BES

SOSEDOV SIN

Josip Jurãiã

Sosedov sin

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

SOSEDOV SIN

BES

Josip Jurãiã
SOSEDOV SIN

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-007-3

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

SOSEDOV SIN

jutraj ob devetih je stal pred veÏo velike, precèj lepo zi-

dane kmetske hi‰e voziãek napreÏen. Kolesa so bila ãed-

no osnaÏena in ãez sedeÏ je bil zelen koc pregrnjen ter skrb-
no ra vseh straneh pripet, da se nikjer ni videla s slamo na-
polnjena vreãa pod njim. NepotrpeÏljivo s prednjim kopitom
tla kopajoãega rejenega konja rjavca je delavno obleãen hla-
pec, vajete in biã v roki drÏeã, prav prijateljski pogovarjal, naj
bo miren.

Iz veÏe stopi moÏ kakih petdesetih let, srednje, trdne po-

stave. Menda se je ravno zdaj v praÏnjo obleko opravil, kajti
gledaje, ãe je konj prav napreÏen, zapenja si ‰e goste posre-
brene gumbe na brezrokavniku. Kakor bi se hotel domisliti,
ali je kaj pozabil, dene roko na ãelo in potegne po naguba-
nem, pa o dobri hrani priãajoãem obliãju, potiplje v notranji
Ïep svoje precèj dolge kamiÏole iz rjavega sukna, pa ko se
preveri, da ima novce pri sebi, potreplje rezgetajoãega konja
po prsih, vzame hlapcu vajete in biã iz rok ter sede na vo-
ziãek.

„Ali bo treba iti v semenj, Anton, v semenj?” vpra‰a mimo

gredoã kmetiã na vozu sedeãega soseda.

„V semenj. — Ti ne pojde‰?”
„Ba‰ti ne morem; imam nekaj stelje napraviti,” odgovori

kmetiã in gre dalje.

Ta pak se obrne in reãe lepi deklici, kakih dvajset let stari,

BES

SOSEDOV SIN

ki je ravno na prag pri‰la: „Le naglo, ãe se hoãe‰ z menoj pe-
ljati, Franica! âakal te ne bom.”

„Le poÏenite,” odgovori dekle, „nisem ‰e opravljena in tudi

raj‰a pe‰ hodim.”

„Kakor hoãe‰!” pravi oãe malo razÏaljen, da se hãi neãe Ï

njim peljati, trene z vajeti in kakor blisk ‰ine konj z lahkim
voziãem po gladkem potu proti cesti.

Smrekarjev Anton — tako so namreã sosedje klicali na‰ega

moÏa — bil je najbogatej‰i svoje obãine in, kar je imenitno,
pridobil si je bogastvo s svojim trudom in umom. Njegov oãe
je bil sicer tudi precèj imovit kmet v sosednji vasi, ali razde-
liti je moral svoje imetje med ‰tiri sinove in Anton, najmlaj‰i
med njimi, dobil je samo zemlji‰ãe ter hi‰o, ki je bila pa ve-
liko manj‰a in slab‰a od dana‰nje, na istem mestu noviã zi-
dane. Prve gotove novce, dve sto goldinarjev, imel je Anton
v rokah, ko se je oÏenil, ker to je bil od Ïene za doto dobil.
Zaãel je kupãevati z Ïitom in raznimi kmetskimi pridelki, ka-
tere je skupljeval in vozil v mestne zaloge. Doma pak je Ïena
kmetovala z druÏino. V vsem je imel sreão. Zaãel je trgovati
z vinom na debelo, kupoval uboÏnim kmetiãem voli in kra-
ve „na pol prireje” in kopica je rastla od leta do leta. Ljudje so
ga cenili raznovrstno: nekateri na dvajset, drugi na ‰tirideset
tisoã, nekateri na veã; nekateri so si pa ‰teviljenje laj‰ali in
rekli: toliko ima, da sam ne ve koliko. In poslednji niso popol-
noma napak govorili, kajti natanko Smrekarjev Anton res ni
mogel svojega imetja se‰teti, ker razen nekoliko okornih ‰te-
vilk niti pisati ni znal. Za mnogo seveda se ni motil, zakaj
imel je ãudovito dober spomin: med sto dolÏniki je vedel, ko-
liko ima ta ali pa ta obresti na dolgu, kakor bi bilo vsakemu
posebej na nosu zapisano.

BES

SOSEDOV SIN

Novci dajó veljavo. Tudi Anton je bil veljaven moÏ, kamor

je pri‰el; pa je tudi vedel, da je. Ponosno je sedal med vsako
druÏbo. Dobro mu je delo, ãe ga je kdo hvalil in blagroval: „Ti
si Ïe moÏ, ti! Kaj mara‰, ker ima‰ vsega zadosti.” Ali pokazal
ni nikoli, da mu to dobro dé; modro se je drÏal in kaj druge-
ga govoriti zaãenjal. Le kadar ga je vino omotilo, ãrhnil je ka-
tero sam sebi na pohvalo. Sicer je pa rad zbadal vse tiste, ki
se imajo navado bahati.

Obãani so ga hoteli izvoliti za Ïupana. Ubranil se je te ãa-

sti, rek‰i, da ne utegne z gosposko poslovati. Dal se je pa vo-
liti za prvega obãinskega svétnika.

V krãmi ni rad sam pil. âe je le znane ljudi na‰el, prisedel

je k njim in ãakal, kdaj kozarec, ki se okrog vrsti, do njega
pride. DruÏil se je z vsemi, z bogatimi in uboÏnimi, a poseb-
no zaupljiv in prijatelj ni bil nikomur. Tudi za vino navadno
ni hotel veã dati, nego kar je raãuna po razdelitvi nanj spada-
lo. Le kadar je kake niÏje uradnike dobil v krãmi, te je napo-
jil, pa samo zato, da jim je laÏe prav robato zabavljal in jih
vprião prav neusmiljeno mahal.

Danes je v bliÏnjem trgu semenj in pelja se tja, da bi neka-

terim kmetom, ki so ga prosili, voli kupil v rejo. Ker posled-
nji trÏni dan tudi v mestu ni bil, mora zvedeti, kako je bila
kupãija in po ãem kaÏe kupovati.

BES

SOSEDOV SIN

o voziãek po cesti drãi, doide suhega, dolgega moÏa v
zano‰eni letni obleki in s kosmato kuãmo na glavi.

Smrekarjev Anton podrÏi konja in pravi:
„âe ima‰ kaj teÏke peté, pa k meni sedi, Bra‰nar!”
Bra‰nar se nasmehne, skoãi na voz, posadi se dobro na

mehki sedeÏ poleg Antona ter pokrije z desnim levi ãevelj, da
se ne bi videla luknja, katero je palec preril. In Anton poÏe-
ne.

Bra‰nar je bil Smrekarjev sosed. Nekdaj je bila Bra‰narjeva

hi‰a najtrdnej‰a vse vasi. Zdaj pak je bila najbolj zadolÏena,
poslopje opu‰ãeno, njive negnojne in slabo obdelane. S pi-
janãevanjem in ne‰tevilnimi pravdami je Bra‰nar zapravil
skoro vse, kar je bil po oãetu dobil. Ker je v svoji mladosti
nekaj let v mestno ‰olo hodil in se nem‰ki govoriti in pisati
nauãil, ob‰la ga je bila prevzetna misel, da ima izvrstno umno
glavo. Dobil je prvo pravdo, katero je z nekim sorodnikom
imel. Pripisoval je to samo svoji bistroglavnosti. Da bi se ‰e
bolj podkoval, prebere zakonoznanske knjige, kar jih dobi v
roke. S pravo strastjo se zaãne toÏariti. Kdor je imel kako
pravdo, pri‰el je k njemu; on se je vsega lotil, bodi si kriviã-
no ali praviãno. Vsako toÏbo je gnal do poslednje stopinje in,
ãe jo je izgubil, zaãel jo je za nekaj ãasa malo zasuknjeno in
predrugaãeno ‰e enkrat od spodaj. Kmetstvo je zanemarjal,
novce je rabil in zabredel je v dolgove. Njegov dom bi bil imel

BES

SOSEDOV SIN

pred dvema letoma prodan biti; re‰il ga je samo s tem, da ga
je edinemu sinu prepisati dal in da je odstopil od svojega sla-
bega gospodarstva.

Zdaj je bil pravdar in me‰etar obenem. Vsak, kdor se je

toÏil, pri‰el se je k Bra‰narju posvetovat. Plaãila sicer za take
svete Bra‰nar ni dobival, a pil je. Ker je bila potreba vinske
pijaãe moãnej‰a od vesti, pomagal je na tihem obema na-
sprotnikoma v pravdi, ãe sta mu oba obilo vina kupávala.

Ali pravdati se ãlovek ne more vsak dan, Ïelja po pijaãi pak

se zmerom vraãa. Zatorej je bil Bra‰nar tudi me‰etar; na vsa-
kem semnju je za voli in krave kúp delal; kjer se je kaj kupãe-
valo, tam je kriãal Bra‰nar. Tako je malo dni minilo, da bi ne
bil pijan zaspal, ãetudi je bil uboÏen.

Kar se Bra‰narjevega znanja dostaja, pritegnemo sicer, da

mnogo tiste modrosti, katero si je sam prisvajal, bilo je samo
v njegovem domi‰ljevanju. Res je pa, da si je bil po dolgi iz-
ku‰nji tako izurjenost v sodnih in pravdnih reãeh pridobil, da
bi bil mnogega mladega doktorja v zadrego spravil. Tudi od
nature je bil obilo obdarovan: imel je moãan, sicer oster glas;
vse je hitro razvidel in govoril je, dokler je kdo hotel, ter naj-
tehtnej‰e dokaze je znal preobraãati, da se ga je ‰e okrajni
sodnik, ki ni bil poseben bistroglav, jako bal, kadar je imel Ï
njim opraviti.

Veãkrat je gosposka posezala po njem ter ga iskala kazno-

vati zaradi „zakotnega pisarstva”; pa noben kmet ni hotel
proti njemu priãati — in sodstvo, ãetudi ni verjelo, da Bra‰nar
kmetom samo iz prijaznosti dela, moralo ga je zaradi nedo-
kazov na miru pustiti. Ali namesto kvare je Ïel Bra‰nar ‰e do-
biãek iz takih razporov z gosposko. Raz‰irila se je med ljud-
mi namreã misel, da je Bra‰nar tako pretkan, da mu ‰e cesar-

BES

SOSEDOV SIN

ski moÏje do koÏe ne pridejo, akotudi bi ga radi v Ïlici vode
utopili, ker jim zasluÏek jemlje. Bra‰nar je bil dovolj pameten,
to dobro sodbo o sebi ‰e bolj utrditi in na svoj prid obraãati.

„Koliko jarmov volov pa danes kupi‰?” vpra‰a Bra‰nar

Antona.

„Kak‰nih pet jarmov pravim, da bi jih,” odgovori bogatin

Anton ter nasproti vpra‰a, poredno po strani pogledav‰i,
uboÏnega soseda: „Koliko jih misli‰ pa ti?”

Bra‰nar ume ta zasmeh, stisne spodnjo ustnico med zobe,

pa se takoj nasmeje, rekoã: „Ni hudir! Ti nas lahko v kozji rog
uganja‰, ãe se o bankovcih menimo; ali ako bi te jaz v prav-
di imel, pa bi te krivil kakor vrbovo ‰ibino, ãe ima‰ tudi pol-
no mo‰njo, a jaz prazno!”

„Dobro, da ti nisem niã dolÏan. Ti bi se me precej lotil s

peãatom?”

„Precej na kotomácijo,” reãe Bra‰nar.
„Ne vem, ali bi me res tako krivil ali bi se kaj drugaãe po-

kazalo,” reãe Anton ter pogleda soseda s takim nasmehom,
kakor bi hotel reãi: „Kaj bo‰ ti, sirota laãna!”

„Ali bo‰ kaj za vino dal, Anton?” vpra‰a Bra‰nar.
„Tako menda ne mine, da ga ne bi poliã pil,” odgovori

Anton, „pa ti ga menda tudi kaj posrkne‰, ka-li?”

„Bi ga, ali novcev ni,” pravi Bra‰nar.
„To je pa Ïe Ïaltavo maslo, ãe tega ni.”
Rek‰i, udari Anton po konju. Ljudje, ki so po cesti Ïivino

gnali ali prazni ‰li v semenj, pozdravljali so ju vsevprek ali z
glavo kimaje ali s kakim vpra‰anjem, ki je bilo nerazumno
zaradi voznega ropota. Oba sta bila vsem znana moÏa: eden
zastopnik novãne, drugi du‰evne aristokracije kmetske.

Îalostno je bilo samo to, da je bil du‰evni zastopnik, prav-

BES

SOSEDOV SIN

dar Bra‰nar, manj spo‰tovan in da je ogromna veãina „dobrih
juter” merila samo na Smrekarjevega Antona.

