na tla postavil. Oba sta
zaãela zdaj ogledovali okoli sebe. Prvi je vzel pest moke
iz kadunj; ko pa vidi, da ni p‰eniãna, vrgel jo je jezno po
tleh. Moral je biti laãen; kajti hleb kruha, ki ga je zagle-
dal, poprijel je z obema rokama in razdelila sta si ga;
vsak pol v roko vzem‰i, sta zaãela mirno gristi skorjo za
sredico.

Mlinar in mlinarica sta se Ïe tolaÏila, da ne bo niã hu-

dega, da se bosta najedla in ‰la. Mlinarici sta se Ïe skoraj
smilila, ko je videla, kako jima ãrni kruh v slast gre. Sto-
pila je torej tjakaj v stransko mlinsko kamrico, tam vzela
s peãi pol sklede ka‰e, ostanek nocoj‰nje veãerje, in jo je
jima postavila.

Toda tisti grdogled je tako neznansko zarentaãil, da je

mlinarica strepetala, prijel skledo, ka‰o in Ïlico in vse
vkup tre‰ãil na tla. Tovari‰ mu je nekaj povedal, oziral se
je potem navzgor po gredah in mlinarici vpil: »Gallina,
gallina, gallina!«

»Menda bi golido rad imel,« reãe Ïena vsa v strahu

moÏu. »Pojdi, pojdi pa mu prinesi golido, naj poãne Ï
njo, kar hoãe.«

BES

GOLIDA

In Ponkrac gre tja v zadnji kot, poi‰ãe med drugo po-

sodo golido, iz hrastovih dog narejeno in spodaj z Ïelez-
nim obroãem nabito. To nese Francozu.

Gallina, kar je Francoz hotel imeti, pravi se v roman-

skih jezikih koko‰. Ko je torej vojak videl, da mu je mli-
nar golido namesto koko‰i prinesel, mislil je, da se hoãe
iz njega norca delati. Jezen je bil Ïe morda zavoljo bo-
leãine, ki mu jo je rana prizadela, ‰e bolj pa se je pri tej
priãi razjaril. Ko bi trcnil, pograbi golido in mlinarja
tako z Ïeleznim robom po glavi udari, da se je moÏ kar
zvrnil in ne ganil veã.

Vidé moÏa mrtvega na tleh, zaãne mlinarica strahovi-

to vpiti in na pomaganje klicati. Mali Janezek pak klju-
bovalno s palico nad Francoza zamahne, ki je oãeta tako
udaril, da so padli.

Morda tuji vojak ni mislil kmeta na smrt udariti; kaj-

ti nekaj ãasa je strmé gledal, kaj je naredil, potem pa pri-
jel pajda‰a in oba sta se naglo odpravila. Drugi izmed
nju je celo pozabil svojo ko‰arico, v kateri je bilo nekaj
zavitega.

Bilo je pa tudi za hudobneÏa poslednji ãas, da sta se

odtegnila. Kajti komaj dobrih pet minut pozneje je pri-
‰lo kakih pet kmetov, s palicami in beti oboroÏenih,
mimo mlina, ki so Ïe od daleã sli‰ali vpitje in pri‰li gle-
dat, kaj je.

BES

GOLIDA

Niã ni pomagalo, da so pobitega mlinarja ‰kropili z

vodó. HudobneÏ ga je bil z Ïeleznim robom teÏke golide
ravno prek desnega senca tako udaril, da je bil na mestu
mrtev.

Da bi bili ‰li za Francozoma, to se jim ni varno zdelo;

ker je vedel vsak, da se vse krdelo pomiãe proti meji, da
je potem bolje, ãe je ãlovek ãim dalje od njih.

Ko so pa popu‰ãeno Francozovo ko‰arico preiskali,

na‰li so v njej v cunje zavitega kakega pol leta starega —
speãega otroka.

BES

GOLIDA

sakovrstne nadloge in hude sku‰nje ãloveka v Ïiv-
ljenju pesté in uãé, da vse mine, da vse, kar rad

ima, naposled izgubi. Ali te sku‰nje in bridke izgube,
katere se v tistem hipu, ko pridejo nad ãloveka, kakor bi
z neba padle in ga potreti hotele, zdé ãloveku kakor ne-
izbrisljive in nepozabljive, vse te izgube se s ãasom bolj
ali manj zbri‰ejo in utopé v spominu. âlovek vse poza-
bi in le ‰e kdaj, zdaj pa zdaj, mu pridejo na um. Ali na-
mesto tiste teÏe, tiste smrtne tuge ostane mu le ‰e mila,
otoÏna misel nanje.

Tako je tudi mlinarica s ãasom utolaÏila se in nekoli-

ko pozabila nesreãne in stra‰ne smrti svojega moÏa, da-
siravno je imela ãloveka v hi‰i, kateri jo je moral veãkrat
tiste strahovite ure v mlinu opominjati, namreã malega
otroka, katerega je bil eden francoskih vojakov, poza-
biv‰i v ko‰arici, tisto noã v mlinu popustil.

Ker je bila dobra Ïena, smilila se ji je mala boÏja stvar

in mislila je: najbolj‰a molitev za du‰ni mir in pokoj
umrlega, ali bolj prav, usmrãenega moÏa bode paã ta, ãe
otroku, ki ga je sovraÏnik nosil s seboj, skaÏem najveãjo
dobroto, da mu bom mati in ga kakor dobrega kristja-

BES

GOLIDA

na izredim. Tako je ostalo ubogo dete neznanih star‰ev
v mlinariãini Ponkráãevkini hi‰i. Podpiralo jo je v tej
kr‰ãanski nameri tudi to, ker je za gotovo mislila, da je
tuji vojak otroka kje ukradel — bogvedi s kakim hudob-
nim namenom. Dasiravno se je tedaj veã kmetov v oko-
lici oglasilo, ki so izrekli, da otroka za svojega vzamejo,
vendar ni Ponkráãevka nikomur hotela tega dobrega
dela prepustiti.

Mali Pavlek, kakor so otroka imenovali, je tedaj zrasel

v Ponkraãevkini hi‰i. Mlinarica ga je rada imela in ga ni
nikjer niã loãila od svojega pravega sina Janezka, ki je bil
dorastel do mladeniãa.

Vendar ãudno je bilo, da mlinarjev sin Janez ni bil tis-

te misli z materjo. Nikdar ni mogel pozabiti, da je tega
vsiljenega brata prinesel eden tistih dveh moÏ, ki sta
oãeta pobila. Zato ga je od prve mladosti pisano in pos-
transko gledal ter mu nagajal, kjer je le mogel; veãkrat
se je celo pokazalo, da ga sovraÏi. Îe kakor fantalin je
Janez jemal skrivaj otroku kruh, ki mu ga je mlinarica
dala, in pozneje, ko je prisiljeni brat hlaãe obul in zaãel
okoli hi‰e letati, jel ga je dostikrat tepsti, ãe le matere ni
bilo zraven, oãitaje mu, da je »oãeta ubil«.

Ponkraãevka je sicer zapazila to, skrbelo jo je, kaj bo,

ãe ostane sin vedno tako porednega srca; zato ga je vse-
lej ostro kaznovala, in sicer tem bolj, ker je videla, da je
mali Pavlek tih, priden in ubogljiv fant. Pa ker ni mogla

BES

GOLIDA

povsod biti in svojih otrók ne vedno pred oãmi imeti, to
kaznovanje ni dosti pomagalo.

Ko je bil Pavlek toliko doraslel, da je mlinarjeve kra-

ve pasel v bliÏnjem soseskinem spa‰niku, pokazal se je
drugi del tega ãuda, namreã, da so vsi mladi fantalinje,
pastirji iz obliÏnjih vasi, »malemu Francozku« nagajali
in mu veliko prizadeli. Ker je bilo znano, kako je v mlin
pri‰el, zvedeli so fantinje od svojih starih doma ãudno
pravljico o »golidi« ter so mlinskega pastirja sploh »Go-
lida« imenovali. Ti mladi poredneÏi, starej‰i in moãnej‰i
od ubogega deãka, suvali so ga prav dostikrat po zgle-
du »mlinskega Janeza«, rek‰i: »Le dajmo ga, sicer nas
bo, kadar doraste, vse z golido pobil kakor njegov oãe,
hudi Francoz.«

Zavoljo teh surovosti se je pa fantiã svojih vrstnikov

vedno ogibal. Gonil je krave vselej tjakaj na pa‰o, kjer je
vedel, da drugi ne pasejo, in tam je reveÏ sam sedel, sam
jokal. Ker ni imel ljudi, da bi se bil Ï njimi pogovarjal,
govoril je svojim kravam in je mislil, da ga zastopijo. Ker
ni imel nikogar, da bi se ga bil oklenil, imel je svojo kra-
vo Lisko rad ter je njej toÏil, kako je ta in oni hudoben,
in jo je prosil, naj ga pobode, ako ga bo ‰e tepel ali lasal.

Ker mu je bilo na pa‰i dolgãas, sedeval je rad na ilov-

natem jarku in je za igro gnetil ilovico in narejal razne
reãi iz mehke prsti: ljudi, ki ga niso tepli in z Golido
zmerjali, krave, hi‰e, cerkve in druge reãi. To mu je bilo

BES

GOLIDA

edino veselje, in ker je dan na dan to isto delo ponavljal,
izuril se je bil v tem zidanju in upodabljanju v ilovici
tako, da se je bilo ãuditi. Ali ‰e tega veselja mu hudob-
ni tovari‰i niso pustili; vse, kar je Golida sezidal z umet-
no roãico, raztepli so mu iz gole porednosti.

Edina mlinarica ga je rada imela in skrbela zanj ko

prava mati. Ali mlinarica se je bila jako postarala. Skrbi
in nadloge so ji bile glavo pobelile.

Pavlek ‰e ni bil dvanajst let spolnil, ko mu je edina

dobrotnica, Ponkraãevka, umrla.

Nekega popoldne je Pavlek sedel blizu ceste pri svo-

jih ilovnatih podobah in hi‰ah in je milo in bridko jokal.
Janez, ki je bil gospodarstvo v mlinariji prevzel po ma-
terini smrti, povedal mu je ravno danes, naj si drugje
poi‰ãe sluÏbe in kruha. In ubogo dete ni vedelo, ni kam
ni kod se kruh dobi; v obliÏju niso nikjer pastirja potre-
bovali in nikjer ni vedel za ãloveka, ki bi Golido pod
streho vzel. Pa to mu ni bilo ‰e najbolj hudo, tega ‰e ni
tolikanj mislil. Le to mu ni ‰lo v glavo, kako bo v kaki
drugi hi‰i mogel spati kakor v tej, v kateri je »mati« Ïi-
vela in umrla, katera mu je bila kakor oãetovska hi‰a. Da
se od Janeza loãi, to mu ni moglo biti hudo, ker on ga ni
imel rad; le to ga je peklo, da ne bo veã teh krav pasel,
ki so mu bile edine prijateljice. ·el je tja k Liski, ki je mir-
no mulila travo ob cesti, obesil se ji je na vrat in je jokal
in jokal in govoril: »O ti Liska ti, kdo te bo pasel, kdo te

BES

GOLIDA

bo vraãal, ko mene ne bo! O ti reva ti, morda bo‰ s ‰ibo
tepena potlej, ko bom jaz ‰el proã!« In kakor bi ga bila
krava razumela, pustila je travo in ga gledala in z u‰esi
migala. Pavleku so se pa ‰e bolj solze udrle po licu.

V tem hipu zagleda nekoga stati tam pri svojih ilov-

natih podobah. Bil je tisti gospod, katerega je v nedeljo
videl pri farni cerkvi in o katerem so ljudje dejali, da po-
dobo v oltarju popravlja. Pavlek, ki ni bil drugega ãlove-
ka vajen videti pri svojem ilovnatem jarku kakor hudob-
neÏe, ki so njegovo delo s palico razbrskali, mislil je tudi
zdaj, da hoãe ta gospod vse njegove podobe razkopati;
sosebno ga je v tej veri utrjevalo, ker je videl, da ima tu-
jec palico v roki. To mu je bilo pa vendar preveã; danes
je nazadnje pasel, nazadnje gledal svojo kravo iz ilovi-
ce narejeno, tako podobno Liski, in danes nazadnje bi
pustil, da mu vse to kdo razru‰i? Dasiravno sta mu ‰e
dve debeli solzi na okroglem licu viseli, popade ga ven-
dar srd in, stisniv‰i svojo palico, leti tja in jezno govori:
»Vi, ãe mi razkopljete to, pa vas udarim!«

Tuji gospod pazljivo ogleduje te podobe, nasmehne

se deãku in pravi: »Niã se ne boj, ne bom ti niã po‰ko-
doval. Ali si ti sam to naredil?«

»Jaz sam,« odgovori deãek in pobesi svojo palico.
»Kdo te je nauãil?« vpra‰a dalje tujec.
»Sam sem se nauãil,« odgovori Pavlek.

BES

GOLIDA

Podobar ostro pogleda deãka in, videv‰i objokane oãi

in solzno lice, vpra‰a ga: »Zakaj si se pa jokal?«

To vprasanje je storilo, da se je fante svoje nesreãe

zopet domislil. BrÏ zaãne zopet plakati, bri‰e si z roka-
vom solze in na drugo in tretje vpra‰anje ‰ele odgovo-
ri:

»Janez je rekel, da ne bom veã njegovih krav pasel, da

bom moral iti proã.«

»Kdo je ta Janez?«
»I, Janez,« zatrdi Pavlek, ki je menil, da se to ne dá

drugaãe povedati in da je to ime povsod znano.

»Kam pa pojde‰ potlej?«
»Ne vem!«
»Ali bi hotel iti z menoj? Pri meni ti bo dobro, ne bo

ti treba krav pasti, jaz te bom uãil ‰e lep‰e podobe delati,
kakor so te. Tudi te ne bom stran gonil kakor ta Janez.
Samo priden bo‰ moral biti in vsega bo‰ imel. Novo
obleko ti bom dal in marsikaj lepega. AIi bi ‰el z me-
noj?«

Pavlek debelo gleda, solze se mu ustavijo in tri pote z

glavo primuza, da bi ‰el.

»No, precej jutri odrineva. Zato se moram pa ‰e s tvo-

jim Janezom pomeniti. Îeni svojo Ïivino domov, jaz
grem s teboj.«

BES

GOLIDA

Ali to ni bilo lahko, kakor si je tuji gospod mislil. Pav-

lek je imel neznano dosti pomislekov in bojazni, zdaj
precej domov gnati, ko je ‰e sonce za dva moÏa nad go-
rami. Trdil je, da ga bo Janez gotovo pretepel, ãe pred
domov priÏene, preden avemarijo zazvoni. ·ele po dol-
gem prigovarjanju, in ko mu je gospod obljubil, da ga bo
on varoval pred Janezom, ãe ga bo hotel tepsti, zbral je
deãek svojo ãredo in jo je podil proti domu. Veãkrat pa
mu je medpotoma na misel pri‰lo, da ga bo Janez ven-
darle tepel, ker prezgodaj Ïivina domov pride. Vselej pa
mu je gospod zagotovil, da se nima niã bati, da bo on
zanj govoril in ga tudi branil.

Mlinski Janez je mislil, vidé tujega gospoda z Golido

iti, da mu bo menda Ïivino zarubil. Strahoma je posnel
klobuk z glave, gledal ko zajec in na mestu stal ko pri-
vezan. Ko je pa sli‰al, da tujec ni biriã iz kanclije, ãerav-
no suknjo nosi, ampak da je mestni podobar, ki oltar
popravlja in ki bi Golido s seboj vzel: vrnila se mu. je brÏ
hudobna natura. Bil je menda fantu nevo‰ãljiv take
sreãe; zakaj komaj mu je tujec povedal, da je od fanta
sli‰al, da ga misli proã dati od hi‰e in da ga on meni s
seboj vzeti: brÏ se Janez premisli in pravi Golidi: »No, ti
kajon, pri moji hi‰i si kruh jedel, dokler nisi bil za dru-
go ko za lego; zdaj, ko bi lahko za kako delo prijel in do-
brote povrnil, zdaj bi rad pa ‰el.«

BES

GOLIDA

»Saj si mi rekel, da bom moral iti,« odgovori jokaje se

Golida.

»Kaj ima‰ ti okoli razna‰ati, kaj sem jaz rekel, kaj?