„âe bo‰ voli kupoval, mene pokliãi, ni treba drugega me-

‰etarja iskati. Menda vendar sosedu bolj privo‰ãi‰ kak kraj-
car zasluÏka in kapljo vina nego kateremu od bogve kod,”
pravi Bra‰nar, ko sta se semnju bliÏala.

„Tega ne, tega,” reãe hudobni Smrekar. „Po nem‰ki zna‰

jezik majati kakor biriã in komisar; pravdarski dohtar si, uãen
kakor cesarski minister, pa bi te jaz za me‰etarja jemal? To ni
spodobno!”

BES

SOSEDOV SIN

III

emenj v kakem slovenskem trgu ali veãji vasi je prebival-

cem v okroÏju imeniten dan ter ima nekaj prazniãnega.

Veseli se ga kmetiã, ki je pred letom mlade voliãe kupil, lepo
poredil in opasel ter jih upa ta dan za lep dobiãek prodati. Ve-
selé se ga otroci, ker vedó, da jim mati, ki je ‰la kuhinjske
posode in praÏnje obleke kupovat, prinese medén ‰trukelj,
rdeão trobentico in ‰e kaj lepega. Veselé se ga naposled tudi
odrasli mladeniãi in dekliãi, ker mogoãe se jim je mnogo po-
govoriti med seboj, kar se ne dá vselej in povsod.

Smrekarjeva Franica je bila tudi napravljena v semenj, in

sicer ne zaradi kakega izmed snubaãev, katerih je imela obilo,
nego ker je mati hotela, da nakupi te in one stvari za hi‰o.

„Ne pozabi mi ‰ivalnik!” zakliãe precèj debela mati Smre-

karica in radostna gleda za lepo, nedeljski obleãeno hãerjo, ki
stopa doli po vrtu.

„Vem,” odgovori dekle.
„Da ve‰, oãeta poi‰ãi in se Ï njim domov pripelji. âe ga ne

bo‰ priganjala, zaostane pri pijancih in bo gotovo ponoãi do-
mov hodil. Le priganjaj ga, da kmalu prideta.”

„Bom Ïe.”
Mati gre v veÏo nazaj, hãi pa krene po stezi, po bliÏnjem

pe‰potu proti trgu.

Franica je bila edini otrok Smrekarjevega Antona. Vsi dru-

gi so mu bili v detinskih letih pomrli. Dal jo je bil dve leti v

BES

SOSEDOV SIN

mestno ‰olo, da se je izuãila brati in pisati in kar je sicer de-
kletu potreba vedeti. TeÏkih kmetskih del je sicer ni silil de-
lati, vendar je morala znati vse in biti povsod, zakaj oãe je
dejal: gospodinja ni pridna, ãe samo gleda, kako drugi delajo,
in vedno doma ãepi. Ljudje, ki so jo tako veãkrat pri kakem
delu videli, rekali so: „Ta menda ne vé, da bo toliko in toliko
tisoãev imela, da bi lahko sedela v senci.”

Kakor vse matere rade svojim hãeram Ïivljenje laj‰ajo in

jih hranijo od preobilega truda, tako tudi Smrekarica ni bila
zadovoljna, da bi njena Francka bila tako Ïanjica kakor dru-
ga dekleta, ki nimajo takih roditeljev. Ali Anton, njen moÏ, je
ob takih prilikah, ko je mati kaj pogodrnjala, s peto ob tla
udaril in rekel ob kratkem: „Tako ãem imeti!” In Ïena je ve-
dela, da na to ni veã nobene pritoÏbe.

Franici in njenemu znaãaju pak je bila ta oãetova volja vaÏ-

na. Delo in tovari‰tvo z uboÏnej‰imi dekliãi in mladeniãi sta
jo branila tiste puhle prevzetnosti, ki le preveãkrat prelesti
otroke bogatih roditeljev proti manj imovitim.

Enako poslovanje, enaka usoda nas uãi, da smo vsi ãlove-

ki; da so vnanje sreãne ali manj sreãne razmere samo sluãaj-
ne ter da se mora ãlovek ceniti sam po sebi.

Govorila je rada z vsakim in o vsaki stvari. Zatorej so jo

ljudje radi imeli in celo stare Ïenice, ki ves svet obgodrnjajo,
niso vedele niãesar slabega o njej povedati, razen tega mor-
da, da ji ni noben snubaã po volji, akotudi si ima kaj izbirati
iz tolike mnoÏine, kar se jih je Ïe oglasilo.

Ni samo ogromna imovina, katero je imela Franica priãa-

kovati, vlekla snubaãev v Smrekarjevo hi‰o; deklica s ãrnimi
oãmi in lepim okroglim obrazom, kakor se ne najde povsod,

BES

SOSEDOV SIN

z nekoliko zajetno ali pravilno zrastjo gibãnega Ïivota bila je
sama na sebi vsakega po‰tenega Ïenina vredna.

Ko je tako po poljski stezi ‰la z belo, na ogléh rdeãe veze-

no ruto v roki, ‰umela je njena na pol svilena obleka, prepe-
lica je v detelji prepelela, ‰krjanec pel visoko nad zelenim
Ïitom, a ona sama je bila zami‰ljena kdo ve v katero misel. Ni
tedaj takoj sli‰ala, da nekdo za njo koraãi ter da jo je Ïe dva-
krat zaklical.

„Zakaj tako hitro?”
Obrne se in, videã, da je mlad znanec, pravi: „Gre‰ tudi v

semenj, ·tefan? Le naglo stopi, da pojdeva vkup.”

„Îe od daleã sem te klical, pa si danes tako o‰abna, da nisi

hotela poãakati.”

„Nisem te sli‰ala, res da ne.”
„Ali smem v‰tric tebe iti?”
„Saj nisva v jezi, kakor jaz mislim. Prepirala se nisva ‰e ni-

koli in Ïalega ti menda jaz nisem storila, ti meni ne. Zakaj bi
tedaj vkup ne hodila? Vsaj naju ne bo strah, ker sva dva, in
lahko si pomoreva, ko bi pri‰la sila, ali ne?” pravi deklica.

„Takega strahu, dejal bi, da ni, da bi mi tebe vzel; spogle-

dala bi se poprej!” odgovori mladeniã in veselje mu sije z ob-
liãja.

BES

SOSEDOV SIN

eden ãlovek je ta ·tefan. Zna se mu, da gleda nekaj na
obleko. Lepo sukneno kamiÏolo nosi, ãrne irhaste hlaãe

se ga dobro oprijemljejo, svilena ruta je vrhu Ïametovega
brezrokavnika okusno zavezana za vratom in klobuk iz zajãje
dlake predrzno sedi vrhu lepega ãela; izpod klobuka padajo
precèj dolgi, kodrasti, ãrni lasje; pod nosom je malo brk:
skratka, ves drugaãen je od svojega oãeta — Bra‰narja.

Po svojem oãetu ni ·tefan imel nobene druge lastnosti ne-

go telesno velikost. Moã, ‰irjavo ãez pleãa in lepo vzrastle ude
mu je dala narava; po materi, ki mu je bila v njegovem ‰tiri-
najstem letu umrla, pak je nasledoval po‰tenost, dobro srce
in ‰e mnogo dobrih du‰nih lastnosti.

·ele dvaindvajset let star, bil je Ïe dve leti samostojen go-

spodar, odkar je namreã bil njegov zapravljivi oãe prisiljen,
odstopiti mu svoje nepremiãno imetje. Da to gospodarstvo ni
bilo posebna sreãa, umeje se lahko. Dobil je opu‰ãeno zem-
lji‰ãe, nobenega repa v hlevu in kup dolga, od katerega je bilo
treba obresti plaãevati. Oãe je Ïivel od njegovega dela, a sam
redko za kako orodje prijel.

Pa ãetudi se je bilo ·tefanu z vsemi temi in drugimi ne-

ugodnostmi boriti, pripridil in zbolj‰al je bil v teh dveh letih
Ïe mnogo. S pomoãjo svoje tete, Bra‰narjeve sestre, in edine-
ga hlapca, ki ga je bil v sluÏbo vzel, lotil se je kmetovanja,
dobil nekaj Ïivine v hlev in tako mu je dobro od rok ‰lo, da ni

BES

SOSEDOV SIN

samo obresti plaãeval, nego tudi poslopje nekoliko popravil
in letos Ïe celó majhen del dolga plaãal. Kmetje so ga hvalili
in dejali: „Ta je priden in pameten, Bog mu bo sreão dal in
kmalu bo na trdnih nogah stal, to boste videli.”

Paã je mladeniãu ãasih teÏko delo in skrb se mu je ‰e bolj

zagrenila s to mislijo, da je oãetova lahkomiselnost kriva nje-
gove neugodnosti. Nikdar pa nihãe ni sli‰al, da bi se bil po-
toÏil, ter nikoli ni oãetu rekel Ïal besede. Da je z oãetom malo
govoril, tega je bil veã stari Bra‰nar sam kriv nego sin. Bodi-
si da je starca vest pekla ali da ni imel ·tefana rad, ker je vi-
del, da se ni ãisto niã po njem vrgel, ali ker ni nobenega ãlo-
veka rad imel: kakor se ni za njegovo izrejo brigal, tako se
tudi zdaj ni peãal zanj. Minilo je ãasi po veã dni, da nista be-
sede govorila. âe je oãe po ‰tiri dni zdoma bil in peti dan pi-
jan pri‰el domov, ni ga sin vpra‰al: kje ste bili, kaj ste delali?
In ãe je oãe ‰el sinu, kar se je redko zgodilo, pomagat orati,
drÏal je plug molãé brazdo za brazdo ter ni vpra‰al: kaj bo‰
sejal ali sadil? âe sta si imela kaj povedati, povedala sta si ob
kratkem ali pa sta si izvolila kriv pot, namreã teto Marjeto, ki
je temu pripovedovala, kaj je oni rekel. ·tefan je bil takega
oãeta vajen ter niti mislil ni, da bi mogel biti drugaãen.

S Smrekarjevo Franico je ·tefan leto dni vkup v farno ‰olo

hodil, preden so jo bili dali v mesto. Tedaj sta bila prijatelja,
kakor so ba‰ sosednji otroci. Ko je deklica iz mesta pri‰la,
zdelo se je ·tefanu, da ima Ïe nekaj bolj gosposkega na sebi.
Ni si upal Ï njo govoriti, da, celo ogibal se je je. ·ele poãasi se
ji je zopet pribliÏal.

Rad jo je imel, vesel je bil, kadar je mogel Ï njo govoriti. Pa

bila mu je samo kakor prijateljica, veã — veã si misliti ni mo-
gel. Dovolj mu je bilo in sreãen je bil, da mu je na njegov ogo-

BES

SOSEDOV SIN

vor prijazno odgovorila, kadar sta bila kje med ljudmi, ona,
bogata Smrekarjeva hãi, pa njemu, ki je bil le Bra‰narjev sin.

„Kaj bo‰ kupoval na semnju?” vpra‰a ga deklica.
„Teti je ãevljev treba, usnja bom kupil.”
Pa ni bilo res. Teti ni bilo ãevljev niã treba in usnja ni bil

namenjen kupovati. Zlagáti se je moral, ker resnice ni mogel
povedati. Resnica pa je bila, da ·tefan, ki se je teÏko od doma
in nujnega dela loãil, ‰el je samo zato v semenj, ker je vedel,
da tudi Smrekarjeva Franica gre, in sicer pe‰ gre ter sama.
Kako je to zvedel, to Bog zna.

„Drugega kupiãka nima‰?” vpra‰a Franica.
„Niã drugega. — Paã! Prstan bi hotel tudi kupiti, tak, kakor

ga ti ima‰ tukajle.”

Rek‰i, jo prime za levo roko in gleda tenek, zlat prstan ali

morda gleda lepo roãico ali oboje, prstan in roãico, ne vem.

„âemu ti bo tak prstan, kakor je moj? Saj ga ne bo‰ mogel

nositi, premajhen bi bil tvoji roki,” pravi deklica.

„Saj ni, da bi ga moral nositi na prstu.”
„Kaj pak?”
„Ko bi ba‰ takega dobil, kakor je ta tvoj, prosil bi te, da bi

menjala in bi jaz tvoj prstan imel.”

„Potlej bi bila pa kakor moÏ in Ïena,” smeje se dekle.
„Prstan tega ‰e ne stori, treba fajmo‰tra.”
Deklica se zasmeje in zaãne govoriti druge stvari. Sama pa

zavede govorico zopet na prej‰njo reã, vpra‰aje:

„Ti bi rad moj prstan imel?”
„Raj‰i od ne vem ãesa.”
„âemu ti vendar bo?”
„Imel ga bom!”
„Ali dosti ni vreden. Komaj tri goldinarje morda.”

BES

SOSEDOV SIN

„Jaz bi ga ne dal za sto kron srebra.”
„Ná ga!”
·tefan je imel prstanek v roki. Vesel je bil, da bi bil visoko

v zrak poskoãil. Ko bi bila krvi od srca zahtevala za plaãilo,
dal bi jo bil rad!

BES

SOSEDOV SIN

a semnju je bilo Ïivo gibanje. Tesno je v dolgih vrstah
stala Ïivina, par za parom, tako da so se teÏko prerivali

sem ter tja kupci, mesarji in kmetje. Volom je bilo menda ja-
ko dolgoãasno: preÏvekovali so in se niso niã zmenili za vretje
okrog sebe. âe je kakemu rogatemu velikanu morda na mi-
sel pri‰lo, svojemu ãetveronogemu bratu ali sosedu z rogmi
sovra‰tvo ali na neki drug naãin nedovoljeno ljubezen poka-
zati, vzdignile so se takoj od vseh strani ‰ibe in batine ter so
padale po njem, da ga je hitro veselje in skakanje minilo. Tudi
materam kravam ni bilo po volji, da so bile tukaj v popoldan-
ski vroãini na ogled razstavljene, ta ruãeã, druga se tiho po-
govarjaje s svojim ãez pas z vi‰njavo ruto prevezanim, stra-
hóma pri njej stojeãim teletom, tretja mirno leÏeã v prahu in
v svojem blatu na tleh.

Smrekarjev Anton je poãasno hodil med Ïivino. Glavo je

nosil pokonci, klobuk se mu je bil nazaj pomaknil, levica je
drÏala s srebrom okovano pipo, a v desnici je imel drobno
‰ibo, s katero je tega in onega vola malo potepel, da se mu je
s poti umaknil. Kakor ãastna straÏa so hodili za njim trije
kmetje, prosili in prigovarjali mu. On je mirno kadil, niã od-
govarjal, pokimal zdaj onemu zdaj temu, ki ga je sreãal in
pozdravil.

„Kajne, Anton, da boste ‰e meni voli kupili?” reãe eden

treh kmetov.

BES

SOSEDOV SIN

„Petnajst goldinarjev mi boste vendar utrpeli posoditi,”

govori drugi in tudi tretji prosi, da bi mu voli v rejo kupil.

Pa Anton ni hotel niã sli‰ati. ·ele ko se izmed Ïivine pre-

rije in vidi, da se ga sitneÏi drÏé „kakor la‰ãec”, vzame pipo iz
ust, pljune po tleh in reãe:

„Kaj vam nisem povedal, da sem danes Ïe kupil vsem, ka-

terim sem mislil? Le pojdite!”

Dva, ki sta ga volov prosila, razvidela sta, da je vsaka be-

seda zastonj ter da se ne dá preprositi, od‰la sta torej in kle-
la. A tretjega Anton sam pokliãe nazaj.

„Koliko bi rad?”
„Petnajst goldinarjev vas prosim.”
„Kaj bo‰ Ï njimi”
„Pra‰iãka bi kupil in, kadar ga zredim, vrnem vam z ob-

restjo, gotovo.”

Anton izvleãe svojo listnico, z bankovci natlaãeno, oslini

prst in izbere tri petake.

„Ná! Pa dosti priredi. Obresti ne bom jemal od tebe. âe

bo‰ mo‰ki z vraãilom, znal te bom ‰e drugiã, ako ne, nikoli
veã ne dobi‰. — Ona dva sleparja znam.”

„Bog vam daj zdravje, ko ste mi dobro storili,” reãe kmet

in spravlja novce.

Pa Anton te zahvale ne poslu‰a, obrne se in stopi v bliÏnjo

krãmo.

„Pojdi pit, Anton!” glasilo se je od vseh omizij obenem in

mnogo kozarcev mu je molelo nasproti. Ali Anton zmaje z
glavo, gre naravnost v kot, kjer je bil ‰e prostor, sede in reãe:
„Najprvo je treba kaj zaloÏiti.” Z belim prtom prepasan krã-
mar priteãe silno prijazen in vpra‰a:

„Poliãek dobrega, Anton, ali ne?”

BES

SOSEDOV SIN

„Nima‰ niã za prigrizek?”
„Kaj peãenega in kaj kisle zelenjadi?”
„PokaÏi!”
„Pa vina po‰teno mero, kajpak!”
Takoj je imel velikanski obrok peãenke pred seboj. ·ele ko

je vilice in noÏ poloÏil, okroÏnike od sebe porinil in poln ko-
zarec viha zvrnil, sklene roke ter nasloni se na mizo pa se
zaãne pogovarjati z okrog sedeãimi moÏmi. Govoril je glasno,
da ga je bilo po vsej sobi sli‰ati. Pletla se je govorica o volov-
ski kupãiji, o dana‰njem semnju, o p‰eniãni ceni, o Judu, ki
v mestu jeÏice, in o Italijanu, ki suhe slive skupljuje; kak‰no
vino bo letos na Hrvatskem itd.

BES

SOSEDOV SIN

zgornjem delu trga so imeli kramarji svoje prodajalne
‰otore. Vabljivo so bile razvr‰ãene svilene rute iz razne-

ga pisanega blaga v lepem neredu. Jeziãen in urnoroãen ska-
ãe kramar sem ter tja, razkazuje, hvali in se zna mladi kupo-
valki pridobrikati in preveriti jo, da na vsem semnju ni ena-
kega blaga po tej slepi ceni.

Sreão lovimo po svetu vsi, ali sreãa je ãudna ptica. Vsi jo

enako imenujemo, ali vsake oãi jo gledajo, visoko v nedoseÏ-
nem vi‰ku sedeão, v razliãni, drugaãni podobi. Glej, ona dva
deãka polnih rdeãih lic strmita zamaknjena v lepe pi‰tolice,
ki jih ima prodajalec otro‰kih igraã razstavljene. Kako bi bila
sreãna ta dva, ko bi si mogla vsak eno pi‰tolico kupiti. In pr-
ide njima ãas, kadar dorasteta, da bosta imela novcev toliko
in ‰e veã, nego veljajo te pi‰tolice. Ali taãas ju te lepe stvari ne
bodo veã veselile, ne bode njiju brigalo pi‰tolice kupovati; po
ãem vi‰jem in veãjem bosta hrepenela, kar jima bode najbrÏ
zopet nedoseÏno in — sreãe ne bo nikoli.

V gruãah stojé znanci, mladi in stari. Nekateri se dolgo Ïe

niso videli, tedaj se je treba koj pomeniti; drugi se posvetu-
jejo, kam bi bilo bolje iti vrã vina pit, tretji opazujejo dekle-
ta in mladeniãe, ki hodijo med kramo gor in dol.

„Poglej! Smrekarjevega Antona Franica!” kaÏe eden sto-

jeãih mladeniãev svojemu tovari‰u.

BES

SOSEDOV SIN

„Ta lahko ko‰ato hodi, bogata je in lepa. — Kdo je pa ta

muha, ki za njo lazi in tako sili vanjo?” vpra‰a drug.

„To je PluÏnikov ‰tudent. Tega so samo babe premotile, da

ni ‰el k farjem. Na dohtarsko ‰tudira, pa ves babjak je.”

Res je hodil s Franico majhen, ‰ibak ãlovek v ãrni suknji z

naoãniki na nosu in tanko svetlo paliãico v roki. Deklici se je
poznalo, da tega tovari‰tva ni vesela. Gospodek je najveã sam
govoril, jako malo mu je odgovarjala. Zdelo se ji je nesram-
no, da se tako vsiljuje ter ji tako ostro v oãi pogleduje, da jih
mora pove‰ati. Tudi je je bilo sram, da jo vsi gledajo v tej
druÏbi.

„Ali si huda name?” reãe ‰tudent.
„Jaz nisem na nikogar huda, najraj‰a imam pa tistega, ki

me z mirom pu‰ãa,” odgovori Franica.

„Tega ne verujem, to ni prav niã po dekli‰ko.”
„Vse v en kup.”
„Ti si prav ustvarjena, da bi onesreãila ãloveka, ki te ima

rad.”

„Jako lahko je pomagati. Ni treba me radi imeti, pa se vam

niã hudega ne zgodi.”

„Ali tvoje lepe oãi...”
„Moje oãi vam tudi niã Ïalega ne storé, niã se ne bojte.

Zbogom! Jaz imam tukaj opravek.”

Reãe in se obrne k prodajalnici, a ‰tudentek gre s pove-

‰enim nosom dalje po svoji poti.

Komaj je zaãela Franica pri kramarju izbirati blago za ob-

leko, kakr‰no je mislila kupiti, Ïe pride k njej drug, tudi ne-
prijeten ãlovek, eden njenih snubaãev, Pogreznikov Peter,
mlad ãlovek, ki se ji grozno pust in siten zdi. Raj‰a je govo-
rila s pastirjem doma nego Ï njim; ali njen in njegov oãe Po-

BES

SOSEDOV SIN

greznik, bogat prekupec plemenih prascev, bila sta prijatel-
ja in morala mu je biti na videz prijazna.

·tefan pride v tem hipu mimo. Videcã, da Franica stoji po-

leg Petra, hoãe oditi; a deklica ga zagleda in pokliãe:

„Pojdi sem, ·tefan!” Ko se vesal pribliÏa, reãe mu: „Poma-

gaj mi izbrati. Katero izmed tega dvojega se ti lep‰e zdi?”

·tefan pogleda in pravi: „Ne vem, pa ko bi jaz bil kakor ti,

vzel bi to z zelenimi roÏami.”

„Jaz sem bila pa Ïe bolj namenjena ono kupiti.”
„Meni je tudi ono bolj po volji; zelene roÏe preveã v oãi

mahajo,” reãe, dasi ne vpra‰an, Pogreznikov Peter.

„E, to zeleno vzamem,” reãe dekle in kupi blago, ki je bilo

·tefanu pogodu. Potlej mu reãe:

„Zdaj bi pa rada oãeta poiskala. Ali jih nisi nikjer videl?”
„Na Ïivinskem semnju bodo najbrÏe.”
„Jaz se malo bojim sama med Ïivino hoditi. Ali gre‰ ti z

menoj, ãe utegne‰, da najdeva oãeta?”

Umeje se, da je ·tefan to od srca rad storil, tem raj‰i, ker

je videl, da bi Peter tudi rad ‰el Ï njo, pa ni Petra prosila, am-
pak njega.

·el je pred njo in delal pot v gneãi. Vse se je moralo razmi-

kati njegovima komolcema; razrival je moÏe, da so godrnja-
li, in zdelo se mu je, da bi v tem hipu lahko prijel in daleã
zaluãil najveãjega vola, ki se ne bi hotel umakniti.

Prideta skozi gneão na ono stran, na prostor. Deklica ugle-

da svojega oãeta, ki je iz krãme pri‰el, in tudi Smrekar zapa-
zi svojo hãer ter ide k nji.

„Tako vretje, da bi ne bila pri‰la med Ïivino do vas, da mi

ni ·tefan pomagal,” reãe dekle oãetu.

BES

SOSEDOV SIN

„Mu bo‰ pa odpustka kupila,” odgovori Anton in, obrniv‰i

se k ·tefanu, vpra‰a: „Kaj pa svojega starega nisi ‰e niã videl?”

„Oãeta? Niã,” odgovori ·tefan.
„Glej ga, tamle gre. Pijan je Ïe kakor krava in ves krvav. V

krãmi so pripovedovali, da je pri nekem kupu okanil za dva
goldinarja, zato so ga stepli.”

Res je stari Bra‰nar taval med ljudmi sem ter tja, krvav po

licu, s kamiÏolo, od rame nizdol razprano. Vsi ljudje so se mu
smejali.

Ko je sin ·tefan to videl in vprião Franice sli‰al, da je oãe

tepen bil zaradi sleparstva, otrpnil je, da ni vedel kam pogle-
dati. Nekaj ãasa stoji kakor pribit, potem se naglo obrne ter
se izgubi med ljudmi. Zdi se mu, kakor da bi vsi ljudje za njim
kazali: glejte, ta je Bra‰narjev! Nikomur si ne upa v oãi pog-
ledati. Kakor bi bil sam kaj pregre‰il, beÏi iz semnja!

Pri‰ed‰i s trga, zavije nehoté s poti, sede za samotno mejo

na kamen, podpre glavo v dlani in, v mislih videã svojega
krvavega, zasramovanega oãeta, razjoka se krepki mladeniã
kakor otroãe osmih let.