Seme ti semensko!« Rek‰i, pograbi mladi mlinar fanta
za u‰esa hitro ko blisk. Gospod je imel dosti opraviti, da
je deãka ubranil. Spoznal je pa tudi brÏ, da ta neusmi-
ljeni mladi gospodar tepe fanta brez vzroka iz samega
sovra‰tva. Sklenil ga je na vsak naãin re‰iti takega go-
spodarja, kateri bi mu s ãasom z enakim surovim rav-
nanjem ne samo lepe du‰ne darove zatrl, ampak ga tudi
telesno pohabil. Zastonj je bilo vse podobarjevo prigo-
varjanje, ki je dejal, da, ako mu dobro hoãe, mora pustiti
mladi mlinar deãka njemu. Janez je le odgovarjal, da
fantinu tudi pri njem ni sile, »da ima jesti in piti dovolj«.

Podobar je naposled ‰el. Komaj je izginil Janezu iz-

pred oãi, ko je zopet zaãela deãku padati Janezova roka
okoli u‰es kakor toãa, »da bo vedel drugikrat take ‰kri-
ce k hi‰i voditi.«

Ali dve uri pozneje se je tuji gospod zopet vrnil, in

zdaj ne sam, ampak s fajmo‰trom.

Janez se je duhovnega gospoda bal bolj ko vseh ljudi.

Ko je torej tudi iz njegovih ust sli‰al prigovore, da naj
deãka pusti z le-tem gospodom iti, da bo kdaj kaj iz nje-
ga, ni se upal veã ustavljati.

·e tisti veãer je zbral Pavlek Golida svoje tri cape

vkup, vzel jokaje slovo od mlinarjeve hi‰e, od vsakega

BES

GOLIDA

kota posebej, ‰e enkrat pogledal v hlev krave, Liski ne-
kaj govoril in potem od‰el z gospodom.

Ko je ‰el ãez bliÏnjo vas, leteli so fantje vkup, kriãé:

»Golida gre proã, Golida gre z nekim gospodom!«

BES

GOLIDA

III.

opet je bilo poteklo kakih petnajst let.

V samotnem Ponkraãevem mlinu kakor v bliÏnji

vasi so bili menda pozabili Ïe vsi ubogega Golide. Nihãe
ni vedel, kje je in kaj je iz njega.

Ali v mlinu se je bilo v teh petnajstih letih marsikaj

spremenilo. Janez se je bil kmalu po Pavlekovem odho-
du oÏenil in lepo doto mu je Ïena v hi‰o prinesla. Ali
boÏjega blagoslova ni bilo v tej hi‰i. Kakor bi ga bil Bog
hotel kaznovati, da je poprej z ubogim sirotinskim deã-
kom dostikrat neusmiljeno ravnal, obiskovala ga je ne-
sreãa za nesreão. Bil je slab gospodar; kar je njegova raj-
nica mati prigospodarila, to je od leta do leta zagospo-
daril. Îivina mu je crkala; kar je vsejal, ni obrodilo; po-
vsod le nesreãa. Tudi mlin mu ni tako nesel ko materi in
oãetu v prej‰njih ãasih. Ker je bil namreã lakomen, jemal
je celo od Ïita, kar so mu ga prinesli, veãjo merico kakor
drugi mlinarji. To pa so kmetje v okolici kmalu spazili in
niso veã hoteli k njemu v mlin nositi. Nosili so raj‰i da-
leã drugam.

BES

GOLIDA

Ponkraãev Janez je imel troje otrok. Te in Ïeno je mo-

ral Ïiveti. Ker je pa zaãelo veãkrat ‰e ÏiveÏa zmanjkovati,
zaãel je na posodbo jemati, dolgove delati.

Noben kvas pa raj‰i ne vzhaja ko dolg, pravijo stari

moÏje. Tako je bilo tudi pri mlinarju. Pred ko je sam
sprevidel, sedel je tako v dolgovih zakopan, da mu Ïe ni
bilo mogoãe izbresti iz njih. Kaj ko bi bil sam! Ali imel je
Ïeno, imel je troje otrok!

Skusil je reveÏ, kaj je skrb, kaj nadloga; ali pomagati

si ni vedel.

Nekatero noã ni oãesa zatisnil.
Ali vse ni niã pomagalo.
Tisti, ki so mu posojila upali, jeli so ga terjati od vseh

strani. On jim ni imel kaj vrniti; saj ‰e otrokom ni imel
jesti dati. Razglasilo se je, da bodo dolÏniki Ponkraãev
mlin z zemlji‰ãem, orodjem in pohi‰tvom vred prodali.
Bil je dan povedan, kdaj bo draÏba, kdaj naj pridejo tisti,
ki Ïelé kaj kupiti.

Pri‰el je tisti dan.
Pred Ponkraãevim mlinom je stala mizica, za mizico

je sedel uradnik od gosposke in biriã, okoli in okoli pa so
stali moÏje kupãevalci in gledalci.

Mladi mlinar Janez pak je leÏal doli pri potoku na tra-

vi in se valjal kakor nor po tleh in jokal in Boga klical in
vse svetnike na pomoã. Sli‰al je, kako se oddaja njegovo
blago, orodje za orodjem, posoda za posodo, in ni imel

BES

GOLIDA

nobenega denarja, da bi to ali ono reã sebi otel. Beraã je
bil zdaj, ‰e slabej‰i ko beraã, kajti ni bil sam, ampak je
imel otroke, in to noã Ïe svoje strehe ne!

»Ena golida z Ïelezom okovana, dva gro‰a, kdo dá

veã?« zasli‰al je Janez biriãa klicati.

Naglo je skoãil na noge. Kaj je bilo, ki ga je pri bese-

di »golida« tako ganilo? Ali se je domislil pri ti besedi,
kako neusmiljeno je nekdaj z nekim ãlovekom ravnal;
ali mu je na mar pri‰lo, da je bil njegov oãe ravno s to
posodo ubit, da mu je torej svet spomin, ki ne sme v tuje
roke priti.

»Stojte!« kriãal je mlinar, »Jaz bom sam dva gro‰a kje

dobil, ãe ju imam vbogajme sprositi, pustite mi golido.«

»·tiri gro‰e!« oglasi se neki glas, in ko se ljudje po

njem ozró, zagledajo mladega gospoda, ki je bil ravno
pri‰el. Bil je kakih petindvajset let star in lepo opravljen.
Vsi se ãudijo, da tak gospodiã golido licitira.

»Za boÏjo voljo, saj ste ljudje, pustite mi samo to go-

lido!« prosi mlinar.

»Pet gro‰ev bom dal.«
»Goldinar, dva goldinarja!« oglasi se mladeniã.
»Ena golida dva goldinarja!« klical je biriã.
Vse je strmelo, vse je gledalo mladega gospoda. Me-

nili so, da se mu v glavi me‰a. Mlinar pak je stal osup-
njen, potrt, menil je, da se mu sanja ali pa da se je ves

BES

GOLIDA

svet zoper njega zarotil. ·e pogledal ni po njem, ki je
golido plaãeval.

»Koliko je ta moÏ dolÏen, ki mu blago prodajate?«

vpra‰a mladi tujec uradnika pri mizici, od‰tev‰i denar za
golido.

»Veã kakor je njegova domaãija vredna in vsa drob-

njav. Dve tisoã in ‰e nekaj goldinarjev,« odgovori mu
oni.

Mladeniã posegne v Ïep in izvleãe veliko mo‰njo, od-

pa‰e svojega maãka od pasa in vse vkup vrÏe v golido.

»Ni treba veã na drobno prodajati, jaz sem plaãnik za

vse,« reãe mladi gospod uradniku.

Potem se obrne k mlinarju, ki je kakor omrl v tla gle-

dal in za vse niã veã maral.

»Janez!« ogovori mlinarja. Mlinar kvi‰ku pogleda.

Srpo gleda tujca. Kakor mrena mu je nekaj padlo izpred
oãi, tega ãloveka je spoznal, to je bil Pavlek, to je bil tisti,
ki ga je v mladosti sovraÏil, tepel, ki ga je Golida imeno-
val.

»Janez, tukaj ima‰ golido in v golidi toliko, da si do-

maãijo in svoje premoÏenje re‰i‰. Hi‰a, v kateri je tvoja
mati Ïivela in v kateri sem jaz veliko dobrega uÏil, ne
sme v tuje roke priti. Naj golida, ki je nekdaj nesreão v
to hi‰o prinesla, ãeravno nisem bil jaz kriv, prinese zdaj
po meni sreão. Bodi sreãen, Boga ne pozabi, golida naj

BES

GOLIDA

ti bo spomin na oãeta, na mater in name — na Golido,
kakor si me vãasi klical. Bog te obvaruj!«

Rek‰i, odide Pavlek naglo; mlinar je gledal za njim,

gledal zdaj keblico v roki in denar v nji, zdaj ljudi okrog.
Ne — to niso bile sanje, to je bila resnica, saj so dolÏni-
ki od vseh strani prihajali, mlinarju sreão vo‰ãili in so
bili vse drugi ljudje.

——————————

Mladi Ponkrac je poplaãal dolgove. Ni bilo treba ne nje-
mu niti njegovim otrokom na tujem strehe iskati. BoÏji
blagoslov se je povrnil v hi‰o mlinarjevo; kmalu je bila
premoznej‰a ko popred. Ali tudi Janez je postal ves dru-
gaãen moÏ in ni mu bilo veãjega veselja, kakor kadar je
pri‰el Pavlek, sloveã podobar iz Trsta, in je vpra‰al, kje
je golida. To posodo hranijo v Ponkraãevi hi‰i ‰e dana‰-
nji dan, in kdor jo prviã vidi, pripovedujejo mu vse te
ãudne reãi o njej.

BES

GOLIDA

BOÎIDAR TIRTELJ

POVEST IZ NA·EGA âASA

az gotovo nisem kriv, da se je bil BoÏidar Tirtelj svo
jega Ïivljenja prenasitil in v Mehiko ‰el, kjer so ga de-

mokratiãni divjaki do dana‰njega dne brÏkone Ïe na
kako samotno drevo obesili, kakor jaz mislim in — ko bi
se greha ne bal, rekel bi skoraj — kakor jaz upam. Zakaj
ãe to pomlad kar naenkrat v svojo domovino nazaj pri-
de in zve, da sem njegove skrivnosti v tej povesti v oãitni
svet porinil, ne vem, kaj bo zame. Pa naj bo, kakor hoãe,
odkriÏam se strahu, ne Ïelim mu smrti v Mehiki, naj pri-
de sreãen nazaj, ãe ni drugaãe. Mislim, da mi bo Ïe od-
pustil, saj je rad sli‰al, ãe mu je kdo dejal, da je domo-
ljub, in morda ni ‰e ãisto sloven‰ãine znemar spustil,
tako da ga bo veselilo ‰e nazadnje, ko bo videl, da je bil
on in njegove dogodbe prvotni vzrok, da se slovensko
lepoznansko berilo obogati z majhnim delcem, ãetudi le
srednje vrednosti.

BoÏidar Tirtelj tedaj je bil rojen v nekem mestu slo-

venskem, v katerem, to ni tolikanj vaÏno. oãe njegov je
bil uradnik, moÏ priden v kancliji, suh po duhu, svoje-

BES

GOLIDA

mu cesarju vdan z glavo in srcem, varãen v denarjih, si-
ten in nezadovoljen z ljudmi, ki so morali v njegovo pi-
sarnico ogla‰ati, obenem: uradnik, kakor jih je ‰e veã,
hvala Bogu! Mati pak je bila prav navadna Ïenica, ki je
tiho doma sedela, ‰ivala, molila in svojega preljubezni-
vega edinorojenega BoÏidarja gledala, kako lepo raste
od leta do leta pred Bogom in pred ljudmi. Kar si je po-
Ïelel, to je na materino pro‰njo zadobil, tako da se mu
je prav lepo Ïivelo; vendar ena reã je bila, ki je ubogemu
BoÏidarãku preglavico delala od mladih kolen. Da, uso-
da, usoda; Ta nikogar na svet ne spusti, da bi samo ve-
sel bil, vsak dobode torbo na pleca in v tej torbi je veã ali
manj teÏave in kriÏev. Tudi mladi Tirtelj je prejel en kriÏ:
slabo glavo! V ‰olo je moral hoditi, veliko let hoditi, buk-
ve je moral pod pazduho nositi; ali kako bridko teÏke so
bile, kako pusta se mu je zdela matematika, pusta gr‰ãi-
na, vse vse pusto! Ali ni bilo pomagati. Raj‰i je paã bral
kratkoãasne reãi, vesele pravljice, novice, ki se po svetu
godé, ali oãe je bil neusmiljen moÏ, uãitelji pedantje.
Ma‰ãeval se je BoÏidar Tirtelj tej sitnosti nasproti s tem,
da je skoro v vsakem razredu po dve leti sedel.

Tako je bil Ïe celih ‰tiriindvajset let star, brada mu je

Ïe rasla, tobak je Ïe pu‰il, ko je do vrha dospel svojim
teÏavnim gimnazijskim letom. Ravno je reveÏ mislil, da
se bo zdaj oddahnil, ko ga dve nesreãi obenem zadene-
te. Prva je bila, da sta oãe in mati umrla kar nanagloma,

BES

GOLIDA

druga, da svoje poslednje sku‰nje — tako imenovane
mature — ni nikakor mogel opraviti. Gotovo dve reãi, ki
utegnete ãloveku v Ïivljenju velik prevrat napraviti.

Star‰i so Ïe marsikomu umrli, kar svet stoji, saj je imel

vsak ãlovek, kar jih je rilo in gomazelo pred nami in med
nami, dva, katerima je rekel oãe in mati. Ljudje, ki so
sku‰ali, kako je, kadar roditelji komu umrjó, pripovedu-
jejo, da je to hudo. Tudi BoÏidar je to sku‰al, in ãe se je
pozneje svojega oãeta domislil, dejal je, da je bil sicer
nem‰kutar in je imel drugo prepriãanje ko on, pa solza
mu je vãasi prilezla v oãi. Matere pak se ni nikdar spo-
minjal, da ne bi bil ãisto umolknil. Kdor je Tirtlja iz ta-
kih trenutkov poznal, ta ga je potemtakem moral v ãis-
lih imeti, zakaj vse to je kazalo, da ima zraven slabih
lastnosti v glavi dobro mestece v srcu. Ali ãe so Ïe stari
verovali v neko reko Leto v podzemlju, ki je ljudi, do nje
pri‰le, s pozabljivostjo obdarovala, koliko pozabljivosti
je tudi v dana‰njih hrupnih ãasih na svetu! Tako je na-
posled tudi BoÏidar Tirtelj pozabil svojih starih tem lag-
lje, ker je podedoval za njima nekaj premoÏenja, s kate-
rim je lahko in brezskrbno Ïivel kakor ptiã pod nebom,
ker potreb ni imel velikih.

Kar se pa druge njegove nesreãe tiãe, ni tako splo‰no

ãlove‰ka. Zakaj koliko ljudi Ïivi in umrje, pa ne pade pri
nobeni sku‰nji. BoÏidar Tirtelj je bil zvesto preverjen, da
ni neumen in praznoglav niti neveden, ãe se tudi ni ma-

BES

GOLIDA

ral ‰teti med tiste puste ljudi, ki pol svojega Ïivljenja v
bukvah pretiãé. Koliko glav je sam pri sebi znal se‰tevati
na prste, ki so bile trikrat bolj zabite ko njegova, in ven-
dar so bili tisti, ki so te glave med pleãi nosili, precej vi-
soko zlezli, on pak je moral ostati to, kar je bil: BoÏidar
Tirtelj. Pa zakaj so ga vrgli profesorji, zakaj ni sku‰nje
opravil? Drugi, hudobni ljudje so paã lahko govorili, da
ni vedel na vpra‰anja odgovarjati, lahko so ga tako obi-
rali — Bog jim odpusti, ki niso vedeli, kako je ta reã. Ali
Tirtelj sam je dobro vedel, da je vzrok temu sama hudo-
bija, nevo‰ãljivost. Res ni znal na vpra‰anja odgovarja-
ti, ali kaka so pa bila ta vpra‰anja? Takih ne bi bil nihãe
v ‰oli vedel. In zakaj so mu taka vpra‰anja stavili? Zato,
samo zato, ker je bil domoljub, iskren, vnet, pravi rodo-
ljub, dober Slovan. Tako si je BoÏidar mislil, da je muãe-
nik za narodno reã, in to ga je povzdignilo.