Zakaj je ‰el v semenj, da je to videl? Zakaj njegov oãe ni

tak, kakor so drugi, zakaj ni po‰ten? Poslednja misel mu je
pri‰la zdaj prviã in prviã je za hip ãutil v sebi vzdigovati se
nenaraven, bridek ãut, ki ni bil s ãetrto zapovedjo v nikaki
pravilni zvezi. Pa samo za hip. Takoj se mu misel spreobrne
in reãe: kaj bi storil, kaj bi dal, ako bi na‰el besedo, katero bi
oãetu govoril, da bi se ga prijela ter bi potem bil drugaãen?
Stra‰no je to! Drugi oãetje Ïelé sinove spreobrniti, na pravi
pot nazaj zasukniti, a tukaj sedi sin, po‰ten sin nepo‰tenega
oãeta!

BES

SOSEDOV SIN

Naglo vstane, ozre se okrog sebe in, prepriãav‰i se, da ga

nihãe ni videl plakati, ubri‰e solze ter se napoti domov.

BES

SOSEDOV SIN

VII

saka praznota ima nekaj Ïalostnega in otoÏnega v sebi.
Bra‰narjeva hi‰a je bila odznotraj prostorna; javorova,

Ïe malo ãrviva miza je bila nekdaj po dolgem in povprek vsaj
za dvanajstero druÏine umerjena. âe so torej okrog mize se-
deã veãerjali samo trije: ·tefan, hlapec BlaÏ in teta Marjeta,
ãutili so morda, kako pusto je videti na velikem prostoru tako
malo ljudi, in molãali so vsi, eden bolj od drugega, da ni bilo
sli‰ati nego ropot z Ïlicami in poãasna, premi‰ljena hoja stare
lesene ure za vrati.

„âast bodi Bogu!” reãe teta Marjeta, ko je bila veãerja v

kraju, ter naglo pristavi: „Zdaj pa le molit pa spat! BlaÏ, niã ne
hodi rose otepat in kriãat po vasi, da ljudje ne bi mogli spa-
ti!”

Toda hlapec BlaÏ ni bil voljan sitne tete poslu‰ati; mislil si

je: dan je gospodarjev, noã je moja, in poi‰ãe si med drugimi
krpami na peãi kamiÏolo, vrÏe jo ãez pleãi in odide na vas k
tovari‰em, ki so bili Ïe zbrani za Smrekarjevim plotom ter se
kmalu potem vzdignili in proti sosednji vasi gredé zapeli:

Mesarja bom vzela,
bom zmerom vesela,
bo tele zaklal,
srce mi poslal,
teleãje al’ svoje
al’ pa ‰e oboje itd.

BES

SOSEDOV SIN

·tefan navije uro, natlaãi pipo tobaka, zaÏge jo s tr‰ãico na

le‰ãerbi, ki nad mizo visi, ter ide potem venkaj v hlad pred
hi‰o na klop sest. Lepa svetla noã je; ãuje se petje va‰kih fan-
tov, ki ãez polje gredó. ·tefan po glasovih zna, kateri je v
druÏbi, katerega ni. Kar je gospodar, ne zahaja veã redno
mednje.

Eden izmed sosedov pride ãez vrt, sede k njemu na klop,

poprosi ga „luknje” tobaka ter se zaãne pomenkovati o kupãi-
ji na predvãeraj‰njem semnju, o dana‰njem vroãem dnevu in
pripoveduje, da je njegova krava Ïabiãna, pa da ne ve, kako
bi jo bilo bolje zdraviti itd.

V hi‰i teta Marjeta preobleko zgiblje in pogleduje k peãi na

klop, kjer spi stari Bra‰nar. Pri‰el je ‰ele danes opoldne iz
semnja, vina poln, ter potem legel.

Gane se, zastoka in vstane s trdnega leÏi‰ãa na goli klopi.
„Uj gniloba gnila!” zahudi se teta Marjeta. Bra‰narju se

zazeha, mane si oãi ter krivencá za omizje. Tam podpre suho
brado in upre zardele oãi v Marjeto. Ko vidi, da Marjeta neãe
vedeti, kaj ima to pomeniti, zagodrnja:

„Nu, ali bo kaj?”
„Niã bi ti ne dala, nisi vreden, da bi te pes povohal,” reãe

Marjeta, pa gre vendar ter prinese s peãi skledo, katero jame
Bra‰nar, najprvo malo ogledujoã menda neãislano jed, na-
posled vendar poãasi prazniti.

Marjeta nekaj ãasa molãé gladi in zgiblje preobleko, potem

naglo prestane, zagrne z zastorom oãi ter jame na glas jokati.

„Teh godcev pa res ni treba. Kaj tuli‰!” reãe Bra‰nar.
„Kaj ne bi! Kako ne bi!” odgovori stara sestra. „Nisi ‰e dosti

globoko nas pokopal, treba nam je bilo ‰e te sramote na hi‰o,

BES

SOSEDOV SIN

da si se pogoljufil in te po semnjéh pretepajo. Da bi te bili
vsaj ubili, ti nesnaga grda! Ali nima‰ niã srama veã...”

„Precej mi molãi! Kaj to tebe briga!”
„Briga naju s ·tefanom, briga! Nisem ga ‰e videla jokati,

ubogega siromaka, odkar je zrastel, samo sinoãi, ko mi je pri-
povedoval, kako grdobo si v semnju naredil in kako so s te-
boj delali. Sram te bodi!”

Ko Bra‰nar to sli‰i, vrÏe Ïlico iz rok. Jesti ne more veã, nje-

gova sestra ‰e dalje toÏi, on pak leÏe ter ne odgovori niãesar.
Mogoãe je, da ga je vendar malo ganilo in omeãilo, ko je sli-
‰al, da je bilo sinu hudo zaradi njega.

BES

SOSEDOV SIN

VIII

judje ‰e vendar niso tako hudobni, kakor ãasi mislimo.
Na‰e kreposti sicer pi‰ejo res radi v vodo, ali na‰ih slabo-

sti in pregreh tudi zmerom ne vrezujejo v kamen, s ãasom jih
sem ter tja tudi pozabijo.

Tako so o Bra‰narjevi nezgodi v poslednjem semnju nekaj

dni po vsem okroÏju govorili. Dobil se je kdo tudi, ki je po-
‰teno dejal: „Ne luãajmo ga s kamenjem, saj imamo vsak svo-
je breme. MoÏ je bil morda pijan, pa ni vedel, kaj dela, in, ãe
je tudi dva goldinarja zmaknil, kaj, za vino mu je bilo treba!”
A kmalu so ljudje to reã pozabili bolj ali manj.

Stefan se je nekaj dni ljudi ogibal. Mislil je, da vsakemu,

kdor ga bode videl, na um pride, kako je njegov oãe malo-
vreden ãlovek. Zlasti Smrekarjevi Franici je s poti hodil, ãe-
tudi ga je v srce bolelo.

Neki dan, ko je na polje ‰el, pa jo je vendar moral sreãati.

Se‰la sta se na razpotju in Franica ga je ‰e malo pripoãakala,
da je pri‰el do nje.

„Zakaj si bil ondan iz semnja tako naglo pobegnil? Lahko

bi se bil peljal z nama z oãetom,” reãe.

Stefan se zardi. Deklica, ki se je morda domislila, da mu

opomin na semenj ne more biti prijeten, prevrÏe govorico na
drugo stvar in reãe:

„Tvoj lan sem zdaj mimo grede ogledovala. Lep je, samo

malo preredko si ga vsejal.”

„Preredko se ti zdi?”

BES

SOSEDOV SIN

„Ko bi bil mene vpra‰al prej, pa bi te bila nauãila. — Ali me

vzame‰ za terico jeseni?”

„Vem, da ga ne gre‰ tret, ako bi ti vse predivo dal,” reãe

·tefan.

„Kaj meni‰, da ne bi znala trlice v roko vzeti?”
„Znala, vem, da bi kakor vsaka druga, ako bi hotela.”
„Nu, enkrat se mora zaãeti. Res nisem ‰e trla, pa ko bi le-

tos, zaãela bi najraj‰a pri tebi, zato — ker bo lan tako lep.”

„Res? In jaz bi tebe najnaprvo prosil za terico, ko bi te mati

in oãe pustili iti tret, kar paã ni mogoãe, in su‰il bi s takim
veseljem, da bi se ti samo trlo pod rokami.”

Deklica se nasmehne in vpra‰a: „Zakaj te pa ni niã v vas

zveãer k nam?”

„Ali boste drevi kaj ãasa svetili?”
„To se ve da. — Ali pride‰?”
„Gotovo, ãe le ne umrjem.”
„Umrjem! BeÏi, kdo bo to mislil, dokler je mlad in krepak

ko ves svet!”

„Umreti jaz tudi ne mislim ‰e tako naglo, to sem le tako

dejal, da gotovo pridem.”

„Le pridi.”
Razideta se, Franica domov, ·tefan po svoji poti na polje.
To je zlata in belega srebra vredno dekle, misli si ·tefan,

ter si ne more kaj, da se ne bi ‰e enkrat obrnil ter za njo po-
gledal. In glej! V istem hipu se je tudi deklica obrnila, da bi za
njim pogledala, in tako sta se v eni misli, v enem dejanju sre-
ãala. Drug pred drugim sta se svoje radovednosti sramovala,
deklica se zasmeje od daleã sem in ·tefan se tudi zasmeje.

In smejala sta se ta dva, ne toliko zato, ker bi se jima bilo

sme‰no zdelo, da gledata drug za drugim, ako tudi se dobro

BES

SOSEDOV SIN

znata ter vesta, kakova sta po postavi in po obleki; smejala sta
se od veselja ali bogvedi zakaj.

BES

SOSEDOV SIN

b shodu, ki se je pri bliÏnji cerkvi praznoval, plesala je

Smrekarjeva Franica najraj‰a s ·tefanom, a ·tefan sko-

raj z nobeno drugo. Nekateri ljudje, ki vse vidijo, opazili so
tudi to.

Navadno se je Franica ob nedeljah z oãetom in materjo k

prvi jutranji ma‰i vozila. Kadar se je primerilo, da se je sama
s hlapcem peljala ob desetih k ma‰i, skoãil je skoro vselej kje
med potom ·tefan na voz in ni bilo videti, da bi bila Smre-
karjeva hãi nevoljna zaradi tega. Ljudje so opazili tudi to in
‰e mnogo enakega ter so dejali, da vse te malésti ne morejo
biti brez razloga.

Naravno je torej, da sta naposled tudi onadva spregleda-

la, spoznala se, povedala si, kar si je Ïe milijon goreãih src po-
vedalo v tihi uri, v objetju najvi‰je sreãe.

In ta ãas, ko sta si obljubila ljubezen in zvestobo do smr-

ti, nista mislila na bodoãnost, nista gledala zaprek, ki bi se
utegnile grmaditi proti njuni zvezi, ni jima bila v skrbi volja
ali nevolja roditeljev niti ne vsega sveta. âutila sta, da sta edi-
na, ãutila, da se hrepenenje enega srca zliva v drugo srce ter
da objemata ljubljenje vsega, kar je in bode ljubilo.

Ljubezen ne ‰tevili. Trenutka se drÏeã pije sreãni ãlovek z

vso du‰o sladki poÏir in blagor mu, ako uÏiva zdanjosti dar
ter ne dá bridkosti kaliti veselja in ako utopi spomin tega, kar

BES

SOSEDOV SIN

utegne priti grenkega, saj — grenkobe nas ne pozabijo ter
pridejo ‰e prerade, mislimo nanje ali ne mislimo!

Poãasi pa le vstane pomislek, pravega veselja sovraÏnik.

Paã je moralo obema na um priti, da se jima upanje ne sme-
je. Franica je znala svojega oãeta, ni ji bilo lahko misliti, da bi
kdaj hotel imeti Bra‰narjevega sina za zeta; ·tefan se tudi ni
mogel motiti.

âutila sta oba, da jima ta brezupnost kali veselje, zatorej

nista, kakor da bi se bila zmenila, dolgo o tem govorila. Bo-
jeã se, da ne bi iz razgla‰ene skrivnosti njune ljubezni kaj
kvarnega izviralo, ogibala sta se na oãitnih krajih govoriti
med seboj.

Tako se med svetom precej dolgo ni vedelo, da je reã Ïe

tako daleã pri‰la.

Nesreãa pak je hotela, da se je ta ljubezen vendar objavi-

la. Eden va‰kih mladeniãev je videl ·tefana pozno zveãer, ko
je pri Smrekarju Ïe vse spalo, pod majhnim kriÏastim oknom
Franiãine izbice stati in govoriti z deklico. Vedel je mladi ·te-
fanov vrstnik, da do te sreãe ne pride kdor si bodi, da je to-
rej vse to kaj posebnega. Obljubil je sicer ·tefanu, nikomer ne
povedati, da ga je ponoãi pod oknom videl; a ‰el je ‰e tisti
veãer v samotno koão, kjer so njegovi tovari‰i Ïganje pili, ter
jim skrivnostno povedal svojo novico. Ti so jo razodeli vsak
svojemu dekletu in dekleta materam, pa kar vedó matere, zve
s ãasom ves svet.