In kak patriot je bil BoÏidar! Nekoliko jih je med nami

takih, pa malo. On je prav po besedi samo za narod Ïi-
vel, kajti drugega opravila ni imel. Pohajkoval je po ka-
varnah, ãasnike prebiral, kar jih je bilo po‰tenih, jezil se
in klel na tiste, ki so nepo‰teni in grdé na‰o domovino,
in kjer se je o politiki govorilo, govoril je vmes slano in
neslano. Oãi so se mu zasvetile, nekaj nebe‰kega svita
mu je obsevalo obraz, kadar je kako pesem ãul v ãitalni-
ci, kadar se je kaka — ãetudi slaba, da le v narodnem
jeziku — igrala. MoÏje, ki so bili narodovi vodniki, zde-

BES

GOLIDA

li so se mu kakor bogovje, brez madeÏa spoãeti, veãne
slave vredni. Dostikrat se mu je sanjalo, da za njimi sto-
pinje pobira, da jih vidi ovenãane na zlatih stoléh se-
deãe, in srãno se je jezil, ãe so se mu sanje pokazile. Na-
rodne pesnike je zelo ãislal, toda bral jih ni rad, ni uteg-
nil. Da, celo pravijo eni, da je vãasi v samotnih urah ‰e
njega popadla slabost, da je svinãnik v roke vzel in ko-
val pesmi, ki so baje bile brez ritma, katere so pa veliko
lepega povedale. Jaz jih Ïal nikdar nisem v roke dobil,
tedaj ne morem tega ustnega poroãila niti kot istino
prodati niti ne sodbe o njih razznaniti. âe jih ni poÏgal
ali drugaãe zatrl, pridejo morda ‰e v poznih letih kakor
sloveã rokopis na svetlo.

Toda po tem, kar sem tu nazadnje povedal, naslikal bi

si kdo mojega znanca Tirtlja kakor preveã idealno podo-
bo. Idealov pa na boÏjem svetu ni, tako bi se lahko na-
pak sklepalo. Naj torej povemo, da je imel BoÏidar ‰e
druge strani, ki so se veliko bolj prozaiãne videle. Tako
na priliko je neznano rad gledal po lepoticah in govoril
o Ïenskem spolu, dá, celo malo zaljubil se je vãasi in
veãkrat je neumno misel izgovoril, da bi se z denarjem,
kar ga je ‰e imel, kake kupãije ali ãesar si bodi lotil in
oÏenil se, ko bi le mogel tako v zakon dobiti, ki bi bila
njemu po volji, to se ve, da bi morala biti vsaj precej
lepa, precej bogata, krotka in — poglavna reã: dobra
Slovenka. Ali v tej zadevi ni sreãe imel, ne vem, ãe zaradi

BES

GOLIDA

svojega prevelikega nosa in predolgega vrata ali zaradi
jecljajoãega jezika ali pa zaradi svoje nerodnosti na ple-
si‰ãih. Katere se je lotil, vsaka ga je zlepo odgnala ali pa
zgrdo.

Samo enkrat je imel veliko upanja in vÏivel se je bil v

to upanje tako, da se je potem nesreãnega ãutil, ko mu
je ‰e to izpodletelo, da je naveliãal se v svoji predragi
domovini Ïiveti ter da je ‰el v Mehiko, kakor smo pove-
dali.

Kako se je to pravzaprav godilo, naj v naslednjem bolj

natanko povem, zvesto po vseh virih, kar se jih je dalo
dobiti.

BES

GOLIDA

oletnega dne je bilo, na trÏni dan. Po mestu je vse
mrgolelo, vozovi so ropotali gor in dol, naloÏeni z

vreãami, drvmi in drugimi reãmi. Mali sinek s kmetov,
danes s svojim oãetom prviã v mestu, ogledoval je strmé
velikanske hi‰e in si zapomnil to in ono, o ãemer je bil
namenjen svojim tovari‰em doma ãudeÏe praviti. V
krdelih so prihajale Ïene s ko‰arami na glavi, v katerih
so prinesle pridelke svojega gospodinjstva naprodaj.

Zami‰ljen hodi BoÏidar Tirtelj ob hi‰ah po ulicah gor

in dol. Sicer je imel navado glavo visoko pokonci nosi-
ti, oãala vedno popravljati in pu‰iti dolgo virginijo. Da-
nes pak gleda v tla, oãal se ne dotakne in cigara mu je v
zobeh ugasnila. Le zdaj pa zdaj se ozre proti velikim vra-
tom velike krãme, kakor da bi ãakal, kdaj nekdo ven
pride.

»Servus, kaj hodi‰ tod tako poãasi? Ali si Ïe bil v ka-

varni? Ali si bral dana‰njo dunajsko Pre‰o? Îe spet Slo-
vence grdo obdeluje.«

âlovek, ki je Tirtlja tako ogovoril, ·imen Pehar, bil je

njemu enake starosti, in ãe se prav ve, tudi enake uso-

BES

GOLIDA

de, samo s tem razloãkom, da ni imel nobenega premo-
Ïenja in si je s poduãevanjem kruh sluÏil. Ker je BoÏidar
dostikrat zanj plaãal v krãmi ali kavarni, bila sta zelo pri-
jatelja.

Vsako drugo krat bi bila Tirtlja novica, ki mu jo je po-

vedal, v srd in sveto jezo spravila in naglo bi bil letel
brat, kaj sovraÏni dunajski Îidje pi‰ejo, zdaj pa se ni
zmenil in prav mrzlo je dejal: »Niã nisem ‰e bral.«

»Pojdi z menoj!« pravi oni.
»Zdaj ‰e ne grem. Moram tukaj biti. Le pojdi, pridem

pozneje za teboj.«

»Kaj pa ima‰ tu? Menda vendar grdih mlekaric ne

ogleduje‰?«

»Nekaj drugega; ne povem kaj. Le pojdi, pridem za

teboj.«

»Kaj si neki iztaknil? Radoveden. sem. Povej, pa grem

koj in te ne bom motil. âe pa ne pove‰, pa ne grem stran
in ti bom nagajal, da ne bo konca.«

»Povem ti, ãe bo‰ molãal.«
»Tu je moja roka, saj se poznava.«
»Stra‰no lepo deklico sem zna‰el!« pravi Tirtelj.

»Tako lepo, da je v na‰em mestu ni enake. Plave oãi ima
in glavico kakor angel. Dolgo sem hodil za njo po mestu,
skoro celo uro. Kmetica je in …«

»Kmetica!« zavpije tovari‰ in se zaãne smejati.

BES

GOLIDA

To BoÏidarja Tirtlja razÏali. Obrne se od svojega pri-

jatelja in pravi: »Ti si osel, kdo bo tebi kaj pravil!«

»Stoj, stoj!« pravi oni in ga prime za ramo. »Jaz sem

se zasmejal, ker sem se neãesa domislil, ne pa tebi, pri-
jatelj! Povej no dalje, kam se ti je pa zdaj izgubila tvoja
lepota?«

»Tukaj noter v hi‰o sta ‰la, ona in pa star dedec, kmet.

Ne vem, ãe je oãe njen ali ka-li. Poãakal ju pa bom, in ãe
se bo dalo, ‰e ogovoril. Zato pa ti pojdi, sam bom laglje
opravil, kakor ãe sva dva. Moram jo vsaj ‰e enkrat vide-
ti.«

»âe je taka, pa grem. Vo‰ãim veliko sreãe. Kdaj pride‰

v kavarno?«

»Kmalu morda.«
Prijatelj ·imen Pehar odhaja, pa koj se vrne k BoÏi-

darju nazaj, pocuka ga za ramo in pravi: »Ima‰ kaj pri
sebi za cigare. Suh sem kakor goba. Kadar bom kaj veã
denarja imel, vrnil bom po‰teno, to se ve.«

BoÏidar, vselej usmiljena du‰a in radodarna, ustreÏe

·imenu zdaj tem raj‰i, ker bi se ga rad iznebil.

»Gratias! Tega se pa niã ne boj, da bi komu pravil o

tvoji kmetici. Kar obljubim, to je trdno, kakor bi pribil.«

»Saj bati se nimam nikogar,« odgovori BoÏidar. »Sa-

mo noãem, da bi se norce delali iz mene,« pravi Tirtelj
nejevoljen.

BES

GOLIDA

»Servus tedaj, ãakal te bom v kavarni tako dolgo, da

bo‰ pri‰el in povedal, ãe si imel sreão.«

»Îe prav!«
Naglo koraãi ·imen Pehar skozi veã ulic in stopi po-

tem v prostorno kavarno. Okrog biljarda je bilo zbranih
veliko mladih postopaãev, ki so ·imna veselo pozdravili.

»Nekaj novega, nekaj novega!« pravi Pehar skrivnost-

no in celo krdelo ga obstopi. »Od Tirtlja nekaj novega,
to je pravi — in neumen, kar le utegne kdo biti.«

Rek‰i, se jame smejati in drugi se smejejo, ne vedé za-

kaj, za njim, obenem vsevprek povpra‰evaje, kaj se je
zgodilo.

»Obljubil sem mu, da ne bom nikomur pravil. Sezite

mi v roko, da ne bo nobeden Tirtlju o tem govoril, pa
vam povem.«

»Nobeden ne bo govoril.«
In zdajci zaãne vrli ·imen praviti dolgo izmi‰ljeno po-

vest o zabuhli, debeli iri rjavkasti kmeãki deklini, ki je
jajca v mesto prinesla naprodaj in katero je BoÏidar Tir-
telj ogovoril in je ves nor zanjo. Sicer nekateri niso ho-
teli verjeti, dasi so se smejali, pa ·imen Pehar je na svoje
po‰tenje trdil, da je sam videl, kako je Tirtelj Ï njo govo-
ril, kako je ves vrel, in je nazadnje pristavil: »Le opazujte
ga, saj bo semkaj pri‰el, gotovo se mu bo poznalo. In da
je res, kar pravim, priãa tudi to, da ga tukaj ni danes. ·e
vsak dan ob tem ãasu je le-sem pri‰el.«

BES

GOLIDA

To je bil vsem Tirtljevim prijateljem dokaz ad homi-

nem, smeha je bilo veliko, vsak je povedal kaj dovtipne-
ga in ostroumnega, kar je BoÏidarja sme‰ilo, in vesela
dru‰ãina je bila v kavarni.

BES

GOLIDA

III

oÏidar pak, Ïeljno priãakovaje reãi, ki pridejo, ali
bolje osebe, ki ima iz gostilnice priti, veãkrat preho-

di kratke ulice od prvega do skrajnega konca, pri vseh
prodajalnicah na obeh straneh ogleda, kaj je kupãeval-
cem na ogled postavljeno, pre‰teje precej ‰tirioglatih
kamnov po tlaku, zmerom pa gleda tja na ona velika
vrata. In kadar kdo pride iz gostilnice, vzdigne BoÏidar
naglo glavo, nevoljen pa jo zopet pobesi, zakaj tiste lepe
kmeãke deklice ni in le ni, da, ‰e moÏa ne, ki je prej Ï njo
hodil.

In sanja se mlademu moÏu vse drugo kakor to, da se

zdaj najbolj‰i prijatelji ‰alijo o njem. »Lepa je,« misli si
sam pri sebi. »Bogve ãe je kaj izobraÏena. Pa kaj? ·e bo-
lje, ãe ni, dobro Slovenko bi iz nje naredil, oh!« Veã ne
ve, kaj bi mislil, ‰e to se mu malo neumno zdi.

Kaj dela, da je ni ven?
Pa stoj! Zdajle je pri‰el kmeãki moÏ iz gostilnice. To je

tisti, ki je Ï njo hodil! Ali zdaj je sam. Nekaj ãasa posta-
ne pred vrati, potem koraãi na ‰iroko, pa poãasi in trdo
stopaje, tako da poka po tlaku ob hi‰ah.

BES

GOLIDA

Hajdi za njim, ta bo kaj povedal, kdo je ona deklica,

kje je ostala, od kod je, ali je mogoãe, da bi BoÏidar vi-
del jo ‰e, govoril Ï njo.

Na oglu ulic je bilo veliko listov, belih, rdeãih, z majh-

nimi in velikanskimi ãrkami oznaãujoãih, kako tisti lah-
ko svoje peneze zapravi, ki jih ima. V sredi je bil najveãji
list prilepljen in je pravil z lesoreznimi podobami in ob-
‰irnim berilom, da se v tem in tem predelu mestnem
vidijo ãudeÏi, katere kaÏe drhal potujoãih gimnastikov.
Tukaj kmetiã obstane in pazljivo ogleduje ãudne podo-
be.

Kmet je majhen moÏ, precej prileten, ãedno, pa bolj

po starem obleãen; ima ‰irok klobuk, kratko kamiÏolo,
irhaste oguljene hlaãe, ãevlje ne prav do kolen in zadaj
kakor podkev izkroÏene golenice, da se lahko vidijo pla-
ve nogavice med stremeni in ãevlji.

BoÏidar Tirtelj precej ãasa stoji za njim. Ne ve, kako

bi ga ogovoril. Kmetiã se obrne in, vidé gospoda za se-
boj, ki kakor on ogleduje ãudne podobe, vpra‰a ga: »Sli-
‰ite, gospod! Ne zamerite, kaj so pa ti svetniki tukaj na
zidu namalani? Kako se jim pravi? Kaj se bere to okrog
njih?«

»To niso svetniki. Komedijantje so ali telovadci,« od-

govori Tirtelj vesel, da ga je kmet sam ogovoril.

»Komedijantje? Glejte no! Jaz sem dejal, da samo

svetnike malajo, pa, kakor vi pravite, tudi komedijante.

BES

GOLIDA

âudno se mi precej zdelo, da se tako zvirajo, eden dru-
gemu na glavi stoji. Mislil sem, da so sveti Bo‰tjani, ker
so vsi nagi, samo okoli kolkov imajo to zaplato. Da jih ni
sram, teh komedijantov, in se dadó tako na nago nama-
lati. Mene bi bilo sram! Svetnike sem Ïe videl in ange-
le, da so nagi namalani v kakem oltarju sedeli ali stali,
komedijantov pa ‰e ne, svoj Ïivi dan ne. Bogve ãe ima-
jo kaj obleãi, ka-li? Gotovo jih mora zebsti. Naj bi k meni
pri‰li, jaz bi dal vsakemu ene stare hlaãe in kako pono-
‰eno srajco, da se jim ne bi bilo treba tako na pol nagih
malati dajati.«

»Samo zato so tako opravljeni, da laglje svoje umet-

nosti delajo, po vrvi ple‰ejo in druge reãi,« pravi BoÏi-
dar.

»Kajpak! Jaz tega ne verjamem. Jaz mislim, da bi teÏe

oral, ko bi se na pol slekel in za plugom hodil bosopet in
ãisto golorok! Ha, ha! Kak‰en bi neki bil!«

Ta misel kmetiãa tako obide, da se zaãne tako naglas

smejati, da ga je vsak gledal, kdor je mimo ‰el, in je bilo
BoÏidarja Tirtlja skoro malo sram pri njem stati.

»Kje se pa ti nagci vidijo?« vpra‰a kmet.
BoÏidar mu razloÏi kje in kako.
»Tedaj ‰e plaãati mora ãlovek. Naj bo, bodem pa vr-

gel te krajcarje tja; saj moramo vsi Ïiveti, mi kmetje, ki
delamo, in ti lenuhi, ki po vrvi ple‰ejo. âlovek tako ma-
lokdaj pride v mesto. Zakaj ne bi torej razgledal vse ne-

BES

GOLIDA

umnosti, ki jih ‰krici imate. Pra‰iãe doma prodam, p‰e-
nico tudi, oves imam za voznike doma, tako da prav
malokdaj pogledam v ta Babjilom ali kako Ïe beró iz
svetega pisma.«

»Babilon,« popravi Tirtelj.
»No, naj bo pa tako; saj je vse en hudir!«
»Od kod ste pa doma?«
»Me‰kótel sem iz Ambolj,« pravi s takim mo‰tvom,

kakor ne bi bil Napoleon povedal svojega imena.

»Kje so Ambolje, daleã od tukaj?«
»Hudnika, kaj ‰e tega ne veste? Osem ur. Saj ima ven-

dar na‰a soseska dvajset trdnih gospodarjev. Eden se je
lansko leto toÏaril z doktorjem Grabljarjem, ki je tu pri
vas neki. Noter do cesarja je bil ‰el in res ga je bil ugnal.
Nismo neumni v na‰i dolini, ne. In pri meni doma pijete
lahko tako vino, da ga mu ni para, kar imate vi v mestu
kislic, ki jih za drago vino prodajate. Le oglasite se, ka-
dar boste kaj hodili okoli nas. Samo vpra‰ajte za Me‰-
kota in tri ure in ‰e dlje okrog vam bo vsak otrok pove-
dal, kje sem. Pa vidim, da ste vi prav zgovoren ãlovek.
Take imam jaz rad, za kratek ãas. Pojdite malo z menoj,
da bova kaj poravsala gor in dol. Jaz katero vem, vi pa ‰e
veã ali pa manj, kakor je, ne vem.«

Tirtelj gre Ï njim po trgu.
»Kaj ste pri‰li v meslo? Kaj kupovat?« vpra‰a Tirtelj.