·tefana je prej vse rado imelo; a zdaj so jeli tu in tam za-

bavljati nanj ter ga sme‰iti. Zdelo se jim je neumno in prev-
zetno, da misli na Smrekarjevo hãer.

BES

SOSEDOV SIN

hi‰o k Smrekerjevim je zahajala stara Ïenica, ki je brez
gotovega domovja ob palici lazila in, povsod znana, pre-

Ïivela nekaj dni v tej, nekaj dni v oni hi‰i. Ker je vedela mno-
go povedati pa ker je vãasih tudi pomagala delati, imela jo je
mati Smrekarica zelo rada, dokler ji ni s preveliko postreÏ-
nostjo nekdaj pri‰la povedat, da gleda Bra‰narjev ·tefan za
Franico.

Kdor materi otroka toÏi, teÏko se ji kdaj prikupi. Mati

Smrekarica je videla, da Ïenica sicer skrivnostno, pa s pravim
veseljem pripoveduje, kaj ljudje govoré, in mislila si je, da je
gotovo to reã Ïe tudi drugje pripovedovala, reã, katera nazad-
nje utegne ‰e neresniãna biti.

„Kaj takega mi ni treba nikoli veã pripovedovati, kar jezi-

ki uganejo o na‰i hi‰i,” reãe mati. „In ãe bom kdaj slisala, da
bo‰ koga na‰ih obirala pri nas ali kjer si bodi, ne prikaÏi se mi
veã v hi‰o.”

Beraãica, ki se je menila s to vaÏno po‰to materi Smreka-

rici jako prikupiti, odide prepla‰ena iz veÏe in dalje po vasi.

A skrbljiva mati je vendar premi‰ljala ves dan to, kar je

zvedela. Dozdevalo se je zvedeni Ïeni, da se je Franica res
nekako spremenila v poslednjem ãasu. Utegnilo bi resniãno
biti.

Zveãer gre v hãerino kamro, sede na posteljo k nji in zaã-

ne pripovedovati, kaj je sli‰ala. Bolj ostro, nego je bila njena

BES

SOSEDOV SIN

navada govoriti s hãerjo, vpra‰a, ãe je to res. Deklica bi ji bila
rada resnico povedala, materi, pa sicer nikomur veã; ali ni
mogla, bala se je! Mislila je: zdaj ‰e ne! ter odgovori na ma-
terino vpra‰anje: „Zakaj mi ljudje miru ne dadé!”

Mati je rada vÐ‚jela, da ta in vsi drugi dvomni odgovori

pomenjajo: ni res, kar se govori.

„Pazi se,” reãe mati, „ogiblji se, da te ljudje v besedo in v

jezike ne dobodo. S poti mu pojdi, kjer mu more‰, njemu in
drugim takim. Jaz ti ne bom prepovedovala govoriti s tem ali
onim, kar je po‰teno in prav; niti neãem, da bi bila sama svoja
in topasta, pa da bi se ne hotela meniti, naj bode s katerim je.
Veselega ãloveka je ‰e Bog vesel. Pa saj ti menda ni treba za-
biãevati, saj si pametna dovolj ter sama ve‰, da mora‰ vedno
Boga pred oãmi imeti in pri vsaki reãi pomisliti, kaj bi oãe
dejal, ako bi to in to vedel. Zmerom smo te prav uãili, doma
in v ‰oli si sli‰ala, da mora otrok tako delati, kakor oãe in mati
hoãeta.”

Hãeri stopijo solze v oãi. V izbici je bilo malo svetlo, brleãa

sveãa ni bila otrnjena, mati teh solz ni opazila.

„Sama sebe se najbolj pazi,” reãe mati dalje. „Dokler je ãlo-

vek mlad, ne pomisli in lahko se mu spesne. Saj ve‰, kaj mis-
lim. Glej, Podselska Jeriãka...”

„Mati!...”
„Le molãi, le molãi! Jaz se zate ne bojim, ali moram se bati.

Hoãem ti le reãi, da mora‰ moliti za pravo ãednost. Jaz ti ver-
jamem, da ni niã, kar ljudje govoré, pa pomisli, kaj bi oãe re-
kel, ako bi kaj bilo, ako bi samo sli‰al to govorico! Glej, koli-
ko si oãe prizadeva, koliko trpi in skrbi ponoãi in podnevi! Za
koga drugega, ãe ne zate? Saj imava samo tebe na svetu.”

Ta misel Ïenici zbudi spomin na njene zgodaj pomrle otro-

BES

SOSEDOV SIN

ke in tiho zaãne jokati. Deklica se ji oklene okrog vratu in tudi
njej tekó solze, a sirota si ne upa povedati zakaj.

„Ti bo‰ meni in oãetu na starost edino veselje in si nama

Ïe zdaj. Zato delaj zmerom oãetu po volji, napak te on ne
more uãiti.”

„MoÏiti se me ne silite,” ‰epeãe dekle.
„Ne bova te silila. Sicer pa niã ne misli, da je to tako hudo,

le poãakaj, vse pride zlepa in poãasi,” odgovori mati nasmeh-
niv‰i se, vstane in med vrati reãe: „Le Bogu se priporoãi pa
zaspi! Oãe teÏko da bi nocoj domov pri‰el. Bog daj, da bi se
kaj ne primerilo na poti!”

Rek‰i, zapre mati duri za seboj, a dekle se razpravi, ugas-

ne luã in zleze v posteljo. Dolgo ihti pod odejo in zaspati ne
more.

Zdajci, Ïe precèj pozno, nekdo nalahko potrka na okence.

Ve, kdo je, pa danes ne misli vstati ne odpreti okna, danes ne
ter nikoli veã ne, dasi tudi njej srce glasno tolãe. Saj je greh
delati proti volji take dobre matere. DolÏnost prepoveduje,
poslu‰ati glas lastnega srca. Spo‰tovanje materine besede naj
ukroti ãut, zadu‰i klic ljubezni!

·e enkrat potrka ter njeno ime tiho zakliãe. Ne, ni mogoãe

zatajiti se; Bog, ki je ãloveku ãuteãe srce ustvaril, naj odpus-
ti! ·e enkrat bo govorila Ï njim, povedala mu, kaj je mati re-
kla, in potem — morda ne veã.

Vstane, okno odpre. ·tefan stoji pri zidu. Ko ga vidi v mra-

ku pred seboj, zginejo vsi storjeni nameni, poda mu roko in
zaãne se ‰epetanje.

Ko dokonãa deklica svoje pripovedovanje o materi, stoji

·tefan nekaj ãasa nem ob zidu. Naglo pa seÏe v Ïep in ji poda
nekaj v roko.

BES

SOSEDOV SIN

„Kaj je?” vpra‰a deklica.
„Prstan, ki si mi ga dala, ko sva nekoã v semenj ‰la. Tvoja

mati prav govoré, jaz se ti moram umakniti, daleã daleã
proã!”

„Kaj bo‰?”
„Na vojsko ‰el, po svetu — nikdar ne pridem veã v to vas!”
„Ne, zaboga ne! Ná prstan nazaj, jaz ga ne vzamem.”
„Imej ga! Daj ga drugemu, jaz ga ne smem imeti!”
„âe ga ne vzame‰ nazaj, vrÏem ga skozi okno v travo, naj

se izgubi v zemlji za vselej! Nikdar ne bom veã vesela. Iz moje
roke ne bo nikoli nihãe ni tega ni drugega prejel, samo ti!
âe‰?” — In ·tefan zopet vzame prstanek nazaj.

BES

SOSEDOV SIN

red pustom, ob ãasu splo‰nih Ïenitovanj, jeli so se zopet

bolj pogosto snubaãi shajati v Smrekarjevo hi‰o. Povpra-

‰eval je zopet Pogreznikov Peter, oglasil se je Ïupanov sin iz
bliÏnje fare in veã drugih bogatih kmetskih sinov se je pri‰lo
ponujat za zeta.

A najimenitnej‰i je bil ter najveã govorice je napravil mlad,

bogat usnjar, ki se je bil naselil v veliki hi‰i pri cesti. Nosil se
je po mestno, opravljen je bil po gosposko, govoril je veã jezi-
kov, bil je lep, sladkih besedi, krotak, pohleven in prijazen, da
ga je vse hvalilo. Govoril je posebno rad z materjo Smrekarico
ter se ji takoj tako prikupil, da bi mu bila naravnost dala hãer.
Zanjo je bilo Ïe zanimivo in ãastno, da bi njena hãi dobila
moÏa, ki je bil bogat in uãen, gosposki in zveden po svetu.

„Na‰a Francka se mora zdaj precej moÏiti, dokler je mla-

da. Kadar bo Ïe bolj v letih, ne bo veã tako,” reãe mati Smre-
karica moÏu Antonu, ko sta bila nekdaj sama v hi‰i ter je ona
nekaj ‰ivala, on pa s pipo v ustih gor in dol hodil.

„Nu, saj se jaz ne branim,” odgovori Anton.
„Dobiti mora moÏa, ki jo bo rad imel in ki naju ne bo za-

niãeval na starost — katerega, ki ima dobro naturo.”

„Saj babe imate nos tudi dober, le izberite ga,” reãe Anton.
„Pogreznikov sin je preskop, pretrd. Taki niso pridni.”
„Ne? Zapravljivci so pridni in mehkuÏi, ka-li!”
„Vrhni‰ãakov sin bi k hi‰i prinesel denar, ki pravijo, da ni

BES

SOSEDOV SIN

ves po pravici dobljen; potlej bi ne bilo boÏjega imena pri
hi‰i,” ‰teje mati dalje.

„Ljudje vsakega obrékajo, kdor kaj ima.”
„Jeliãev ni delaven; niã ga ne hvalijo ljudje.”
„Nu, kateri bi pa bil tebi po glavi, kateri?” vpra‰a Anton ter

stopi prédnjo.

„Tak, ki bo naju na starost v ãislih imel.”
„In kateri je tak?”
„Ta usnjar Lovréniã,” odgovori Ïenica.
Anton se zasmeje in gre zopet dvakrat gor in dol.
„Tedaj ta ti godi?” vpra‰a.
„Dober ãlovek je, mehkega srca in zna s ãlovekom spre-

govoriti,” reãe mati.

„Kaj pa dekle? Kaj pravi? Ali je tudi njej v srce sedel kakor

tebi?”

„Niãesar ne reãe, pa mislim, da bi ga vzela.”
„Jaz mislim, da je bolj pametna od tebe in da ge neãe,” od-

govori moÏ. „Le poslu‰aj me, stara, jaz tudi ne stavim nanj
toliko, kolikor ti. Denar je lepa reã, ali denar je od danes do
jutri. Kupãija je dobra, ali nesreãa se lahko primeri. Le kdor
zna delati, kdor zna vsako stvar v roko prijeti, ta je trden na
svetu. Saj ve‰, da bi jaz rad zeta vzel sem na dom, raj‰i nego
dekleta drugam dajal...”

„Saj nam na izbiro stavi, ali jo k sebi vzame ali pa se k nam

priÏeni, kar ãe‰.”

„Na mojem domu je treba kmeta. Takega jaz neãem, da bi

v gosposki suknji okoli hi‰e hlaãal, pa da bi ga ljudje vikali ter
bi ‰e jaz ne mogel govoriti Ï njim kakor z vsakim ãlovekom.
Pojdite mi v kraj z gospostvom! Moj oãe je bil kmet in moj zet
bo kmet; kdor poleg ãesa drugega prinese najprvo trdno de-

BES

SOSEDOV SIN

lavno roko, kdor se bode v ponedeljek drugaãe oblaãil nego
v nedeljo, tak pride pod mojo streho, pa je amen besedi!”

„Smrekarja je kmetstvo podstavilo, kajne? Iz zemlje si sto-

tine in stotine denarja izril!” Ïena zabavljivo reãe:

„Baba, ti govori‰, kakor ve‰. Kmetstvo ne redi, ali po‰teno

Ïivi; drÏi se ga, kdor ga ima‰. Iz deÏja je dobro, ãe ima ãlovek
kam pod streho pribeÏati. Pri trgovini ãlovek kolne, pri kmet-
stvu pa moli. Smrekar je znal kleti in moliti in zato se je pod-
stavil, baba!”

„Tako raj‰i vzame‰ takega, ki ti bo na starost v zobe gle-

dal?”

„Jaz svojega zeta ne bom nikoli niãesar prosil ãe Bog dá.

Povedal sem ti, da ga neãem, ki bi v petek suknjo nosil in bi
ga starci vikali. Molãi!”

Ni se dalo veã govoriti o tem Ïeninu. Vsi drugi niso bili

materi po volji, hãi se ni hotela oglasiti za nobenega, katerega
bi oãe bil rad imel; predpust je minil. Ljudje, ki so priãakovali
Ïenitovanja pri Smrekarju, zmotili so se tudi to zimo. Snubaãi
so bili ali razÏaljeni ali Ïalostni in vse je ostalo, kakor je bilo.