BES

GOLIDA

»I, tudi! Tudi kupil bom kaj. Ker imam ravno voz tu-

kaj in brihtno kobilo, ki rada teãe, kupil bom kaj stare-
ga Ïelezja za obroãe na vinske sode. In ãebra je treba pri
hi‰i, dvoje burkle bom kupil, eno ponev in vrag ve, kaj
so mi dekle ‰e naroãale; vem, da bom pol pozabil. Pa
vendar nisem zaradi tega pri‰el gor v mesto, ampak svo-
jo punãaro, hãer sem pripeljal. âedna stvar je, kakor lju-
dje govoré, ne da bi jo sam hvalil. Devetnajst let bo stara
pred pustom. Pa ti je merkáj dekliãji ven in ven silil v
mesto, da bi se kuhati uãila. Jaz sem dejal nazadnje, naj
ti bo, kaj mi je za dvajset ali dvakrat dvajset goldinarjev,
naj se navadi kak bolj‰i ocvirek napraviti, ãe kakov vi‰ji
ãlovek k hi‰i pride. Saj imam razen fanta samo to. Pa bi
je vendar ne bil pustil v mesto, premlada je in vi tu, kar
vas suknje nosi, niste vsi niã prida, da vam iz oãi v oãi
povem. Ali teto ima tukaj dekle moje, sestro moje rajni-
ce. Pri njej bo stanovala, doli na velikem trgu v tisti hi‰i,
kjer se tobak prodaja. Ravno zdajle sem jo gnal k tisti
kuharici, ki jo bo uãila. Prekleto debela Ïena je ta kuha-
rica, za vraga nisem ‰e take videl, kar Ïivim. Taka je ãez
rebra, da je strah, ravno kakor oni na‰ Ïupan, ki je umrl.
— Pa veste, kaj vam bom ‰e povedal, gospod?«

»O, le povejte, kar hoãete.«
»Nu, ãe smem, bodem pa rekel katero. Kmalu Ïe ni-

sem koga dobil, da bi gosposko, naj bo mestno ali kanc-
lijsko sukirjo nosil, da bi toliko govoril z menoj brez ãesa

BES

GOLIDA

posebnega. Zato tudi vi — vi! — vrag vas poznaj! Ali ho-
ãete, da vam povem, kaj mislim, kdo ste?«

»Dober prijatelj va‰ sem,« pravi Tirtelj, ki bi se bil koj

rad malo prikupil oãetu one deklice, ki mu je tako ne-
znano dopadala.

»O, kaj ‰e!« zavpije kmetic, zameÏi in se zasmeje.

»Prijatelj? Hudimer, kaj sem vam kaj dobrega storil, ka-
li, ali sva stara znanca, ka-li? Danes se v prvo vidiva. Vi
ste, brez zamere, kakov jeziãni dohtar. Pa ste mene vi-
deli in si mislili: ná tu ima‰ neumnega kmeta — jaz vem,
da gospoda mislite, da smo mi neumni — dajmo ga!
Imam, imam dve pravdi, eno za kupljeno njivo, drugo
za sto goldinarjev posojila. Pa Me‰kotel je sam moÏ, ne
da se opehariti, ‰e dohtarjem ne.«

Tirtelj se na vso moã brani, da ni dohtar in da ne i‰ãe

pri njem nobenega dobiãka. Kmet pa je neveren, z gla-
vo odkimuje in smeje se.

»Nu, nu, kaj pa je zato? Saj stepla se vseeno ne bova,

ãe ni boÏja volja,« pravi. Tirtelj ga ‰e nekaj ãasa izpeljuje
in izpra‰uje, ãesar mu je bilo treba vedeti, potem mu
obljubi, da pride v njegovo krãmo vino posku‰at, in ga
pusti ter odide zami‰ljen v kavarno.

Tam se je usedel tiho v kot, kjer sta dva ‰ahirala, in

delal se, kakor bi pazljivo gledal igro, premi‰ljal, kako bo
ta zdaj vlekel, kako oni re‰il se iz zadrege, v resnici pak
je le preudarjal v svoji glavi, kako bi se s kmeãko lepo-

BES

GOLIDA

to se‰el. Dobro si je zapomnil, kam se hodi kuhat uãit,
kje je tista njena teta itd. Vendar ni vedel, kako bi jo do-
bil. Da se po pravici pove, tudi bojeã je bil malo.

Ko so ga njegovi tovari‰i opazovali, smejali in name-

Ïikovali se mu za hrbtom, to se nam ne zdi vaÏno pra-
viti.

BES

GOLIDA

ilo je kakih ‰tirinajst dni pozneje po onih dogodkih,
ki so se v prej‰njem razloÏili.

BoÏidar Tirtelj je bil nekaj ves drugaãen postal: ni veã

bral ãasopisov, ni bil veã tako navdu‰en za vse, kar je
narodnega, veã ni s prijatelji popival cele veãere in ‰e
menil se je prav malo Ï njimi. Eni so mu oãitali, da filis-
ter postaja, drugi so ga drugaãe pikali. Veãina izmed
njih je pa vedela, kaj se dan na dan reveÏu v glavi vrti,
zakaj vse svoje sreãe in nesreãe je BoÏidar pridno raz-
kladal svojemu izvrstnemu prijatelju ·iranu, kateri je
potem skrivaj skrbel, da so se te sreãe in nadloge kolikor
mogoãe raz‰irjale, tako da je Tirtelj ãudé se vãasi kate-
ro sli‰al, da si ni mogel razloÏiti, kako je med svet pri‰la.

Na koncu velikega trga je bila uvr‰ãena med veãjimi

sestrami mlaj‰ega zidanja majhna hi‰a z enim samim
nadstropjem, zastarelim in odrgnjenim zidom. Nad
prvim oknom tik velikih skoro vedno zaprtih vrat je vi-
sela znana tablica, na kateri namalan Turek s priÏgano
pipo sedi zraven dveh kriÏem stojeãih cigar, ene dolge,
ene kratke — znamenje, da je tu tobakova »opalda«.
Pred oknom zunaj je ob zidu ‰tirivoglat rezan kamen

BES

GOLIDA

prislonjen, da lahko tudi bolj pritlikavi kadilci do linice
doseÏejo, skozi katero se dobiva dvomljivi uÏitek, tobak
v papir ali v okrogle smotke zvit.

Za linico pa dan na dan sedi Ïenica, poãasno preple-

ta niti v nogavice ter ãaka, kdaj bo kdo s krajcarji potrkal
na ‰ipo. Stara je ta tobakarica, nabranih lic, upognjene-
ga hrbti‰ãa in sivih las. Precej slabo Ïe vidi, slabo sli‰i.
Zato Ïe malokdo kupuje pri njej, kajti svet dana‰nji
nima veã dobrih lastnosti nekdanjih ·partanov, ne spo-
‰tuje veã starosti, zlasti Ïenske ne, raj‰i nosi denar mla-
dim tobakaricam.

Le eden mladih mestnih ljudi prihaja nekaj ãasa sem,

redno vsak dan po trikrat, dolgo stoji pri oknu stare to-
bakarice, dolgo izbira iz ‰katle cigare, rad govori in rad
po gleda skrivaj v izbico.

V tej izbi pa ni bogve kaj videti. Dve stari postelji, veli-

kanska omara, veã loncev tobaka na njej, podolgata
skrinja in tam v kotu med dvema vrlo ãudnima slikama
svetega Janeza Krstnika in Matere boÏje sedem Ïalosti
velik kriÏan Bog iz lipovega lesa, ki je pa Ïe tudi precej
ukajen in ima na desni nogi stopalo odkrhnjeno. Vsega
tega, vemo, da BoÏidar Tirtelj ne opazuje, kadar cigare
kupovaje skozi okno bol‰ãi, tudi ne male mizice in dveh
stolov pri njej.

Ali tja na stol gleda vselej. Tam sedi mlada deklica v

kmeãki obleki. In ni mu zamere, da tako pogosto priha-

BES

GOLIDA

ja. Zakaj deklica je res nenavadne lepote in znano je, da
smo Ïe tako sreãno ali nesreãno ustvarjeni, da vse radi
gledamo, kar je Bog lepega na ta svet posadil ali kar se
nam vsaj lepo zdi.

»Ti, Micka, ali je ta gospod Ïe kdaj pri‰el ãesa kupo-

vat, kadar si bila sama doma?« vpra‰a starka nekega po-
poldne, ko je ravno Tirtelj od okna od‰el.

»Ne,« odgovori deklica in malo zardi, tako da, ko bi

stara teta ne bila malo kratkovidna, bila bi lahko misli-
la, da laÏe. — »Mislim vsaj, da ne, ker mi ni mar, kdo
pride. Ne pogledam.«

Teta nekaj ãasa molãi, potem pa z glavo pokima, ka-

kor da bi ji bil odgovor po volji. »Ta gospod preveã kadi.
To ni zdravo za telo in greh je denar tako metati stran.
Menda je paã bogat. O, da so ljudje neumni na svetu!
Mar bi ubogim dal za kruh ali pa za kak drug dober na-
men.«

Mlada ‰ivilja usta na smeh naredi in si morda misli,

kako je to, da teta proti svojemu dobiãku govoré, kate-
rega tako radi spravljajo in stiskajo.

»Pa je prav tako,« pravi teta dalje, »da se ne zmeni‰ za

take mlade gospode. Med sto je eden po‰ten in dober.
Jaz sem stara, poznam svet. Ni, da bi se Ï njimi v po-
govor podala in jim verjela, kar pravijo in obetajo. Vse
ni niã res. Le zmerom se tega drÏi, kar ti bodo spoved-
nik povedali.«

BES

GOLIDA

Enakega je teta ‰e precej veliko povedala, nazadnje

pak, ko je v bliÏnji cerkvi zvon zapel, vstala je s svojega
mesta pri oknu, opravila se je in dejala: »Le varuj doma,
jaz grem k sv. litanijam. âe bo kdo pri‰el, daj mu, pa de-
nar ti mora vselej naprej dati. Ne pozabi.«

»Ne bom pozabila.«
»Skozi okno ne sme‰ gledati kakor ondan. Tako se

samo radovednost pase in to ni prav. âe ne more‰ veã
‰ivati, pa vzemi molitevske bukve in beri in Bogu bo bolj
dopadljivo. Posebno v mestu se to ne spodobi. In ti si
pri‰la v mesto, da se kaj nauãi‰, domaãe navade mora‰
opustiti.«

Toda komaj pet minut potem, ko teta odide, vstane

deklica in vprek prepovedi gre k oknu in ga polagoma
odpre. Marsikaj je bilo videti na trgu. Veliko lepo oble-
ãenih gospá je ‰lo gor in dol, ãe se Ïe ne gleda drugega
sveta. Zares, ta teta je sitna Ïena. Deklica je pri‰la v me-
sto s takim veseljem, da bi kaj videla; stara teta pa je ne
pusti nikamor, ni na okno ne, razen v cerkev in h kuha-
rici, ki jo uãi, ki je pa tudi pusta in sitna skoro ‰e bolj ko
teta. Kdo ne bi proste ure porabil in se, na okno naslo-
niv‰i, malo oddahnil dolgega ãasa!

Pa ni ‰e dolgo gledala po trgu, ko naglo glavico nazaj

pomakne, okno zapre in se usede, rdeãa po vsem obra-
zu.

BES

GOLIDA

Vzrok se je koj pokazal, zakaj se je tako naglo umak-

nila. Nekaj trenutkov potem je bil namreã pred oknom
videti BoÏidar Tirtelj.

Deklica odpre in mu dá molãé ‰katlo s cigarami.
»Ali si sama, Micka?« ‰epeta BoÏidar.
»Hoãete li ‰e ognja?« vpra‰a dekle.
»Zakaj me ne tika‰, kolikokrat sem te Ïe prosil! Ali mi

res ne verjame‰, da te —«

»To se ne spodobi, da bi jaz gospoda tikala.«
»Ali bi me potlej rada imela, ãe postanem kmet?«
Dekle se zasmeje.
»Res, res povedaj, preljuba moja!« pravi Tirtelj in pri-

Ïiga.

»Ne vem,« odgovori dekle.
»Ali smem za majhno ãasa noter k tebi?« prosi Tirtelj.

»Toliko bi se imela zmeniti.«

»Ne, teta pride koj domov.«
»Ah, zakaj?«
»Prosim vas, nikar ne stojte tu pred oknom. Kaj ljudje

porekó, ki mimo hodijo?« Rek‰i, deklica hoãe zapreti, pa
BoÏidar roko vtakne med rob in teãaj, z drugo pa bac-
ne precej veliko pismo v izbo tako, da deklici ravno v
naroãaj pade. Potem ‰e malo pred okencem postoji, ãa-
kaje, kaj bo rekla, kaj se ji bo na obrazu poznalo itd. To-
da brez posebne tolaÏbe je moral iti proã, deklica se je
nekako ãudno nasmejala, ko ji je pismo priletelo, tako

BES

GOLIDA

da BoÏidar ni vedel, ali je ta smehljaj kaj dobrega ali sla-
bega pomenil.

Ko je od‰el, vzame deklica pismo in ga nekako hlast-

no odpre. TeÏko je povedati, kaj pomeni zadovoljnost
na bralkinem obrazu. Lahko je izdajalka skrivne ljubez-
ni do mladega moÏa, ki vedno hodi za njo, lahko pak je
tudi samo tista zadovoljnost, ki izvira iz Ïenske prevzet-
nosti, Ïenskega znaãaja, da ji namreã misel ugaja in do-
bro dé, ker ve, da ima moÏa tolikanj v svoji oblasti, da ga
utegne sreãnega storiti ali nesreãnega — lahko je pa
tudi, da ta smehljaj na ustnih bralkinih velja samo hi-
perboliãnim ognjenim izrazom in zatrjevanjem vroãe
ljubezni, kakr‰nih je Tirtljevo pismo polno.

Naj bo, kakor hoãe, gotovo je, da je deklica BoÏidar-

jeve zaljubljenosti veãkrat z veseljem brala in zopet bra-
la, naposled pa, ko je sli‰ala, da teta Ïe iz cerkve pride,
naglo pismo zvila in skrila v kraj, kakor si Tirtelj ne bi bil
mogel bolj‰ega Ïeleti, namreã — v nedrje.

Pol ure od Ambolj je bil na Ratiji nov krãmar gospod
BoÏidar Tirtelj.

Spravil je bil vse svoje imetje vkup, slovo dal mestnim

kavarnam in nakupil se tu v obliÏju Me‰kotla in njego-
ve hãere, da bi se Ïenil.

»Kogá? Koliko je?« vpije popotni sedlar Mazinec v

sredi dveh pijanih tovari‰ev v Tirtljevi hi‰i. »Kogá? Kaj

BES

GOLIDA

nisem vsega plaãal? Ti bo‰ mene goljufal, ti kosmaãe
mestno ti! Jaz te bom tako napletel, da bo‰ belo gledal
ko zaklano tele.«

Tirtelj je strmel. Vedel je, da ni nobene plaãe dobil niti

za vino niti ne za ubite kozarce. »Vi ste goljuf in malo-
pridneÏ; plaãajte in poberite se ven!«

»Kdo goljuf? Kaj goljuf?« kriãi Mazinec. »MoÏá, jaz

vaju zapriãam, kaj mi je ta dejal. Le dobro vedita, da sem
jaz goljuf. ToÏil ga bom na kontumac in na ‰templje.«

»Ali ne boste plaãali?« vpra‰a spet krãmar Tirtelj.
»Ni boÏjaka ne. Spat pojdi, pa te bo ta bolezen mini-

la brez zdravnika. To ti pa povem, jaz vem, kaj se bere
v cesarski postavi; jaz nisem goljuf in vsi Mazinci do
zadnjega oãeta niso goljufje. Zapi‰i si to. Zaprt bo‰ pa
kakor béla. Mojduhaj, da bi se jaz dal takemu mleãnja-
ku!«

·e veã takih in enakih prizorov in Tirtlju se pristudi

krãmariti na deÏeli. Ali misli si: potrpljenje, potrpljenje;
kadar Micko za Ïeno dobim, pojde vse drugaãe; drugo
sonce bo sijalo.