BES

SOSEDOV SIN

XII

neg je skopnel, pomlad je pri‰la, p‰enica po polju je ze-
lenela, rastla, v klasje se vretenila ter naposled orumen-

jala, bila poÏeta in omlaãena.

Smrekarjev Anton je je imel v vreãah dva visoko nadeta

voza pred veÏo. Namenjen je iti v mesto na trg.

„Janez je bolan, ne bo mogel iti s teboj; koga drugega do-

bodi,” reãe mati Smrekarica, gledaje, kako moÏ na vozu po
vreãah hodeã tu ter tam kaj popravlja in prelaga.

„Vrag ‰e take hlapce!” zahudi se Anton, „kadar ga je treba,

pa je kilav. Koga ãem dobiti? Povedi mi ãloveka, da bi mu bilo
upati.”

„Glej, tamle gre Bra‰narjev ·tefan. Vpra‰aj ga, morda on

utegne z enim vozom iti, z enim pojde‰ pa sam.”

„Ta bi bil dober. — ·tefan, stopi malo sem, stopi!” ·tefan

se pribliÏa. Smrekarjev Anton izvleãe mehur tobaka iz Ïepa
ter mu ga ponudi z voza: „Ná, natlaãi!”

Stefanu se malo ãudno zdi, da je Smrekar danes tako pri-

jazen ter mu tobaka ponuja.

„Pojdete ‰e nocoj?” vpra‰a Smrekarja, ko pipo zaÏge.
„Do pol poti bi ‰e nocoj rad ‰el, pa hlapec mi je zbolel. Kaj

bo‰ pa ti, kaj kmetoval?”

„Nimam niã posebnega, postóril sem Ïe, kar je bilo vélike-

ga.”

„Utegne‰ dva dni z doma iti?”

BES

SOSEDOV SIN

„Da bi z vami ‰el namesto hlapca? Zakaj ne, rad, ãe hoãe-

te,” odgovori ·tefan.

„Prav je. Vsakega neãem s seboj jemati, tebe pa rad vza-

mem. Stradal ne bo‰ po poti niti Ïeje trpel, kadar bo‰ vozil z
menoj; za drugo Ïe narediva, da bo prav.”

„âez koliko ãasa se bo treba odpraviti?”
„V mraku zapreÏeva. Le pojdi zdaj domov in preskrbi, kar

ima‰, ter potem k meni pridi, da kaj ugrizka dobiva pa da grlo
splakneva, preden poÏeneva,” reãe Anton.

Ko je sonce Ïa‰lo, bili so v oba voza po trije in trije konji

napreÏeni. Smrekar zamaje z dolgim biãem, konji se upró in
kolesa se zaãno premikati po tiru. Mati Smrekarica, ki je s
praga za vozema gledala, reãe, da ·tefanu, ki je s poslednjim
vozom ‰el, biã in vajet prav lepo pristujeta ter da bi bil ãeden
voznik na vsaki veliki cesti.

„·koda je, da ne bo nikoli vozaril, ker nima s ãim. Njegov

oãe, ki mu je vse zabil, vreden je, da bi skozi ‰ibe dirjal,” pri-
takne star sosed, kateri je mimo gredé pri Smrekarici postal,
ker njemu je bila ona pohvala ·tefanova govorjena.

„Bogve! Pridnega ãloveka Bog zmerom vidi,” reãe Ïena.
„Kakor je Ïe! Vidi ga, ali videti mu ne dá,” odgovori starec

z nasmehom ter s prsti pokaÏe, kako se srebro ‰teje.

Franica je imela v veÏi opravek. Sli‰ala je, kaj mati govori

z onim moÏem, in vesela je bila.

BES

SOSEDOV SIN

XIII

rugi veãer pozno sta ustavila Smrekar in njegov poma-

gaã ·tefan iz mesta domov gredé v kmetski pricestni

krãmi, da bi konji zobali in pili ter sama tudi „malo rdeãega
videla”, kakor je dejal Smrekar, ki je bil ta dan nekaj bolj be-
seden, kajti dobro in lahko je bil prodal.

V krãmi je bilo mnogo voznikov in kmetov okoli veã omi-

zij; vendar tistih, s katerimi je Anton posebno rad govoril,
nocoj ni bilo, ker so bili Ïe od‰li. Zatorej sede s ·tefanom ma-
lo bolj na samo, tjakaj na ogel v kot.

„Le pij, kolikor more‰; vsega ne zapijeva, kar imava, hva-

la Bogu,” reãe Smrekar, ko sta imela najbolj‰ega vina pred se-
boj.

„Klobukov nama ne vzemó,” reãe ·tefan.
„Bogme de ne! — Glej, peãenino nama nese. ReÏi, saj ne

bomo vekomaj Ïiveli.”

Smrekar je sam nocoj tudi precèj pogosto pil. Jezik se mu

vedno bolj in bolj razvezuje; ·tefan ga ni ‰e nikoli videl tako
prijaznega poleg sebe. Pripovedoval je razne reãi iz prej‰njih
let: kako je poãasi obogatel; kako je tu in tam sreãno kup-
ãeval; kako so ga gospodje po mestnih magazinih izku‰ali
prekaniti, pa se jim ni dal, in veã takega.

„Ti nisi neumen, fant!” reãe Smrekar ·tefanu. „Zdaj te res

vije, pa poãasi naprej pride‰. Kmetstva se drÏi, tvoje zemlji‰ãe
je dobro; pa tudi trgovstva bi smel po malem poskusiti, ka-

BES

SOSEDOV SIN

dar si malo opomore‰; to je dobro, brez njega bi ne bilo
Smrekarja, kakor je.”

„To Ïelim Ïe od nekdaj. Takoj drugo leto si konja kupim,”

odgovori ·tefan.

„Dolg plaãuj pa leso za seboj zapiraj, pa bo‰ po vsem sve-

tu lahko hodil in ljudje te bodo radi imeli. Po‰ten si in tudi
ostati mora‰. Jaz tvojega starega nimam posebno na dobrem,
a tebe imam jako rad in, kadar ti bo velika sila, pri meni se
oglasi. Na!”

·tefan prime roko, ki mu jo je Smrekar pomolil, in reãe:

„Vi ste dober moÏ. Denarja vas ne bom prosil ter niãesar dru-
gega. In ãe me boste sli‰ali, storim vam, kar si morete misli-
ti, da vam Ïiv ãlovek stori.”

„E, kaj bo‰! Jaz ne i‰ãem niãesar. — Zmerom ne bom. Ni se

mi treba ubijati po svetu. Lahko bi leÏal doma v senci, sama
navada ãloveku miru ne daje. Kadar enkrat zeta v hi‰o dobo-
dem, menim, da bi to trgovstvo malo popustil. Staram se, pa
ni dobro, ãe si ãlovek vedno in vedno spanec utrguje.”

„Ni treba vam toliko trpeti, storili ste Ïe zase zadosti.”
„Res je tako! Ti si pameten, kaj meni‰, katerega zeta ãem

vzeti? Kateri bi bil najbolj pravi?”

·tefana rdeãica zalije o tem vpra‰anju, gleda prédse v ko-

zarec, molãi nekaj ãasa, pije in reãe malo bojeãe:

„Vzemite zeta, ki ima Franico raj‰i od vsega drugega, ki vas

ima v ãislih kakor oãeta in ki bo materi stregel na starost ka-
kor po‰ten sin.”

Smrekar, ki je bil Ïe malo vinski in dobre volje, nasmehne

se, izpije kozarec vina in vpra‰a: „Kateri je tak, kateri?”

„Vam treba zeta, ki je po‰ten, da mu ne more noben ãlo-

vek oãitati...”

BES

SOSEDOV SIN

„Vse res, takega bi jaz rad. Pa nekaj denarja je spodobno in

mora biti. Voda, tudi ãista, ne vzame se s ãistim vinom, samo
voda z vodo, vino z vinom; sicer je pijaãa le za Ïejo.”

To ·tefana malo popari; ali misli si: zdajle je lepa prilika,

morda je ne bo nikdar veã take; torej naj velja, kar hoãe.

„Jaz nimam denarja ni imovine, pa obojega si upam pri-

dobiti; a ne podam se nikomur in, ko bi se dalo menjavati za
vse, kar smo in imamo, ne menim se z nobenim...”

„Pamet ima‰; jaz sem bil v tvojih letih in sem ‰e zdaj tak.

Vsak ãlovek je sebe vreden.”

„Po‰teno vam govorim, oãe sosedov, vzemite mene za ze-

ta, nikdar se ne boste kesali, do smrti...”

„Oh!” zavpije Smrekar pa ves obraz se mu spremeni in

usta se raztegnejo v zaniãljiv nasmeh.

„Jaz nisem hotel, da bi kdo drug zame pri vas govoril...”

zaãne ·tefan dalje. Smrekar mu ne dá govoriti.

„Fant! Ti si pijan!” reãe. „Ali ve‰, kaj govori‰?”
„Vem. Va‰a Franica me ima rada in jaz njo...”
Ko Smrekar to sli‰i, plane pokonci, oãi upre v ·tefana, kri

mu zalije obraz ter na glas zavpije: „LaÏe‰, beraã! Poberi se
mi, da te videl ne bom. Izpred oãi! Ako ne...”

Ljudje od drugih miz so obmolknili in gledali razdraÏe-

nega Smrekarja. ·tefan je spoznal, da je prenaglo delal, ni
vedel nekaj ãasa kaj storiti, hitro pak je ãez malo hipov vstal,
poloÏil za raãun nekoliko desetic na mizo ter naglo od‰el.

Smrekar prime ·tefanov denar na mizi in ga skozi odprto

okno vrÏe ven v temo. Potem sede, kolne in poln kozarec vina
izlije vase.

BES

SOSEDOV SIN

XIV

metje in vozniki zdaj Antona obsujejo.

„Kaj sta imela? Kaj ti je naredil Bra‰narjev?” vpra‰a

eden.

„Jaz bi skoraj vedel,” reãe drugi.
„Jaz tudi,” pristavi tretji.
„Da bi se vsakega potepina sin z menoj ‰alil!” huduje se

Smrekar kakor sam s seboj.

„Vidite!” reãe prvi.
„Îenil se je pri tvoji hãeri, jaz te reãi vse vem,” reãe drugi.
„Kaj ve‰?” vpra‰a Smrekar.
„Mnogo, ãesar ti ne.”
„Povedi!”
„Tako malo slepe mi‰i sta lovila, ·tefan in tvoja dekle, a

tebi so bile oãi zavezane.”

„LaÏe‰!” zakriãi Anton jezen.
„Ne laÏe ne, ljudje Ïe dolgo o tem govoré,” pove drugi.
„Ne bodi hud, da ti pripovedujem; to je samo, ker te rad

imam.”

„Vina na mizo!” zavpije Smrekar in reãe takoj nekoliko

mirnej‰i: „Ne znajo ‰e mene. Jaz hudiãa izÏenem iz mladih
glav, ako ‰e toliko ãasa v njih sedi.”

„Palice vendar ne, Anton! Te megle se ‰e vse lep‰e razpodé.

Svojega dekleta ne sme‰ pretepati! Ona ni, da bi jo dolÏil; on
ji je malo pamet sesvedral, pa se Ïe zopet vse zlepa zama‰i.”

BES

SOSEDOV SIN

Tako je govoril star kmetiã, ali Anton je dejal:
„Vsak po svoje; jaz Ïe vem, kaj imam storiti. Vsem vam

jezike zaveÏem. Zakaj niste poprej ust raztegnili in meni po-
vedali, hudiãi! Po zobeh nosite mene in mojo hi‰o, to ba‰ zna
vsaka baba. Ali ste vi moÏje? Pa samo, da vem! Videli bomo,
kdo bo greben nosil, ali mi stari ali mlada sémena! — Daj
vina!”

Krãmar in kmetje so razumeli Antonovo jezo porabiti. Ve-

doã, da nocoj vse plaãa, pili so, kolikor je kateri mogel. Ne-
kateri so se mu izku‰ali prikupiti s tem, da so mu bolj na
drobno razpovedovali, kako se govori o tej stvari; drugi so ga
tolaÏili ter zabiãevali mu, da hãere ne sme kaznovati, nego
naj jo, kar najhitreje more, moÏu dá in tako bo vse pri kraju.

Pozno ponoãi je Ïe bilo, ko Anton plaãa, ukaÏe napreãi,

dobi hlapca pri krãmarju, da bi ‰el na ·tefanovem mestu z
drugim, zdaj praznim vozom, ter zapodi proti domu.