In na polju je novi kmet vse obsejal po bukvah, delal

po zapisanih pravilih. Ali tega ni znal, da bi bil lastno
sku‰njo s tujo edinil, in marsikje mu je napak hodilo. In
naposled je reveÏ ‰e nesreão imel, da so mu poljski ta-
tovje veliko odnesli, da je slana na njegovem polju ‰e

BES

GOLIDA

bolj poÏgala ko kje drugje in kar je ‰e veã nadlog od
Boga — vse so pri‰le ubogemu Tirtlju ãez glavo.

On pak se ‰e vendar ni dal po‰ibiti. Mesec za mese-

cem so bili stro‰ki veãji od dohodkov; ali mislil je Tirtelj,
saj drugaãe ‰e biti ne more, kjer gospodinje ni. Îenska,
ta dobra stvar, tri ogle hi‰i podpira. O, da bi Tirtljeva Ïe
enkrat tako podprta bila!

Kadar je skrb in nadloga BoÏidarja posebno zmogla,

taãas je vse doma pustil dekli in hlapcu, napregel lep
majhen voziãek in kobilico rjavko in se na juÏino peljal
v Ambolje k Me‰kotlu, da bi vendar enkrat doloãno in
za gotovo zvedel, ali mu dadó Micko ali ne.

Oãe Me‰kotel je na pragu stal ‰iroko razkoraãen, go-

lorok in nepodvezan pod koleni, z dolgo pipo varaÏdin-
sko v zobéh in klobuk po strani. âudno je nameÏikal
moÏanec, zagledav‰i snubaãa svoje hãere, in nasmehnil
se, bogve ali zato, ker je lepo sonce sijalo ali ker je bil
snubca vsekdar vesel ali ker je vedel, da gospod Tirtelj
veã vina plaãa, kot ga sam izpije. Naj bo, kar in kakor ãe,
ob taki priliki je Me‰kotel vselej roke iz Ïepa snel in sam
v svoji krãmarski in gospodarski osebi hlapca od pri-
‰lega voza odpodil ter lastnoroãno Tirtljevega konja
razpregel, razkomatal in pod streho spravil; potem pa
gosta za mizo posadil pod orehom, velik kljuã iz globo-
kega Ïepa izvlekel ter stopal v klet, od koder je pritresel

BES

GOLIDA

najbolj‰o kapljo, vedno nekako smejé se, kakor bi hotel
reãi: jaz sem jaz, drugi so pa, kar so.

»No, kako je kaj?« dejal je Me‰kotel, ko je ravno nje-

gova hãi iz hi‰e pri‰la na Tirtljev poziv enkrat pit, »kaj
ste pa ta teden sejali po va‰ih ãasnikih — ali kakor Ïe
pravite tistim patentom, katere po po‰ti dobivate, za
drag denar, menim — ali ste sejali ptiãje seme ali kozji
grah ali pape‰ko pritlikovino ali ãe‰minove jagode?«

Ubogi Tirtelj ni ãutil, da se moÏ ‰ali; tudi ni vedel, da

vseh teh semen ni. Hotel se je pa Me‰kotlu pokazati, da
ga je volja vsega uãiti se, kar je njegovemu zetu treba;
zato je zvesto popra‰eval, kako to in ono na‰tetih reãi
raste in cvete in rodi. Oãe Me‰kotel je bil tolikanj pore-
den, da mu je resnobno razkladal vse, in hvalo mu mo-
ramo dati, da si je vrlo dobro izmi‰ljal.

Tirtelj bi bil rad videl, da bi bila domaãa hãi zraven

njega malo posedala, in oãe Mo‰kotel ji je sam veleval,
ali vedno je kako opravilo na‰el, da je morala zdaj tjakaj,
zdaj semkaj po kaj iti, tako da Tirtelj vendar ni mogel
govoriti Ï njo.

In kadar je BoÏidar napeljal govorico na Ïenitev, na-

smehne se oãe Me‰kotel in prikima: »To je pa to, Ïenske
niso za drugo, kakor da se moÏé in nam preglavico de-
lajo. Pa moramo vendar le gospodinje imeti. To je prav,
le Ïenite se.«

BES

GOLIDA

Tirtelj je menil vselej, zdaj je pravi ãas, in malo po

ovinkih popra‰al starca, ali bi bil pri volji dati hãer.

Poredni oãe Me‰kotel pak ni rekel ni bev ni mev, svo-

jo hãer malo pohvalil in sam sebe in vãasi ‰e Tirtlja po-
vrhu in umetno napeljal govor na vino, kupãijo z voli in
kmetijo.

PridruÏil se je jima navadno ‰e kak moÏ, pili so vsi in

napili se tudi. Nazadnje je Tirtelj — da se ne bi reklo, da
je skopuh in stiskavt — vse plaãal sam in odpeljal se z
zaljubljenim pogledom po deklici in reveÏ — ne da bi bil
zvedel, ali jo bo dobil ali ne.

To se vé, da mu je doma med tem ãasom vse kriÏem

‰lo. Hlapec in dekla sta za svoj Ïep trÏila in toãila in do-
bro Ïivela za Tirtljevo premoÏenje. On vsega tega ni za-
pazil, ker je vse svoji misli pu‰ãal — Ïe vemo kje; in da
se naravnost pove, ãe se mu je tudi vãasi malo zdelo,
kako in kaj se godi, bil je predobrosrãen, da bi bil kaj
rekel.

Tako je minil ãas za ãasom in Tirtelj ni bil oÏenjen in

je toliko vedel, kdaj bo in ãe bo, kakor nas eden ve, kdaj
umrjemo. Dostikrat se je namenil, da bo oãeta trdno in
trdo za besedo ubral, da mu mora naravnost povedati.
Za deklico ga ni skrbelo. V svesti si je bil, da ga ima vsaj
malo rada, vse drugo pa dá stanovitnost.

BES

GOLIDA

Toda vseh teh dobrih namenov ni spolnil. Vãasi je bil

prebojeã, beseda mu je v grlu ostala, vãasi je kdo vmes
pri‰el, vãasi pak mu je oãe Me‰kotel nekako imponiral,
kakor je sam svojemu prijatelju ·imnu Peharju pisal.

BES

GOLIDA

aã Ïalostno na tem svetu, da ãlovek veliko tega, kar
si je v mladosti pridobil ali pravzaprav — kako bi

dejal — s seboj prinesel, v poznej‰em ãasu izgubi. Tako
lepe ãednosti in lastnosti ima, a nekaj jih sam utopi, ne-
kaj mu jih hudobni svet odpravi — lepo vero ima do
samega sebe, svojih moãi in svoje veljave, vero do sve-
ta in njegove dobrote.

Tako smo tudi Tirtlja pohvalili zlasti v dveh reãeh:

prviã, da je bil dober rodoljub, drugiã, da je na Ïenski
spol veliko zidal in menil, da ga bo ena Evinih hãera
prav prav sreãnega storila.

Njegovo rodoljubje smo Ïe nekaj opisali, vendar se

nam potrebno zdi tukaj nekaj ‰e pristaviti, da bo ãasti-
ti bralec na‰ega moza drobneje poznal in utegnil razso-
diti, kako je iz nadalje ‰e razloÏenih dogodb pri‰lo, da je
Tirtelj ves svoj demokratizem izgubil.

Resniãno moramo povedati: BoÏidar Tirtelj ni poma-

gal svojega ãasa narejati, ãas je bil njega naredil. ·e veã:
Tirtelj marsikatere ideje na‰ega ãasa ni razumel; vendar,
ker je videl, da se najbolj‰i moÏje potezajo za svobodo,
narodnost, izobraÏenje na naj‰ir‰i podlagi, t. j. izobra-

BES

GOLIDA

Ïenje vsega naroda brez razlocka stanov, trdil je ‰e on za
njimi.

Tako je pri‰lo, da je on ravno zaradi tega narod prav

konkretno ljubil, kar je gotovo velike hvale vredno. Ven-
dar je morda tako celoto zamenjaval preveã s posamni-
mi. Tirtelj je potemtakem za prvega, kar je Ïivel na kme-
tih, posamnim veliko dobrega storil, posojal in daroval.
Veroval je pa zraven tega v hvaleÏnost irt vrednost pre-
jemkov. Poslu‰al je prav rad in veselilo ga je, ãe so ga
moÏaki, mladi in stari, pri vinu hvalili, in ni vedel, da se
mu za hrbtom nekateri smejó, da je neumen in da pre-
veã lahkomiselno ravna s svojim ne preobilnim premo-
Ïenjem.

Neko nedeljo popoldne si Tirtelj prav za trdno name-

ni, da bo poslednjo besedo govoril z oãetom Me‰kotlom
zastran Ïenitve. Ker se je bil Ïe prej prepriãal, da to ne
gre tako lahko, kakor bi ãlovek mislil, in ker je vedel, da
vino ‰ele dá pravega poguma, nameni se tudi povrhu,
da se bo enkrat malo napil in si jezik bolj razvozlal.

Ves vesel se pelje sam proti Amboljam.
Tam je bilo mnogo kmetov na pijaãi in cela krdel mla-

dih fantinov.

Tirtelj se usede mednje in govori zdaj s tem, zdaj z

onim..

»Micka!« pravi glasno eden mladeniãev krãmarjevi

hãeri, »zakaj se ne usede‰ k svojemu Ïeninu, temu go-

BES

GOLIDA

spodu. âe te bo ta vzel, bo‰ v senci sedela pa dobro Ïi-
vela.«

»âe bo‰ imela kaj,« dostavi drugi in smeh nastane po

vsej hi‰i.

To je Tirtlja razÏalilo. Pogleda oãeta Me‰kotla. Ta pa

je v tem hipu ravno fantom pomeÏiknil, naj ga ‰e malo
pikajo. BoÏidarja mraz pretrese, ko to vidi: »Tedaj nor-
ca se delajo tukaj iz mene in tako dolgo,« misli si. »In
takile niãvedci, ki ne vedó in ne znajo drugega kakor
motiko nositi!« ·e veã nev‰eãnih je moral sli‰ati. Odgo-
varjal ni niã. Me‰kotel je bil proti njemu tak kakor vse-
lej. Ali BoÏidarju so se bile oãi odprle. Razlagal si je nje-
govo obna‰anje od nekdaj. Hotel je kar vstati in oditi, ali
sedel je kakor pribit in pil.

Deklica pride kake dvakrat k njemu; on jo milo po-

gleda in proseãe, kakor bi hotel reãi: vsaj ti, ti ne misli‰
in ne sodi‰ tako kakor drugi. Pa tudi ona mu odgovori le
s tistim smehljajem, ki je bil oãetu lasten, v katerem je
Tirtelj vãasih bral ljubezen, danes pa — vse kaj drugega.

Obupan in omoten vstane BoÏidar Ïe v trdnem mra-

ku izza mize in gre napregat.

Preden se odpelje, od‰lo je bilo tudi nekoliko mladih

fantinov iz krãme. Tiho so se med seboj pogovarjali in
nekaj ukrepali.

Tirtelj ne bi bil ‰el od Ambolj, ko bi bil te pogovore

sli‰al. Pletlo se je o tem, kako bi ga nocoj oÏenili, da bi

BES

GOLIDA

ne hodil veã okrog kmeãkih deklet. Nobenega ni bilo
med njimi, ki bi bil to surovost odvraãal, in ubogi Tirtelj
se odpelje od krãme, sicer jezen in Ïalosten, vendar v
svesti, da je varen ponoãi kakor podnevi.

Kako dobro ãetrt ure od Ambolj ga na samotni cesti

ustavijo ‰tirje. Tirtelj ni nobenega poznal in tudi ni uteg-
nil poznavati jih. Prvi udarec, ki ga je prek glave dobil,
prebrnil ga je po vozu in drugo jutro se je poln ran pre-
budil doma iz omedlevice.

BES

GOLIDA

VII

akor krolek in pohleven ãlovek si je BoÏidar Tir-
telj tudi na kmetih med »omikanimi« nekaj prija-

teljev ali znancev pridobil.

Med lete je spadal tudi zakotni pisaã ali kmeãki dok-

tor, kakor se je sam imenoval, gospod Trtar, ki je bil ne-
kdaj ‰tudent, pozneje vojak, Ïandar, kanclist, papeÏev
soldat in ‰e bogve kaj, preden je zaãel za kmete pobot-
nice, kupilna pisma itd. narejati. Ker mu je bilo v tem
svojem novem stanu velikokrat pijaãe brez denarja tre-
ba, seznanil se je s Tirtljem kmalu potem, ko je bil na
kmete pri‰el in krãmariti zaãel. Ta gospod Trtar je dobro
poznal slabosti ãlovekove, pa ne, da bi bil to svojo sku‰-
njo obraãal v lastni poduk, pazil je, da si je iz nje kaj za
Ïivot pripridil. Od dobrosrãnega Tirtlja pak se je dalo
marsikaj oÏeti, da se mu je le malo prikupoval in mu
upanje dajal, da gotovo ni drugaãe mogoãe, kakor da le
on in nihãe drug ne more dobiti Me‰kotlove hãere.

Tirtelj se je bil ravno od dolge bolezni okreval. Bil je

predpustni ãas. Drugi ljudje so se veselili, Ïenitve in mo-
Ïitve v mislih imeli, ubogi Tirtelj pak je sam sedel pri
peãi svoje prazne krãme in mislil s Pre‰ernom:

BES

GOLIDA

… da svoj ãoln po sapi sreãe,
komur sovraÏna je, zastonj obraãa.

Iz teh misli ga zbudi omenjeni zakotni pisaã Trtar.

Tirtelj mu da postreãi z vinom in kruhom. âudno pak se
mu zdi, da zdaj nekaj ãasa sem ta Trtar ne spregovori
niãesar o Me‰kotlovi hãeri. Vpra‰ati ga pa ni mogel, ni
vedel zakaj ne.

»Moãno te je bila bolezen pojezdila,« govori pisaã.
»Ne bi mi bilo niã za to, ko bi me bila za vselej,« od-

govori BoÏidar Tirtelj.

»Kaj ti govori‰! Takega po‰tenega in dobrega ãloveka

je za ves svet ‰koda. Jaz, postavim, kakor sem tak, imam
te prav rad, raj‰i ko vse druge, kar jih poznam. Glej, da-
nes bi bil lahko ‰el na svatov‰ãino, pa sem raj‰i k tebi
zavil. Pri tebi mi je ‰e najbolje.«

»Kam, na svatov‰ãino?« vpra‰a BoÏidar.
»Glej ga, kaj si sam tujec v Jeruzalemu?« odgovori

Trtar.

»Niã ne vem.«
»Da, saj res. V cerkev ne more‰ ‰e hoditi in nisi sli‰al,

da je bila na oklicu zadnje tri nedelje in danes zjutraj
poroka. Kdo bi si bil mislil, da bo to storila; stari jo je
menda posilil.«

»Kogá?« vpra‰a Tirtelj in malo prebledi.

BES

GOLIDA

»I nu, tvojo poprej‰njo nevesto, Me‰kotlovo. Glej,

glej, ko bi bil jaz vedel, da ti ni ta reã niã znana, povedal
bi ti bil Ïe pred. Kako, da ti ni nihãe povedal?«

Ker pisaã odgovora ne dobó, pogleda od kozarca pro-

ti Tirtlju in vidi, da je glavo pobesil in da mu solze po
licu tekó. Jame ga tolaÏiti, ‰aljivo in resno skazuje, da
taka reã ni vredna, da bi se ãlovek ozrl, da deklica ni bila
zanj, da je morda sama sreãa, ker se je tako naredilo itd.

Toda vsega tega Tirtelj ni poslu‰al. Vstal je bil, preden

je pisaã dokonãal svoja dokazovanja, in ‰el ven.

»Osliãek!« godrnjal je dobrosrãni Trtar, »naj se malo

nakisa kakor baba, ki je jajca pobila, in zopet ga bo pa-
met sreãala, ãe ni Ïe od nekdaj pozabila nanj.«

Rek‰i, izpije poslednje ostanke iz kupe in, malomaren

za vse boleãine in teÏave vsega sveta, kadi mirno svojo
pipo tobaka do bliÏnje vasi.

BES

GOLIDA

VIII

dor je pred tremi leti v jesenskem ãasu belo Ljub-
ljano obiskal, domisli si ‰e krdel iz vseh deÏel na-

branih vojakov, katerim je ljudstvo reklo, da so »mesi-
kajnarji«.

V prostorni krãmi blizu kolnice Ïelezne ceste je bila

nekega veãera zbrana velika mnoÏica teh ljudi. Veselo
so rajali in peli, kajti veãina izmed njih je imela nocoj
odriniti v tujo, neznano Mehiko.

Le eden je tiho sedel med dvema tovari‰ema v civil-

ni opravi. S pobe‰eno glavo je zrl na mizo, in kakor se je
videlo, malo poslu‰al, kaj mu onadva naroãujeta in pra-
vita.

Dva izmed te trojice sta nam znana, eden je BoÏidar

Tirtelj, dobrovoljni vojak mehikanske vojske, eden pak
njegov znanec ·imen Pehar.

»Glej, Tirtelj,« pravi Pehar, »zaradi tebe mi je Ïal, da

se ‰e jaz nisem vpisal. Lepo bi bilo, ko bi ‰la midva oba
tjakaj in bi vsak kako bogato divjakinjo dobila. Ti se pa
nemara da kesa‰?«

»Niã, storjeno je storjeno,« odgovori Tirtelj, toda ne-

kako Ïalosten.

BES

GOLIDA

»Tako je prav. Nekateri, ki ti misli‰, da so bili tvoji pri-

jatelji, dejali so veãkrat, da nima‰ nobenega poguma. Jaz
sem te pa vedno zagovarjal. In zdaj si nam oãitno doka-
zal, da dobra kri po tvojih Ïilah teãe. Bog te Ïivi, Tirtelj,
da bi sreãno zopet nazaj pri‰el in nas ne pozabil, ki smo
po‰tenjaki; kajne, ti?«

»Bog te Ïivi!« pravi tretji in vsi trãijo.
»·imen, nekaj te bom prosil,« pravi ãez nekaj ãasa

Tirtelj.

»O, kar hoãe‰; ne more‰ prositi, da bi ti jaz ne storil,

ãe le morem.«

»Ne bo zastonj. Potje so ti plaãani dobro. Poterjaj

moje dolgove in imej ti denar. Ni veliko sicer, pa neko-
liko je ‰e raztro‰enega po kmetih, kjer sem svojo kme-
tijo prodal, kakor ti je znano.«

»Saj si prav storil. Kdo se bo upiral, ãe treba ni. Ti si

za kaj bolj‰ega rojen, kakor da bi pluÏne in ãrtalo po-
pravljal. Mars, bog vojakov, ta je bil moÏ; kmetje so pa
babnico molili in ãastili. Zato si prav storil. Ti si rojen
vojak, jaz vem. Dolgove bom pa Ïe poterjal in denar
shranil. Samo kako poobla‰ãenje mi daj.«

»Imam vse pripravljeno. Ná! To pa ‰e ni vse. ·e nekaj

mi bo‰ storil. Pojdi h kmetu Me‰kotlu in govori na sa-
mem z mlado gospodinjo. Saj ve‰ vse. Pozdravi jo v mo-
jera imenu in povej, da ji Ïelim tisoã sreã in da ji ne bom

BES

GOLIDA

nikdar veã nadlege delal, ker me ne bo veã videla. âe
hoãe, naj se me vãasi domisli.«

·imnu se je zdelo, da Tirtelj ne more veã povedati.

Zadnje besede so mu nekako goltanec zaprle. To je ‰e
·imna majhno ganilo.

»Bom, bom. Na svoje po‰tenje ti obljubim, da bom

vse to opravil, ‰e bolje kakor ti sam.«

»Zbogom za zdaj. Poãakajte me potlej na kolodvoru,

da se poslovimo, mislim, da — za vselej.«

Rek‰i, Tirtelj odide. Tovari‰a ‰e posedita precej dolgo.

Ko menita, da je ãas, ob katerem ima BoÏidar odpeljati
se, napotila se proti Ïeleznici. Ko prideta do tja, vidita,
da sta Tirtlja Ïe zamudila, kajti vlak se je ravno jel pomi-
kati. Komaj sta ga zagledala, da iz okna na vagonu z
roko miga. Vozovje se odpelje in od tedaj ni Tirtlja nihãe
veã videl.

BES

GOLIDA

DVA BRATA

RESNIâNA POVEST

a pokopali‰ãu prifarne cerkve v hribih so pokopa-
vali mrliãa gruntarja Abranka. Malo pogrebcev je

bilo, razen dveh sinov rajnkega samo ‰e nekoliko starih
babic in otrok. »Naj v miru poãiva!« rekli so duhovnik,
odmolili nekaj oãena‰ev za njegovo du‰o in du‰e vseh
vernih, ki tukaj boÏje sodbe ãakajo, potem so ‰li v cer-
kev razpravit se in vsi so se raz‰li. Samo mlaj‰i sin Fran-
ce Abranek, osemnajst let star fant, le ta je ‰e kleãal na
tleh pred grobom in jokal. Vsi drugi, celo njegov brat
Tone, niso se veliko zmenili zanj ne za rajnkega. »Ko bi
bil ‰e kaj ãasa Ïivel stari Abranek, zapravil in zapil bi bil
vse do zadnjega klina svoje domaãije; prav je, boÏja vo-
lja je, da je umrl,« tako je svet dejal. Le mlaj‰i sin je ved-
el, da mu je bil rajnki vendar oãe, da je kolikor toliko
skrbel zanj, da ga zdaj ne bo nikdar veã videl na tej zem-
lji.

Sonce je bilo Ïe visoko, ko vstane France Abranek in

poãasi zapusti pokopali‰ãe ter jo krene proti domu.

BES

GOLIDA

Abrankova hi‰a je stala bolj samotno sredi vasi. Lese-

na je bila in opu‰ãena, pa veliko zemlji‰ãa je spadalo k
njej. Nekdaj je bila najbolj‰a v vasi in Abranki so dobro
in lahko Ïiveli. ·ele danes pokopani jo je spravil na niã,
je zabredel v dolgé, ker je pijanãeval.

Doma najde France svojega starej‰ega brata sedeti pri

orehovi polomljeni mizi, s komolcem glavo podprto in
v mislih zadolbenega. Tiho se usede k peãi in oba bra-
ta dolgo ãasa molãita.

»Kaj bo pa zdaj?« pravi mlaj‰i brat Franc ãez nekaj

ãasa.

»Naj bo, kar hoãe,« odgovori starej‰i Tone osorno.
»Oãeta ni veã, matere ne.«
»Prava reã, ãe takega oãeta ni veã, kakor je najin bil.

To ‰e oãe ni bil,« pravi Tone. »Zapravil je vse, pil je po
krãmah, na svoja sina ‰e mislil ni. Jaz ga ne spoznam za
svojega oãeta. Lahko bi mi bil zapustil lepo domaãijo, da
bi bil Ïivel kakor drugi ljudje, zdaj je pa pustil samo gole
stene in dolgove.«

»Oh, Tone! Ne govori tako, to je greh; oãe so oãe, Bog

jim bo grehe odpustil. spokorno in spovedani so umrli.
âe so nama dolgove pustili, ne smeva zato hudovati se
na oãeta, ampak gledati morava, kako jih bova plaãala
s ãasom. Bog bo nama gotovo pomagal.«

»Kaj govori‰: bova plaãala,« odgovori Tone. »Kaj sam

sebe ‰teje‰? Ti bo‰ figo plaãeval, domaãija je moja, jaz

BES

GOLIDA

sem starej‰i. Tebi niã mar na‰a hi‰a in dolgovi ne, katere
je stari naredil.«

»Saj vem, da je vse tvoje,« pravi France.
»No, tako pa tiho bodi, kaj pa golãi‰. Kar ti bo gospos-

ka spoznala iz hi‰e za doto, tisto ti bom vrgel pod noge,
potlej pa idi, kamor hoãe‰, jaz te ne maram. Ti nisi niã
bolj‰i ko najin oãe, ki je vse zapravil. Saj te je dobro po-
znal, zato te je pa rad imel, mene pa ne. To seveda, ti si
mu potuho dajal, kadar je pijan pri‰el domov. âe sem
mu jaz oãital in zmerjal ga, kakor je zasluÏil, brÏ si bil ti
s svojim jezikom vmes in si ga skoraj zagovarjal.«

»Ti si ãetrto boÏjo zapoved ãisto pozabil. Star‰em se

morajo slabosti prizana‰ati in prikrivati,« pravi mlaj‰i
brat.

»Le prikrivaj jih, ãe hoãe‰, zdaj se lahko prikrivajo.

Popred je bilo pa treba drugaãe in morda bi vendar tako
ne bilo. Zato pa molãi! Kar ti gre, to bo‰ dobil. Kakih
petnajst goldinarjev ti bodo prisodili namesto dvesto ali
tristo, potlej pa pojdi. Jaz bom Ïe sam gospodaril, bolje
ko oãe in ti, ki si ga zagovarjal.«

»Ne bom ti napote delal, svet je velik,« pravi France

in zaãne tiho jokati. Da je brat tako trd in kamnitega
srca, da ‰e po smrti oãetu ne odpusti, da ga precej od
praga goni: to ga je bolelo.

»No, ‰e tega je treba, da bo‰ tu cvilil in jokal kakor

mlada maãka. Kajpak!« reãe Tone.

BES

GOLIDA

Oba sta bila dolgo zopet tiho.
Bilo je poldne, nobeden ni ‰e jedel. Tone vstane, gre

za peã, veliko skledo vzame s police in dve Ïlici. Bil je
ostanek sinoãnje veãerje. Postavi na mizo in zaãne jes-
ti.

»Pojdi jest, ãe hoãe‰,« pravi Francetu.
»Ne bom, Bog ti Ïegnaj!«
»Tudi prav, joka se bo‰ nasitil.«
Koj potem mlaj‰i brat vstane in odide iz hi‰e. »Pojdi,

kamor ãe‰,« godrnja Tone, pogloje skledo in jo zopet na
staro polico postavi prazno. Kake pol ure potem se vrne
France v hi‰o. Imel je culo pod pazduho.

»Kaj bo‰?« vpra‰a Tone.
»Grem,« odgovori France.
»Kam?«
»Svet je velik, Bog je povsod. Doma vidim, da sem ti

nadleÏen, da me podi‰, zato grem.«

»Kdo te podi? Jaz sem le hotel reãi, da ti ne bo‰ gospo-

daril. Pri hi‰i si pa lahko, dokler ti dote ne dam. Potlej
lahko gre‰ sluÏit ali pa oÏeni‰ se ali kar ti bodi. Tega ni-
sem rekel, da pojdi precej.«

»âim pred je, tem bolje, ker mora biti. Daj mi roko za

slovo, Bog te obvaruj!«

Tone dá roko, pa gleda stran, ne stisne je niã, ne reãe

niãesar kakor: »Saj menda te ne bo vrag daleã ponesel?«

BES

GOLIDA

»Daleã grem. V Trst naprvo in potlej ‰e kam dalje

morda. âe se veã ne vidiva, moli zame, jaz bom pa zate,«
pravi France in si solzo obri‰e.

»E, mar Ïe vsak zase moliva, kaj bi to! Kadar bo‰ ho-

tel doto imeti, pa pridi ponjo. Spomladi, ãe lan ne poze-
be, morda ti bom Ïe vrgel tiste krajcarje.«

Rek‰i, odide Tone na vrt, vzame motiko v roke in zaã-

ne kepe tolãi po brazdah novo izorane njive. ·e mar mu
ni, da je danes oãeta pokopal in da je brat ‰el bogve
kam. Prav je, da ju ni veã — obeh, misli samopa‰nik in
samopridneÏ. Oãe je zapravljal, brat pa jé pri hi‰i. De-
lam lahko sam, jem lahko sam. To bom vsaj zopet kaj
naprej pri‰el v gospodarstvu.

France pak je s svojo culo postál vrh hriba zunaj vasi,

ozrl se najprvo proti cerkvi, kamor je od otro‰kih let
hodil molit, proti pokopali‰ãu, kjer oãe in mati v miru
poãivata, potem proti domaãi rojstni hi‰i, kjer je trdo-
srãni brat ostal. Za hip ga jeza popade in misli si, take-
ga brata kakor jaz nima nihãe na svetu. Ni vreden, da bi
se ga kdaj domislil, ni vreden, da bi ga kdaj iskal. Niko-
li ga ne bom niãesar prosil, naj ima tisto doto, lakomnik,
naj ima domaãijo sam; pa tudi pomagal mu ne bom nik-
dar. Koj pa zopet pravi: Brat je moj, tiste matere sin ka-
kor jaz. Naj bo tak ali tak, brat je. O mati, ljuba mati, kaj
bi vi rekli, ko bi bili to doÏiveli. Prav je menda, da ste

BES

GOLIDA

umrli, in vendar bi vas rad videl Ïivih, raj‰i kakor da bi
imel vse bogastvo tega sveta.

Bog te obvaruj, domaãa vas! Bog te obvaruj, brat, Bog

ti daj sreão! TeÏko da bi me kdaj videl.

BES

GOLIDA

one Abranek je bil zdaj nadalje sam pri hi‰i. Najbolj
priden in delaven kmet je bil v celi vasi. Delal je dan

na dan ko ãrna Ïivina, storil toliko kakor trije drugi. Pri-
vo‰ãil si je malo, ni se upal ne enkrat do sitega najesti,
nikdar ni vina ali druge drage pijaãe pokusil.

Dasiravno je bil samosvoj in ni govoril ne peãal se s

sosedi, hvalili so ga vendar, da je ves drugaãen kakor oãe
njegov, da pridno dolgove plaãuje, Ïivino redi in kme-
tuje.

âez ‰est let je bila Abrankova domaãija zopet dobra,

brez dolga. Tone je bil trideset let star in mislil se je Ïe-
niti. Ker pa je bil nekako oduren, neljuden in neroden,
spodletelo mu je povsod, kamor se je obrnil, nobena ga
ni marala.

Ker se v obliÏju ni dalo, ‰el je Tone Abranek v daljno

sosednjo vas. Tam ga ljudje niso poznali. RazloÏil je svoji
nevesti, da je kmet brez dolga, da ima dobro zemlji‰ãe
itd.; tako mu je ‰lo nazadnje vendar sreãno izpod rok,
oÏenil se je in nekaij stotakov dobil z mlado Ïeno.

Pa v tem kupiãku je dobil maãka v Ïaklju. Deklice

pred ni poznal, spoznaval je ‰ele Ïeno zaroãeno. Bila je

BES

GOLIDA

huda, delala ni rada, rada pa dobro Ïivela. Dobila ga je
ãisto v pest, vse je moralo tako biti, kakor je ona hote-
la. Pregovor pa pravi, da gospodinja tri ogle hi‰i podpi-
ra, gospodar samo enega. To se je pri Abrankovih kmalu
pokazalo. Vse je ‰lo nekaj le nazaj, dolgovi so se povra-
ãali, v hlevu je bilo manj Ïivine, na dvoru manj gnoja, na
polju slabej‰i pridelek, davki pa vedno veãji.

Bog je bil Abrankov zakon na drugi strani z obema

rokama poÏegnal, podelil mu je celo kopico otrok, vsem
tem pak je bilo treba oãetu za opravek in za jed skrbe-
ti, dasiravno so bili ‰e premladi, da bi bili ãesa pridela-
li, pridobili in pripridili. Tako se je naredilo, da je imel
Tone Abranek skrbi ãez glavo, da ni mogel mirno spati
in se mu je hudo godilo.

O svojem bratu ni nikdar niãesar sli‰al. Ni pisma ni

poroãila ni bilo o njem. Sploh so mislili va‰ãanje, da je
umrl. Tone Abranek se je nekatero krat domislil njega,
dasiravno je bil ta spomin malo grenak.

Ker je otroke imel in Ïeno, spoznal je, kaj je ljubezen.

Spoznal je, da do svojega brala in do svojega oãeta nek-
daj ni imel nobene ljubezni. Mislil je, kako hudo bi paã
bilo, ko bi moj otrok mene tako imel, kakor sem jaz oãe-
ta pred smrtjo in po smrti, ko bi eden mojih otrok svo-
je brate in sestre tako zgrdo odpravil od hi‰e, kakor sem
jaz svojega brata.

BES

GOLIDA

Tako je vãasih mislil in vest ga je pekla. Ker je videl, da

nima nikjer sreãe, da gre vse od leta do leta na slab‰e,
pri‰la mu je misel, da ga Bog kaznuje. Ta misel je bila
stra‰na, noã in dan se je ni mogel iznebiti. Dostikrat se
mu je sanjalo, da vidi oãeta, kako mu oãita, da je grdo
ravnal Ï njim, da brata vidi, kako je pri tujih ljudeh one-
mogel in na smrt bolen, brez postreÏbe.