Kmetje okrog njega so se ga bili vsi nalezli. Samo on se no-

coj ni mogel popolnoma upijaniti, ãetudi se je hotel. Grizlo in
jelo ga je znotraj in nedolÏni konji, ki so morali v najveãjem
diru teãi proti domu, ãutili so gospodarjevo jezo ter niso mo-
gli uteãi njegovemu biãu.

BES

SOSEDOV SIN

o se je Anton svoji hi‰i bliÏal, videl je, da imajo ‰e luã
spodaj v druÏinski stanici. Da bi tako pozno ‰e svetili, ni

bilo navada. Njega sicer niso priãakovali.

„Ba‰ prav!” misli Anton in, z voza skoãiv‰i, glasno potrka

na vrata. Mali hlapec pride iz hleva in razpreza konje. Sama
mati Smrekarica pride vrata odpirat. Opravljena je popolno-
na, sveãa, ki jo v roki drÏi, kaÏe objokan obraz; moÏa ne po-
zdravi z nobeno besedo, tiho mu sveti po veÏi v stanico. Tam
dene sveão na mizo, molãé postavi tja mrzlo veãerjo z vrha
peãi in sede v kot na klop. Kaj in kako je moÏ nocoj zvedel, to
ve Ïe tudi ona. Eden sosedov je bil iz one krãme pri‰el pred
Smrekarjem v vas in Ïeni to novico prinesel.

Anton vrÏe jezno koÏuh, ki ga je na vozu imel, na posteljo,

postavi biã ob steni, klobuk obesi na klin — pa tudi ne govori
niãesar, ne sede k veãerji kakor sicer, ne pogleda nekovega
denarja, ki na mizi leÏi, nego jame po hi‰i gor in dol hoditi in
po strani pogleduje Ïeno, ki ãaka v strahu, kaj bo.

„Biljak je prinesel vrniti denar, ki si mu ga bil posodil.

Spravi ga z mize,” reãe Smrekarica s tihim, plahim glasom.

Anton poseÏe po mizi, pograbi papirnati denar ln ga vrÏe

po tleh.

„Kje je Franica?”
Îena se zgane; to vpra‰anje je bilo tako ostro, kakor ga je

priãakovala.

BES

SOSEDOV SIN

„Franica spi,” odgovori mati.
„Ponjo pojdi!”
„Nocoj ne.”
„Jaz pravim, da hoãem ‰e nocoj govoriti Ï njo, zdajle pre-

cej. Pojdi!”

Îena pokrije z opasanim belim zastorom obliãje in zaãne

jokati.

„Tudi ti neãe‰ veã sli‰ati! Kaj, ko bi se ti kaj na starost pri-

godilo?” reãe Anton ter po strani pogleda po biãu. Takoj po-
prime sveão in gre trdo stopaje iz izbe, po veÏi v stanico, kjer
je navadno hãi spala.

Mati, ki je morala najbolj vedeti, da je nocoj ni tam, nego

da je pred oãetovo jezo skrita v gornji sobici, ni se premak-
nila z mesta. MoÏ pride nazaj, stopi s sveão pred Ïeno. Ona
je vedela, kaj to molãeãe vpra‰anje pomenja.

„Anton!” reãe Ïena jokaje, „jaz sem te ‰e malo prosila vsa

leta, kar Ïiviva vkup. Za Boga te prosim, pomiri in premagaj
se nocoj, ker si jezen. Lezi, jutri bo‰ govoril Ï njo, pa — tep-
sti je ne ‰me‰!”

„Tedaj ti ve‰, kaj mi je! Ti si vedela poprej! Ti si ji pomagala

peãati se z onim...”

„Bog, ki me bo sodil, vé, da mi ni bilo znano, ãe ima Fra-

nica kak zmenek Ï njim.”

Anton postavi sveão zopet na mizo in zaãne, roke na hrbtu

drÏeã ter predse na pol v tla obrnjen, gor in dol hoditi. Îena
se oddahne.

„Vsak beraã naj mi pride ter mi v zobe pove, da se bo Ïe-

nil v mojo hi‰o. Kaj mi je bilo, da mu nisem ãeljusti raztolkel!
âakaj, dete, jaz te nauãim, kdo je gospodar, koga je treba
vpra‰ati, preden se kaj govori.”

BES

SOSEDOV SIN

„Tepsti je ne sme‰!” Ïena pla‰no spregovori.
„âe ne bo taka, kakor jaz hoãem, raztepem tri palice na

njej. Saj ve‰, da je nisem ‰e nikoli Naj bo, kakor gre; naj ve,
kdo je njen oãe!”

„Ti si bil tudi mlad.”
„Bil; pa svojemu oãetu sem ‰e danes hvaleÏen, da sem mo-

ral po njegovi volji delati. Ali je to lepo, da ljudje mene in tebe
po zobeh nosijo zaradi njene neumnosti? Ali je bilo treba
tega, da me je bilo danes sram med ljudmi, da nisem vedel
kaj reãi zaradi nje? In ali ve‰, kaj lahko iz tega pride, kaj...”

„Kaj si bo‰ to...”, Ïena prestriÏe moÏu besedo.
„âe jo hoãe‰ prvemu beraãu v torbo dati, daj jo, kadar Ïe

mene veã ne bo. Dokler bo moj mezinec gibal, bosta obe ple-
sali, kakor bom jaz godel, ve‰!”

Rek‰i, zaãne Smrekar pobirati denar, ki ga je bil prej v svoji

jezi vrgel po tleh.

„Le pojdi spat!” ukaÏe ãez nekaj ãasa Ïeni. „âe si jo nocoj

skrila, naj ti bo. A jutri zjutraj jo hoãem imeti predse. Potlej
Ïe naredimo, da bo vsej tej stvari hitro konec.”

Kmalu potem je v Smrekarjevi hi‰i luã ugasnila. Mirno je

spalo po vasi vse, le mati in hãi, kateri je vse blagrovalo, da ste
sreãni, nista mogli zatisniti oãi. Grenko priãakovanje druge-
ga jutra je teÏilo obema srce: ena se je tresla in bala oãetove
jeze, drugi ni spati dala materina ljubezen in moÏeva ostrost.

BES

SOSEDOV SIN

XVI

mrekar je bil vajen zgodaj vstajati. Zbudil se je zjutraj ob
isti uri, ãe je ‰el spat ob devetih ali po polnoãi, ãe je legel

popolnoma trezev in spoãit ali ãe malo vinski in utrujen.

Po njem so se morali vsi drugi ravnati razen matere Smre-

karice, katera je smela svoj spanec za pol ure podalj‰ati, ako
se ji je zljubilo, pa samo, odkar je bila hãi Franica toliko do-
rasla, da je imela vse gospodinjstvo tako v rokah kakor ona
sama.

Tudi jutro po tem veãeru je bil Anton vstal ob svoji uri, zaj-

trkoval po stari navadi malo brinovca in ‰el iz hi‰e v hlev h
konjem pogledat, ãe imajo krme, ãe so v snagi itd. Po veÏi
gredoã je videl svojo hãer v kuhinji, pogledal jo, pa tiho mimo
nje ‰el. Nazaj pri‰ed‰i, je celo v kuhinjo stopil, iz velikega og-
nja, pri katerem je Franica kosilo kuhala, Ïareã ogel za pipo
vzel ter molãe zopet od‰el, tako da si je mati, ki je ravno iz
hi‰e stopila, mislila: ne bo take sile, ne!

Mati je bila Ïe namenjena, hãeri oãitati in izpovedati jo, da

se je tako zelo mogla spozabiti ter neumno ljubezen z Bra‰-
narjevim ·tefanom zaãeti. Pa ko je videla bledi hãerin obraz
in sled preãute noãi ln solz, prestra‰ila se je ter je prav lju-
beznivo govorila Ï njo o vsakdanjih kuhinjskih in gospodinj-
skih reãeh.

O pol osmih je bilo kosilo. Mati si je posebej kuhala kavo;

BES

SOSEDOV SIN

oãe in hãi sta navadno raj‰a kosila krepke jedi z druÏino. Da-
nes hãere ni bilo pri mizi.

„Kje je Franica?” vpra‰a oãe.
Mati pove, da je zunaj, da ne more jesti.
„K mizi se pride k molitvi, naj se jé ali ne jé,” odgovori

Smrekar jezno in takoj potem Franica pride. Med kosilom,
katerega je hãi prav malo in prav posiljeno poku‰ala, ni oãe
govoril niãesar.

Ko je bilo dokonãano, vsak hlapcev, narediv‰i pol kriÏa,

razmr‰ene lase malo s prsti popravi in klobuk nasadi, a de-
kle pobere Ïlice, sklede in kar je bilo na mizi. Potem reãe
Smrekar: „Le pojdite na delo!” Obrnjen k Franici spregovo-
ri:

„Ti tukaj ostani!”
Sama sta bila v hi‰i. Oãe zaklene duri odznotraj. Hãi sedi

na klopi, bleda, z pove‰enimi oãmi, z rokama mrtvo v naroãaj
spu‰ãenima, kakor kip iz belega kamna. Oãe s prekriÏanima
rokama stopi na sredo hi‰e in reãe:

„Semkaj predme stopi!”
Franica vstane in stopi predenj, povzdigne proseãe oãi k

oãetu, pa videã, da je njegov pogled oster, strog in jezen, po-
vesi jih koj.

„Poklekni!”
Deklica pade na kolena ter se spusti v glasen jok.
„Kdo sem jaz?”
Smrekar mora svoje vpra‰anje ponoviti, preden hãi joka-

je s slabim glasom odgovori:

„Moj oãe.”
„Moli mi deset boÏjih zapovedi!”
Hãi zaãne boÏje zapovedi praviti, ali pride komaj do dru-

BES

SOSEDOV SIN

ge in dalje ne more, beseda ji zastaja v grlu. Oãe menda to
vidi in reãe:

„Kaj uãi ãetrta zapoved?”
„Spo‰tuj oãeta in mater...”
„Prav: .. Da bo‰ dolgo Ïivela in da se ti bo dobro godilo na

zemlji. — Ali ti mene spo‰tuje‰?”

„Spo‰tujem.”
„In me slepi‰! Jaz menim, da si dobra, pametna hãi, a ti za

menoj natihoma zveze sklepa‰ z beraãem, s sinom takega
ãloveka, ki ve‰, da ga jaz videti ne morem. Kaj je to? Kaj bo iz
tega! Drugega nima nego sam sebe in svoj prazni Ïep, pa se
+ti+ meni‰ Ï njim? Kaj ima‰ Ï njim?”

„Pregre‰nega nisem imela nikdar niã Ï njim,” odgovori

dekle.

„Kaj? Pregre‰nega niã! Deklina, ko bi to tvoj oãe sli‰al ali

mislil, potlej bi drugaãe govoril s teboj. Pregre‰nega!

Potlej pa pojdi, kakor je svet dolg in ‰irok, oãeta in mate-

re iskat, v tej hi‰i bi ga ne imela veã, ako bi to, ‰e to pri‰lo!
Ve‰, kaj govorim?”

Deklica hoãe s tal vstati.
„Kleãi!” zagrmi oãe. „Obljubi mi, da se ne bo‰ od danes, od

te ure veã peãala Ï njim, da Ï njim tudi govorila ne bo‰!”

Hãi se hoãe okleniti oãetovih kolen, ali on odstopi in reãe:
„Obljubi!”
„Obetam,” spregovori ona.
„Vidi‰, kaj tukaj na steni visi?” reãe on, kaÏoã na pu‰ko, ki

je bila nad posteljo obe‰ena. „Raj‰i ga ustrelim, nego da bi...
Ïe ve‰, kaj mislim. Zahvali se svoji materi, da te sinoãi nisem
dobil, sicer...”

Rek‰i, se moÏ obrne proti durim in izide.

BES

SOSEDOV SIN

XVII

opoldne je Smrekar kakor brez namena stal na koncu
svoje hi‰e pod oknom tiste izbice, v kateri je njegova hãi

spavala.

„Pojdi sem, stara,” migne svoji Ïeni, ki je ba‰ iz ka‰ãe pri-

‰la.

„Kaj je?” vpra‰a mati Smrekarica.
„Vidi‰!” pokaÏe moÏ s prstom na tla ob zidu.
„Jaz niãesar ne vidim,” odgovori mati.
„Ne? Menda si slepa. Tla so tod razhojena, odpadki od zi-

da so razdrobljeni s stopinjo. Zid na robu okna je tudi zama-
zan. To je sled. Ponoãi se je hodil pogovarjat Ï njo. Da bi ga
bil jaz enkrat dobil! Od danes ne sme dekle veã tukaj spati.
Zgoraj ji postiljaj.”

Îena pokima in zami‰ljena odide v veÏo.
Odslej sta pazila oãe in mati na hãer. Ves dan je morala biti

pri domu. Oãe je hodil manj po trgovstvu nego poprej in, ka-
dar je moral kam iti, ni pozabil pred odhodom Ïeni zabiãiti,
naj bo pazna ter naj ima povsod oãi.