Jame bolj pogosto moliti, da bi se utolaÏil in skrbi pre-

gnal, pa ni se dalo. Vest je bila ‰e huj‰a. Da bi jo ukrotil,
vda se tisti pregrehi, katero je oãetu tako brezsrãno oãi-
tal, pijanãevanju.

Pozno ponoãi je bilo nekega dne, ko pride vina poln

domov. V hi‰i si ne upa, tam je Ïena, huda bi bila. Tam
so otroci, grdo bi ga gledali, kakor je on nekdaj oãeta
gledal, ãe je v enakem stanu domov pri‰el. Zleze tedaj v
lopo pred hlevom v slamo in pade, kakor bi ga ubil. To-
bak je kadil, Ïareãa pipa mu pade iz ust na slamo. Pre-
den je ‰e zaspal, razsveti se okrog njega, slama je v og-
nju. Naenkrat je pijanost proã, prepla‰en zakriãi, vsta-
ne in jame z rokami in nogami ogenj teptati in teptati.
Ali prepozno je, kakor blisk naglo je vsa slama v ognju,
cela lopa gori.

Preden na njegov krik sosedje vkup prileté, vnela se je

Ïe slamnata streha na hi‰i, na hlevu, na skedriju, vse
gori, vse je suho, pomoã je zastonj.

BES

GOLIDA

Kakor iz uma se je valjal Abranek po vrtu. Proã je bilo

vse, kar je imel, v pepelu je bila hi‰a, v pepelu njegov
poljski pridelek, hrana za zimo. Ostala je ‰e zemlja, polje
in gozd.

Gozd je bil Ïe rajnki oãe obropal in posekal, zdaj je

rastlo majhno mladovje, veliko ni bilo vredno. Polje pak
je bilo zadolÏeno, ni bilo veã njegovo.

»Vse je proã, Jezus pomagaj!« kriãal je Abranek. Po-

magalo ni vse niã. Kar je, to je. Naenkrat je postal beraã.

Da je Abranek svojo domaãijo sam iz lastne nerod-

nosti zaÏgal, tega ni nihãe vedel. Nikomur ni upal pove-
dati, celo Ïeni ne. Ravno zato, ker je to sam vedel, peklo
ga je ‰e bolj. To je oãitna boÏja roka — dejalo mu je ne-
kaj. Ti si svojega oãeta pisano gledal, ãe je pri‰el v svoji
slabosti domov, ti si ga zmerjal, ti si mu smrti Ïelel. Zato
te je ‰iba boÏja zadela. Ti si podoben tistemu Noetove-
mu sinu Kamu, o katerem se v pridigi sli‰i in v svetem
pismu bere, da je pijanega oãeta zaniãeval in sramotil in
zato ga je oãe preklel in Bog zapustil. Ti si podoben Jo-
Ïefovim bratom, ki so mlaj‰ega sobrata od doma v tuji
svet prodali.

Tako mu je vest govorila in potrt je bil tako, da ni mo-

gel niãesar zaãeti. ·e bi bil novo hi‰o sezidal s pomoãjo
dobrih sosedov, ali ni si upal lotiti se, mislil je, da ga je
Bog zapustil.

BES

GOLIDA

DolÏniki se ogla‰ajo zavrstjó. Kar je ostalo, to proda-

jo in razdelé med seboj. Ne gledajo in ne poslu‰ajo pro‰-
nje uboge Ïene, ubogih otrok. Neusmiljeni so, vsak hoãe
svoje imeti.

Eden Abrankovih sosedov je bil dober moÏ. Vidé tako

nadlogo in rev‰ãino, ponudil je svojo stransko bajto
Abrankovi druÏini za stanovanje. Drugi pa so mu daja-
li ÏiveÏa, tako da je spomlad pri‰la.

Bilo je veã dobrih letin zavrstjó. Ta spomlad pak je

prinesla s seboj slano, slana je poparila zimno setev, za
slano je pri‰la su‰a in je poÏgala jaro Ïito. Krompir je
gnil Ïe na njivah. Huda letina je bila. Za hudo letino pri-
haja lakota in res je pri‰la.

BES

GOLIDA

III

ima je bila, sneg debel. Kmetje, ki so vãasi Ïito pro-
dajali, hodili so letos v mesto ponj, tam so imeli ka-

‰ãe. Ker veãidel niso imeli gotovega denarja, jemali so ga
tudi od oderuhov in bogatinov na upanje, obetali o pri-
hodnji novini drago plaãilo.

Tone Abranek je imel obilo otrok, vsi so hoteli jesti;

denarja pak ni imel, tudi zemlje svoje ni imel, upanja ni
imel. V dar mu ni mogel dati, kdor bi bil rad dal; kdor bi
bil pa lahko dal, ta ni imel navade vbogajme dajati. Bil
je v hudi stiski reveÏ Abranek. Kaj, ãe je bil sam laãen,
on je trpel. Ali otroci niso znali trpeti, ven in ven so ho-
teli imeti kruha — jesti.

Îena je bolna leÏala od strada in glada. Otroci so laãni

okrog nje jokali. Abranek je zami‰ljen sedel in ugibal,
kako, kje bi se dobilo kaj za v mlin.

»Oãe, le majhno kruha!« joãe mlaj‰i sin.
»Le poãakaj, dobili ga bomo, zdaj ga ni,« odgovori

oãe.

»Laãen, stra‰no laãen,« pravi drugi sinek in prime

oãeta za koleno.

»Jaz tudi, oãe!« oglasi se deklica.

BES

GOLIDA

Abranek popade svojo kuãmo, naroãi Ïeni, ki je na

slami v kotu bolna leÏala, naj otroke utolaÏi, in pravi:
»Na vsak naãin bom kaj prinesel, naj izprosim ali po sili
vzamem ali ukradem; ãe ne, pa me ne bo veã nazaj. Po-
ginil bom, pa poginite potlej ‰e vi vsi.«

In beÏi iz koãe.
Kam bi se obrnil? Povsod je Ïe bil, nihãe ni hotel niãe-

sar dati. V mlinu ima najveã, mlinar bo dal, moral bo
dati. Tjakaj jo krene.

Mlinar je bil bogat moÏ, Ïita je imel dosti, nekateremu

ga je dal Ïe to zimo za denar in brez denarja na upanje.

»Lepo vas prosim za pet ran boÏjih, dajte mi Ïita ali

moke ali kar je. Gotovo ga vam bom plaãal,« prosi Ab-
ranek.

»S ãim ga bo‰ plaãal, ki nima‰ niã?« pravi mlinar z za-

niãljivim smehljajem.

»Dajte mi kaj, da mi otroci od lakote ne pomrjó.

Plaãal bom, ãe krvavo zasluÏim. Dajte za boÏjo voljo, us-
milite se!«

»Ne morem,« odgovori mlinar in se proã obrne.
»âe le hoãete, lahko daste.«
»Saj si imel hi‰o, njive in dosti Ïita, kaj si pa zapravil

in zagospodaril. Le drugam pojdi, jaz nimam.«

»Domislite se tistega Lazarja v evangeliju in bogatina,

ki je bil neusmiljen.«

BES

GOLIDA

»Kaj meni mar tisti bogatin! Jaz nisem bogatin, sam

sem reveÏ. To bom menda sam bolje vedel ko ti!«

»Pa vendar samo malo moke mi dajte, nikdar vas ne

bom pozabil,« prosi Abranek.

»Ali me sli‰i‰, da nimam, nimam, pravim, sli‰i, ãe ima‰

u‰esa,« vpije mlinar. »Vse sem razdal in popródal. âe mi
cekin da‰ za ãetrtnik, ne morem dati. Pridi ãez dva dni,
pa ti bom en bokal moke zastonj dal, ker si Ïe ravno ta-
ko siten in nadleÏen. Da ãlovek nima miru!«

Tako rentaãi mlinar in gre v izbo. Abranek pak se Ïa-

losten obrne in odide po stezi.

»Skopuh! Ima, pa ne dá. Neusmiljen je, O, prav mi je!

Da bi vsaj jaz sam umrl; da bi le otroci kaj jesti imeli!«

·el je k drugemu Ïitnemu kupcu, pa tudi ni niãesar

dobil, tudi ne pri tretjem. Vsak mu je drugam svetoval
in rekel: oni laÏe dá kot jaz.

Mrak se je delal, ko je ‰el Abranek potrt in pobit po

cesti proti domu. Prazen se ni upal k otrokom, dobiti pa
si ni upal nikjer niã, povsod je bilo pomanjkanje ali pa
neusmiljenje.

Obupavati zaãne, v glavi se mu jame vrteti, oãi se za-

bliskajo in kleti zaãne zdaj, zdaj zopet moliti.

»Meni ni veã Ïiveti,« reãe zamolklo.
Pri cesti na samotni trati je rasla kriva hru‰ka. Sneg je

visel na vejah, sneg je bil na debelo okrog debla. Na
vr‰iãku pak je sedela vrana in kavkala, kakor da bi bila

BES

GOLIDA

tudi ona laãna. Ko pa je Abranka na cesti stojeãega ug-
ledala, zletela je frfraje ãez polje vrh vasi in zginila v pla-
vih oblakih tam daleã.

»Obesil se bom, pa bo vse proã. V peklu menda ni

huje, kakor je meni,« pravi Abranek, ki se mu je Ïe v gla-
vi me‰alo.

Angel varuh ga je zapustil. Res gre k stari krivi hru‰ki,

odpne svoj jermenasti pas in naredi zanko. Potem sple-
za na drevo, natakne zanko okoli vratu in na ‰trcelj od-
lomljene veje ter se spusti. Visel je med zemljo in ne-
bom, zakriãal, sape mu je zmanjkalo, temno se mu je
storilo pred oãmi in niã veã ni vedel, kaj je.

BES

GOLIDA

avno ob tistem ãasu, ko je Abranek sam nad seboj
v svojem obupu stra‰no pregreho storil, pridrsele

so majhne sani po cesti. VpreÏen je bil majhen, suhoten
konj, na sanéh pak je sedel kmeãki voznik, za voznikom
pak gosposki ãlovek srednje starosti, v pla‰ã zavit.

»Kaj pa je tamle?« vpra‰a gospod voznika, kazaje pro-

ti stari samotni hru‰ki.

»Jezus pomagaj!« zavprje voznik, »ãlovek se je obesil.

Ravnokar menda, ‰e ziblje se.«

»BrÏ brÏ ustavi, morda ga re‰iva,« pravi gospod ustra-

‰en in hitro oba poskaãeta z voza. V hipu sta bila pri
drevesu in voznik naglo prereÏe jermenasti pas, na ka-
terem je visel nesreãni Abranek. Truplo pade v sneg.

»Gorek je ‰e in srce bije,« pravi voznik.
Oba ga zaãneta s snegom drgati po ãelu. Kmalu Ab-

ranek debelo sape vase potegne in zaãne dihati. Gospod
mu vlije iz velike steklenice vina v usta in koj potem
obe‰enec pride k sebi, oãi odpre in ãudno gleda okrog.

Pomagata mu na noge.
»Kaj pa je?« vpra‰a Abranek, ki v tem hipu ni ãisto niã

vedel, kai se je Ï njim zgodilo.

BES

GOLIDA

»Pijte tukaj ‰e malo, slabi ste,« pravi tuyi gospod ter

mu pomoli steklenico z Ïganjem. Potegne nekaj poÏir-
kov, to ga pokrepãa.

»Bog vam povrni,« pravi.
»Od kod ste? Iz vasi?« vpra‰a tujec.
»Iz vasi.«
»Pojdite z nama na voz, hoditi ne morete, peljali se

boste.«

Dasiravno Abranek ni vedel ni kam ni kako, ‰el je

vendar Ï njima do ceste. Voznik ga je za ramo drÏal.
Tam se zavali na sani.

·ele po poti se mu povrne vsa pamet. Domisli se, kaj

je mislil storiti, kaj ga doma ãaka in vse. Stresne se, sa-
mega sebe ga je groza.

Tudi tujec je menda opazil, kaj premi‰lja. Zaãne ga

izpeljevati in izpra‰evati ter zve vzrok, zakaj se je mislil
sam ob Ïivljenje pripraviti. Ko ga tujec bolj natanko po-
gleda, spreleté ga barve in naglo ga vpra‰a, kako se pi‰e.

»Tone Abranek.«
Tujec se zgane. Precej ãasa molãi, potem ga jame zo-

pet izpra‰evati, kako je ob domaãijo pri‰el itd. Obenem
mu obljubi, da bo skrbel za to, da on in njegova druÏi-
na ÏiveÏa dobi ‰e danes. Abranku so solze v oãi pri‰le,
zahvaljeval se je gospodu, da ni bilo ni konca ni kraja,
roke sklepal in molil, vse obenem.

»Ali imate kaj star‰ev ‰e?« vpra‰a ga gospod.

BES

GOLIDA

»Niã, oãe so umrli Ïe dolgo tega, Bog jim daj nebesa.«
»Tudi bratov nimate, da bi se v sili obrnili nanje?«
»Nobenega nimam. Enega sem imel. Menda je Ïe

umrl, po svetu je ‰el; ne vem kam.«

»Kako je to?«
»O, nikar me ne povpra‰ujte; ãe je nesreãen, ni nihãe

kriv tega ko jaz, zato me je Bog udaril.«

»Kako nesreca ãloveka prenaredi,« dejal je tujec sam

pri sebi.

V vasi se voz ustavi. V mali krãmi nakupi tujec kruha

in vina in drugega ter izroãi Abranku, naj nese brÏ do-
mov. Obljubi mu, da bode pri‰el za njim.

âudno je bilo gledati otroke v neãedni koãi, kako so

poÏeljivo lomastili kruh. Oãe je v veÏi pred peãjo kuhal,
mati je sedela na postelji. Na polomljenem stolu pak je
sedel njihov tuji dobrotnik, imel najmlaj‰e dete v na-
roãju, veselo glédal, kako se mu dobro jé, ter govoril Ï
njim prav po otroãje. Îena pak ga je ãudé se gledala s
postelje sem; ko ne bi bila vina pred seboj videla in je-
doãih uti‰enih otrok okoli sebe, mislila bi bila, da so vse
to le sanje. Ko bi bil tuji gospod malo mlaj‰i, mislila bi
bila, da je sam angel varuh iz nebes, tako pa ni vedela
kaj in kako.

Abranek prinese skledo gorke jedi. Otroci so posedli

okrog nje, oãe pa ni mogel veliko jesti, pribliÏal se je tuj-
cu in mu hotel roko poljubiti.

BES

GOLIDA

»Brat bratu tega ne stori,« pravi tujec.
»France!?« zavpije Tone Abranek in se ga oklene.
»Da, tvoj brat France sem!«

Nekaj ãasa pozneje je imel Tone Abranek zopet lastno
domaãijo, bolj‰o in lep‰o ko pred. Postal je bil ves drug
ãlovek, dober sosed, revnim podpora in vsem moÏem
zgled. Nadloga ga je bila predrugaãila. Vsako leto pak je
potoval z enim svojih sinov v Trst k svojemu bratu, kup-
cu.

BES

GOLIDA

âRTA IZ ÎIVLJENJA POLITIâNEGA

AGITATORJA

eto 1848, ãudno leto! Eni se ga spominjajo s stra-
hom in se v duhu prekriÏavajo pred po‰astjo revo-

lucije, ki je kakor iz spanja zbujena grozila ãez pol Ev-
rope svojo paleão baklo povzdigniti, eni pa ga blago-
slavljajo ter se veselé odseva, ki ga je to leto pustilo, in
pravijo, da je vcepilo kali bodoãe svobode, da nas je
vzbudilo, da nam je oãi odprlo in smo spregledali sebe
in svojo nesreão in pot, po katerem nam je hoditi.

Ta odsev se je razprostrl tudi ãez na‰o drago Sloveni-

jo. Marsikdo se je naenkrat ãutil mladega po srcu, mar-
sikdo je naenkrat zavedel se, da je Slovenec — Ïal samo,
da bi kmalu zopet pozabil. Zlasti Ljubljana je bila naen-
krat narodna postala, nem‰kutarjem zabavljala, usta-
novila Slovensko dru‰tvo, v katerem je ljubi na‰ rojak iz
ljubljanskega muzeja Dragotin DeÏman, imajoã ‰e pra-
vo, od ljubezni do slovenske domovine vneto srce, nav-
du‰eno govoril za »slavo Slavjanov«. Imenovati bi se
dali profesorji, ki so kokarde s slovenskimi barvami
nosili in bili korifeji med Slovenci, dana‰nji dan pa slo-
venstvo zaniãljivo gledajo; za pesnika vem, ki je med
prvimi taãas lezel na slovenski Parnas, njegov sin pa da-

BES

GOLIDA

nes ‰e slovenskega jezika ne zna; ljudi bi lahko na‰tel, ki
so taãas kot mladeniãi v narodni straÏi navdu‰eno za
Slovenijo kriãali, danes pa so ostroobrazni in osorno-
vladni birokrati, ki so pripravni z devetindevetdesetimi
ministri devetindevetdesetkrat svoje »prepriãanje« me-
njati. Pa »omnia sunt vana« — govori sv. Avgu‰tin.

Z Dunaja, kjer je posebno vrelo, kjer je ‰e po‰teni de-

mokrat dr. Fischhof mogel pred mnoÏico na dvori‰ãu
cesarske palaãe govoriti za svobodo, ne samo nem‰ko,
ampak vseh avstrijskih narodov, in mu je ploskalo obãin-
stvo, ‰e ne tako zelo po kupljivem ãasopisju sprideno ko
danes — z Dunaja so bili v Ljubljano in marsikam na
Slovensko pri‰li domoljubni, vneti ‰tudentje kakor bu-
ditelji narodnega zavestja.

Kakor je bil ves ãas mlad, tako je bila tudi politika teh

blagovestnikov precej mlada. Prav dobro so sicer spo-
znali, da z Nemci in nem‰kutarji se ne morejo vezati, da
ti iz nekega instinkta zavirajo vsak razvoj slovanstva; ali
pri‰la jim je bila v glavo misel, kakor danes spoznava-
mo, popolnoma napaãna, da bi bili Slovanom in zlasti
nam Slovencem Italijani dobri zavezniki, kajti Italijani
so imeli isto naãelo zapisano na zastavi, naãelo narod-
nosti. Enega teh za zvezo z Lahi vnetega apostola najde-
mo v ljubljanskem predmestju, v Krakovem, kjer pro-
stim, na pol kmeãkim in neizobraÏenim, pa trdim Slo-
vencem Krakovãanom priporoãa svojo idejo. Kako so

BES

GOLIDA

na‰i prosti ljudje napaãnost te nami‰ljene zveze z Itali-
jani Ïe taãas spoznali in to spoznanje malo predrastiã-
no pokazali, naj pove naslednji prizor.

Okoli velike mize v krakovski krãmi sedi kakih dva-

najst me‰ãanov krakovskega predmestja. MoÏje so oble-
ãeni poveãini kakor kranjski kmetje v naviksanih ãevljih
do kolen, polosanih irhastih hlaãah s kuãmo na glavi. Le
nekaj jih je med njimi, ki imajo suknje, o katerih je
dvomljivo, ali so bile novo pri krojaãu narejene ali pa so
kupljene tam »za vodo« med starino. Tam vidi‰ ãevljarja
z debelo smolavo roko, ‰irokimi pleãi in ‰tirioglatim
obrazom, suhega krojaãa, ki so mu prsi proti hrbti‰ãu
nazaj zlezle, odurno in osorno gledajoãega ribiãa, ki po
Ljubljanici karpe lovi, zabuhlega in odebelelega hi‰nega
posestnika, ki Ïivi od skromne najemnine svoje hi‰e in
od solate in ‰pinaãe, katero mu na ob‰irnem vrtu gospo-
dinja sadi in potem, pred ‰kofovo hi‰o ãepé, to zelenjad
prodaja. Vsi ti vino pijo in resno in tiho poslu‰ajo mla-
dega ãloveka, ki na oglu sedi in jim pripoveduje o Slo-
vanih in njihovem ogromnem ‰tevilu, o starih, svetih
pravicah, ki jih imamo Slovenci, o spo‰tovanju, ki ga
ima vsak narod za svoj jezik in ga mora tudi Slovenec
imeti itd.

Ta mladeniã, imenujemo ga Jerebica, ‰tudent dunaj-

ske univerze, je visok, tenek ãlovek, po obradku mu po-
ganjajo zaãetki ãrne brade, na majhnem okroÏljatem

BES

GOLIDA

nosu ãepé oãala in zatrivajo male, Ïive oãi, ki kakor dve
iskri gledajo iz globoko leÏeãih lukenj pod nizkim ãe-
lom, nad katerim so ãrni, dolgi lasje strmo pokonci raz-
ãesani.

»Tako tedaj zapisano stoji, kakor ta gospod pravi, in

od cesarja potrjeno, da smo Slovenci,« pravi robat zarja-
vel Krakovãan. »I nu, saj to je prav, ãe smo, pa bodimo!
Saj res ni, da bi na rotovÏu sami Nemci sedeli, ki ne iz-
tegnejo gobca za nas. Moj stari oãe je plaãal ene gro‰e
‰tivre, pa je bil mir in pokoj. Pa poglejte moje bukvice
doma, koliko je poãeãkanega, kar sem Ïe plaãal.«

»Samo da davek pobirajo, so ti hudiãi,« kolne ãokat

cevljar. »Pet let sem ‰ival gospodom in hlapcem, jaz in
moja dva fanta, da je bilo vendar kaj zasluÏka in sem
brez skrbi usedel k maseljcu ali pa poliãu, kadar sem
‰karpe pod klop zmetal. Kar ti tisti mali biriã iz kancli-
je prinese blek, ki pravijo, da je patent in pravica. Pi‰i
me taka pravica, kamor ãe‰, ãe mora‰ ãlovek deset gol-
dinarjev na leto plaãati, puntaj se ali ne puntaj. Kamor
bi jih del, ãe podplatov kupim ali pa ãe jih zapijem, bi
kaj odlegli. Zdaj pa se mi zdi, da jih v vodo meãem.«

»Le poãakajte,« ‰epeta majhen moÏiãek, »saj pravijo,

da pridejo IÏanci s sekirami davke odpravljat. Ti bodo
vse Nemce potolkli.«

»Jaz bi jim koj pomagal, samo potlej zaprt biti je sit-

no,« pravi drugi.

BES

GOLIDA

»Pa otroke nam v vojsko jemljó, da jih postrelé kakor

ãrno Ïivino,« jezno momlja debel moÏ in hiti iz pipe
vleãi.

Gospod Jerebica, zapaziv‰i, da ti prosti moÏje zaradi

njegovih govorov ne loãijo Nemcev in nem‰kutarjev od
drÏavnih in vladnih moÏ in da tako veleizdajno govoré,
malo pla‰no po izbi gleda. Razen teh moÏ ni bilo niko-
gar v hi‰i. Tudi je bilo osemin‰tirideseto svobodno leto,
lahko se je kaj ãez ojnice govorilo. Da ‰tirje starej‰i Kra-
kovãanje nekaj le molãé in ga od strani ogledujejo, tega
ne vidi, temveã ‰e z veãjim pogumom zaãne razkladati,
da pravzaprav Nemcev na Kranjskem ni, da so le od-
padniki, katerih je sram, da so Slovenci in zato z Nem-
ci vleãejo, in da tisti Nemci, kar jih je v deÏelo pri‰lo,
nimajo pravice gospodariti.

Krakovãanje so se poãasi navlekli pijaãe in gospod

Jerebica je imel ãedalje bolj verne poslu‰alce. Samo to
mu ni bilo po volji, da se niso vsi govorjenja udeleÏili in
da so vedno na »davek« nazaj govorico nana‰ali in nje-
gove lepe nauke o narodnih pravicah in svobodi sem ter
tja napak razumeli. Ker se je bil Ïe tudi sam malo napil,
rastlo je od trenutka do trenutka njegovo domoljubje in
hotel je lepo priliko porabiti, da bi malo propagando
delal za svojo in nekaterih tovari‰ev idejo: za zvezo Slo-
vencev z Italijani.

BES

GOLIDA

»Gospodje!« zaãne gospod Jerebica in Krakovãanje

zadovoljno prikimajo, da jih kdo z gospodi nagovarja.
»Gospodje, nas Slovencev ni veliko. Sami ne opravimo
niã, temveã moramo iskati pomoãnikov. Takih zavezni-
kov moramo iskati, ki imajo ravno tiste sovraÏnike ka-
kor mi, katerim se Nemci vrivajo kakor nam. To so Lahi.
V Lombardiji in na Bene‰kem in v Trstu imajo Lahi
nem‰kutarje za sovraÏnike. Z Lahi se moramo zavezati
in zediniti.«

»Kaj pravi?« vpra‰a tam na zadnjem koncu mize moÏ,

ki je Jerebico Ïe pred malo sumljivo ogledoval.

»Z Lahi se bomo pajda‰ili?« vpra‰a drugi in gospoda

Jerebico ogleduje s svojim najstarej‰im oãesom. »Lahi
so v Majlontu mojega sina ubili, ki ni Ïivemu ãloveku
niã Ïalega storil, zdaj pa ta pritepenec pravi, da bi Lahi
k nam pri‰li. Ti, od kod si pa? Kdo si?«

Jerebici jame vroãe prihajati. Kakor bi mignil, je pija-

ne Krakovãane domoljubje in ãlovekoljubje minilo in
jeli so ga z oãmi premerjati in italijanske grehe na‰tevati.
Zidarski mojster je dejal, da Lahi ves zasluÏek prejem-
ljejo, eden je vedno ponavljal, da so mu sina ubili, eden
je dejal, da mislijo papeÏa odstaviti, eden, da imajo zme-
rom noÏe v Ïepu, s katerimi trebuhe parajo, eden je zo-
pet hitel praviti, kako so nekemu trnovskemu trgovcu,
ki je iz Trsta vozil se, denar pograbili itd.

BES

GOLIDA

Gospod Jerebica je spregledal, da tu ne more za svo-

jo misel propagande delati. Ustra‰il se je bil malo hitre
spremembe poslu‰alcev in njihovih hudih, nezaupnih
pogledov. Poznal ni niti enega. Malo od jeze, malo od
strahu pred vina polnimi predme‰ãani je bil obledel. To
se je Krakovãanom ‰e bolj sumljivo zdelo. Jerebica je
hotel svojo reã za silo popraviti, pa popaãil si jo je ‰e
bolj, ker je napak zaãel, namreã Lahe opraviãiti, da niso
tako hudobni. Slovenec je sploh, posebno pa pri vinu,
tak, da si ne dá vsakemu ugovarjati, sosebno ne, ako je
po stanu ali po omiki nad njim in je v njegovi dru‰ãini
pri vinu v veliki manj‰ini. Tudi trdo slovenskim Krakov-
ãanom ne manjka te zaupnosti v svoj lastni razum in v
bistrost svoje pameti.

»To je la‰ki ‰pijon!« pravi oni debeli, ki se je bil prvi

zoper gospoda Jerebico oglasil. »Ta ljubljansko mesto
ogleduje, da ga bo potlej Lahom izdal, in vso deÏelo.«

»Poglej ga, kako ga barve spremetavajo!« pravi dru-

gi in jezno svojo pipo po mizi poloÏi, da se pepel iz nje
strese.

»Jaz nisem Lah …«, izpregovori Jerebica.
»Bo‰ lagal, lump! Zakaj ima‰ pa ãrne lase in prav

la‰ko brado? Jaz bi ti Ïe pokazal!« vpije eden in ob mizi
vstane.

Ubogemu gospodu Jerebici je bilo malo tesno pri

srcu. Kesal se je, da je ‰el med neznane ljudi za svojo

BES

GOLIDA

nezrelo idejo agitirati, ‰e bolj kakor se je kesal, se je pa
bal za svoje zdrave ude. Zunaj se je bil trd mrak storil,
pri mizi so ga pa popolnoma zaseli, tako da ni mogel
vstati in pobegniti. Brezupno se je oziral po krakovskih
obrazih, da bi koga dobil, ki bi se mu prijazen skazal in
ga zagovarjal in mu dopovedati pomagal, da ni Lah,
temveã po‰ten Slovenec iz gorenjske vasi. Vse zastonj!
Potomci lovcev glasovitega »podkovanega karpa« so bili
vina polni in so se grozovito resno drÏali. Pa poskusiti je
hotel, kako bi nevarnosti od‰el, ter vstal s svojega pro-
stora.

»Ali ga vidi‰? Pobegnil bi rad! Lah je,« pravi eden in

mu zapre pot.

»E, pustite ga, saj ne govori la‰ko,« tolaÏi krãmar, ki

je bil edini trezen.

»Samo noãe, pa zna! DrÏi ga!« kriãi eden.
Jerebico mrzel pot oblije.
»Udari ga, la‰kega ‰pijona!«
To so bile zadnje besede, katere je gospod Jerebica v

tej dru‰ãini popolnoma razumel. Kar so nadalje vpili
ãezenj, to je bilo teÏko loãiti, kajti videl je zastavne mla-
de in stare moÏe, kako so za mizo zrastli, kako so ga jez-
no gledali, videl je s strahom in trepetom, kako so se
nekatere krakovske pesti vzdignile, ãutil, ãutil, kako jih
je veã po njegovi nedolÏni glavi palo, kako so mu oãala
odletela, in naposled, kako so ga nekateri popali za roke,

BES

GOLIDA

za podpazduho, za noge in tako dalje in tako dalje, da se
je zunaj precej daleã od veÏe v zeleni travi zna‰el pod
milim nebom s pokveãenimi udi, pobrtim srcem in po-
trtim navdu‰enjeni za svojo idejo.

In ko se je gospod Jerebica poãasi na svoje noge po-

stavljal in klel iz globoãine svoje du‰e, klel ves svet in
samega sebe, sijala je z neba bistra polna luna na gospo-
da Jerebico.

In ãeravno gospod Jerebica ni bil taãas ‰e poet in

menda ‰e dandanes ni, pove sam, ãe ga vpra‰a‰, da je ta
ãas proti nebesom pogledal, z zobmi za‰kripal in v tre-
nutku, kjer ga je bilo vse pravo in sentimentalno domo-
ljubje popustilo, govoril: »Nikdar veã ne bom ‰el agiti-
rat, ãe ne bom vedel komu in zakaj.«

Vendar gospod Jerebica ni popolnoma besede drÏal.

Res je postal c. kr. pokoren uradnik, popustil je delo za
narod, pa agitiral je in zabavljal natihoma ‰e vedno, kjer
se je dalo — brez skrbi. Svojo idejo zveze z Lahi je dol-
go nosil. ·ele letos, kakor sli‰imo, jo je popolnoma po-
pustil, ko je ãul, da so Lahi v Trstu tako strastno hudob-
ni nasproti Slovencem, ter je obupal in zdaj nam je pri-
ãakovati, kam in kako se bo obrnil. Do letos krakovske-
ga imena ni mogel sli‰ati, da bi ne bil umolknil. ·ele v
poslednji ãas so mu dobri prijatelji dopovedali, da so
Krakovãanje dana‰njega dne vse drugi in drugaãni moÏ-
je, kakor so bili leta osemin‰tiridesetega.

BES

GOLIDA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-206-8

Document Outline

VSEBINA
- GOLIDA
  - I
  - II
  - III
- BOZIDAR TIRTELJ
  - I
  - II
  - III
  - IV
  - VI
  - VII
  - VIII
- DVA BRATA
  - I
  - II
  - III
  - IV
- CRTA IZ ZIVLJENJA POLITICNEGA AGITATORJA

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Jurčič Moč in pravica
Josip Jurčič Domen
Josip Jurčič Nemški valpet
Josip Jurčič Tihotapec
Josip Jurčič Jurij Kozjak, slovenski janičar
Josip Jurčič Sosedov sin
Josip Jurčič Telečja pečenka
Josip Jurčič Doktor Zober
Josip Jurčič Spomini starega Slovenca
Josip Jurčič Lepa Vida
Josip Jurčič Hči mestnega sodnika
Josip Jurčič Tugomer
Josip Jurčič Kozlovska sodba v Višnji gori
Josip Jurčič Grad Rojinje
Josip Jurčič Veronika Deseniška
Iztok Vrhovec Pust in druge zgodbe
Fran Milčinski Tokraj in onkraj Sotle in tam preko
%d0%90%d0%bai%d1%87%d0%b5%d0%b2 %d0%a1%d0%bai%d0%bb%d1%8c%d0%ba%d0%b8 %d1%80%d0%be%d0%bai%d0%b2 %d0%
Kruczkowska, Joanna Openness and Light in the Dialogue between the North and the South Selected Poe

więcej podobnych podstron

Josip Jurčič Golida in druge povesti

Document Outline