Deklica je tiho opravljala vsakdanja dela. Stregla je mate-

ri in oãetu z veãjo skrbljivostjo nego poprej, a govorila je
malo in vesela ni bila nikdar. Z obraza ji je od dne do dne bolj
ginila cvetoãa, zdravje in mladost oznanjujoãa barva, Ïalost
je bila razlita po njenem obliãju.

Mati je poznala ãrva, ki jo gloje, in v srce se ji je smililo

BES

SOSEDOV SIN

dete. S to in ono malo reãjo jo je izku‰ala razveseliti, molila
zanjo in jokala se, kadar je bila sama. Vãasi se ji je moÏ zdel
preoster, a vãasi bi bila Ïenica vso boleãino, ki se je iz hãere
v njeno materino srce stakala, izlila v jezo do — ·tefana, ki je
bil po njenih mislih edini kriv, da ni bilo v njeni hi‰i — ne
miru, miru, praznote, ti‰ine je bilo ‰e preveã — tistega vese-
lo-pokojnega stanja, ki je kraljevalo doslej vedno na Smre-
karjevem domu.

Neko nedeljo popoldne, ko so bili ‰li vsi v cerkev k nauku

in je Smrekarica sama doma pri oknu sedela ter bukve vseh
svetnikov in svetnic v roki drÏala, videla je ·tefana mimo
okna iti. Hitro ga pokliãe v hi‰o.

Ko je pred njo stal, zaãne ga Ïena o‰tevati in zmerjati, da

more biti tako hudoben ter brez pameti in premisleka zdraÏ-
bo delati v druÏini, pa nevednemu dekletu, ki ga ne more nik-
dar dobiti v zakon, z nepremi‰ljeno ljubeznijo srce teÏiti.

Dokler se mati Smrekarica huduje, ne odgovarja ·tefan

niãesar. Sedi na klopi in z eno, v ogel mize uprto roko glavó
podslanja. Ko se Ïena umiri, spregovori on:

„Res je, mati, nepremi‰ljena je ta ljubezen. Jaz nisem mis-

lil, kaj bo iz tega, niti da bi kaj bilo, niti kaj bi utegnilo biti,
nego...”

„Iz glave si jo mora‰ izbiti, pa je. On je rekel, da te ustreli,

ãe bo‰ hodil ‰e za njo.”

„To me ne stra‰i, mati; meni bi ne bila velika izguba, ãe me

zdaj ustreli ta ali ta. Tudi mi ne more nihãe na svetu ukaza-
ti, da bi si jo iz glave izbil. Pozabiti je ne bom mogel, dokler
bom Ïiv. Tega vendar ne reãem, da se ne bi s poti umaknil,
daleã proã; a ne zaradi oãeta in sveta, temveã njej na ljubav.

BES

SOSEDOV SIN

Vi ne veste in nihãe ne ve, kaj sem trpel te dni, ko sem sli‰al,
da ji je hudo in da sem jaz kriv tega.”

Smrekarica je videla, da je ·tefan teÏko solzo v oãesu za-

tiral. To jo je precèj omeãilo in dejala je:

„Saj jaz ti ne reãem niã. Znam te, da si priden fant. Bogve

kako bi bilo, ako bi ‰lo pri na‰i hi‰i po moje. Ali to sam vidi‰,
da k nam ne more‰ priti, saj zna‰ na‰ega oãeta. Jaz le ne vem,
kako si mogel tako neumen biti, da si mu celo sam kaj take-
ga pripovedoval ter vpra‰al ga, kar bi ti bila jaz bolj zlepa po-
vedala! Glej, koliko sitnosti in nesreãe bi se bilo odvrnilo. —
Iz glave si pa lahko vse izbije‰, ako hoãe‰. Na svetu ãlovek vse
pozabi, samo greha ne lahko. Le pameten bodi in sosedje bo-
mo, prijatelji med seboj zmerom kakor do zdaj.”

„Zmerom. Do danes mi niste Ïal besede rekli. Bolelo me je

poprej, ko ste mi toliko hudega oãitali, a zdaj sem vesel, ker
vidim, da ste dobri.— Jaz ne morem in si ne upam misliti,
kako se mi ta reã izteãe...”

„Tako se izteãe, kakor se mora.”
„Vãasi sem Ïelel, da bi tega va‰ega bogastva ne bilo niã,

vãasi sem dejal, da bi se Franica le drugam ne moÏila, naj jo
jaz dobim ali ne, vãasi pa me popade, da menim: ni mogoãe
in ne sme biti, da bi jo kateri drug dobil. Tako mi vre po gla-
vi, vem, kaj hoãem, in ne vem.”

„To ni prav; vsega tega ni treba misliti! Kako drugo si izbe-

ri, saj jih je dosti, ki te rade in lahko vzemó.”

„Ljudje govore,” reãe ·tefan dalje, „da jaz va‰e Franice

i‰ãem samo zaradi denarja, ki ga bo imela. To je res, denar je
lepa reã na svetu, jaz bi se ga ne branil, kakor se ga noben
ãlovek ne brani; ali smem povedati vam, mati, in vsem lju-

BES

SOSEDOV SIN

dem, ãetudi neãe nihãe verjeti, jaz bi va‰o Franico vzel, ako
bi ji tudi moral kupiti vse, v kar se pred poroko obleãe.”

„Le po umu delaj ter ne sezaj tjakaj, od koder ne doseÏe‰

niãesar. — Zdaj pojdi, ljudje bodo iz cerkve ‰li; neãem, da bi
kdo vedel, da sem govorila s teboj.”

BES

SOSEDOV SIN

XVIII

o materino upanje, da bo s ãasom hãi zopet vesela in Ïi-

vahna, od dne do dne se ni hotelo izpolniti, jame Ïeno

skrbeti, da ne bi deklica zbolela. Vse prijazno prigovarjanje
ni pomagalo. Razodene tedaj moÏu svoje skrbi.

„Le poãakaj, zdravilo se Ïe napravlja. Jaz vidim in vem, kaj

manjka dekletu, zato sem Ïe skrbel, da bo naglo konec vsem
njenim teÏavam,” reãe Smrekar.

„Kaj misli‰?” vpra‰a Ïena.
„MoÏa ji dobiti. Vse je navedeno. V nedeljo pridejo snubit,

hitro udarimo v roke in vse bode pri kraju.”

„Za kriÏ boÏji! Ne, le zdaj ne!” prepla‰i se mati.
„Zdaj, ba‰ zdaj!”
„Bog pomagaj! Ti si vãasi kakor voda! Ne da bi premislil in

poãakal, rine‰ svojeglavno dalje in se ne da‰...”

„Nu, kaj bi pa rada? Kaj? Ti, ki si modrej‰a od mene!” vpra-

‰a Smrekar malo razdraÏen.

„Dekle naj malo pozabi, kar je bilo, potlej...”
„To Ïe pozabi. Jaz sem s Pogreznikom govoril, obljubil

sem, besede ne snem, ãe se vsi na glavo postavite. Tako je!”

Îena previdi, da so vsi ugovori bob ob steno metan, in ob-

molkne. Ali skrbi se ne more otresti, da bi se utegnila ta pre-
nagla Ïenitev ãudno raziti.

V nedeljo popoldne pridejo trije moÏje v pla‰ãih, zname-

nje, da so snubaãi, in sedejo pri Smrekarjevih okrog mize. Bil

BES

SOSEDOV SIN

je Pogreznikov Peter, njegov oãe in stric. Domaãin jim prine-
se vina, kruha in suhega mesa na mizo ter govori nekaj na-
vadnih reãi o lepem vremenu itd. Ï njim. Videã, da se Frani-
ca ne pokaÏe v hi‰o, stopi ven.

Mati je bila v kuhinji, a deklica je stala na pragu. Na kam-

nen pokonãnik naslonjena je zrla na videz brez vseh misli
preko polja.

„Gostje so v hi‰i, dekle!” reãe oãe. „Ni spodobno, da tukaj

stoji‰. Pridi noter! Ali se hoãe‰ morda malo ãedneje obleãi?
Pojdi gor v svojo kamro in naglo naredi! Ali bo‰?”

Oãe je govoril prijazno in nekako mehko, hãi se ni mogla

ustavljati, pokimala je in ‰la gor po stopnicah.

Pri‰ed‰i v sobico, poãasi odpre predél svetlo olikane oma-

re. Oblek je bilo tu na izbiranje, dragih in prostej‰ih, za vélike
in male praznike. Vãasi jih je bila vesela, a danes je oko mrt-
vo o vsej tej lepoti; ne izbira niti ne vé, kaj hoãe. Pusti oma-
ro odprto in sede na stol. Kakor trudna poloÏi kriÏem roki na
koleni ter gleda v steno, kjer visi podoba Ïalostne Matere
boÏje.

Gori po stopnicah se zasli‰ijo trdi koraki — oãe v sobico

stopi. Franica vstane. PribliÏa se ji ter jo prime za roko.

„Saj ve‰, Francka,” zaãne Smrekar, „da te nisem ‰e nikdar

napak uãil, nikdar ti ‰e ne ukazal niãesar, kar bi ne bilo prav.
Vselej si rada slu‰ala, slu‰aj me ‰e danes. Glej, midva z mater-
jo te rada imava, raj‰i nego vse drugo na svetu, in storila sva
ti, kar si Ïelela, pa ti bova ‰e. Ali naju ima‰ tudi ti toliko rada,
da nama danes veselje stori‰?”

Tako Smrekar ‰e nikdar ni s svojo hãerjo govoril. Kaj znaãi:

rad imeti, ljubiti, to je menda moÏ paã v srcu imel, a na jezi-
ku tega ni nosil. Ta novi glas je hãer ãudno ganil. Prviã, kar je

BES

SOSEDOV SIN

bila odrastla, oklenila se je zdaj oãetovega vratu in, poloÏiv‰i
mu glavo na prsi, zaãela jokati. Oãe Smrekar jo je tako nerod-
no za ramo prijel, da se ba‰ ni vedelo, ali jo hoãe nalahko od-
riniti od sebe ali k sebi pritisniti.

„Nu, kaj to? âemu to? Jokati ni treba! Sile ti ni in ti ne bo,

ãe Bog hoãe. Pogreznikov Peter je zdolaj, Ïenit se je pri‰el k
tebi, kakor ve‰. Jaz sem te obljubil, ker sem vedel, da me rada
slu‰a‰. Obri‰i solze pa dol pridi in vesela bodi. Saj potrdi‰, kar
sem jaz obljubil?”

Deklica ne odgovori niãesar.
„Ne bodi neumna ter ne jokaj. Mati je tudi jokala, ko smo

‰li k poroki; pa je vpra‰aj, ãe se ji je kdaj hudo godilo. âlovek
ne sme biti tako mehak. Pametna bodi in poslu‰aj nas, ki smo
stari ter vemo, kaj je prav. Silim te ba‰ ne, v mesnico te ne
vleãem; a tega menda ne stori‰, da bi tvoj oãe na sramoti ostal
in besedo oporekel! — Dovolj ãedno si opravljena, niti se ni
treba preoblaãiti. Le takoj pridi dol. Stori mi po volji in ver-
jemi, da se ne bo‰ nikoli kesala. Ustavljati se ne sme‰.”

Oãe se obrne in duri za seboj na pol odprte pusti.
Kmalu za njim s tiho stopinjo pride mati. Îena ima resen

obraz, pa hãeri se zdi, da je po nagubanem licu pod oãmi sled
solz.

„Kaj si res taka, da ne pojde‰ v hi‰o? Saj ne gre‰ v pekel!

Bodi z ljudmi, govori Ï njimi, ker oãe tako hoãe, reci Ïe, kar
hoãe‰!” nagovarja mati.

„Precej grem,” odgovori hãi.
„Tale rdeãa ruta ti dobro pristoji. Deni jo za vrat.” Dekle

mater molãe slu‰a ter se opravi vse po njenem nasvetu. Pot-
lej gre Ï njo vred po stopnicah dol in v hi‰o.

„Franica, pojdi pit,” pokliãe Ïenin Pogreznikov Peter in ji

BES

SOSEDOV SIN

moli kupo. Deklica prime kozarec in pomoãi ustne ter odsta-
vi svojemu namenjenemu Ïeninu.

„Bolj ga potegni, bolj,” reãe Petrov stric, „saj nima kosti!

Vino ti dá bolj rdeãe lice in veselo srce. Pa semkaj k Petru
sedi, da reãemo katero modro ali pa dve.”

Dekle sede k Petru ter zaãne na videz vesel pogovor Ï njim,

vtikaje se tudi v pomenke, katere sta starej‰a moÏa imela z
oãetom.

Po dolgih ovinkih so pri‰li do Ïenitve. Ko so se moÏje na

kratko razgovorili, reãe stric Franici:

„Ni potoka brez vodé, ni poroke brez Ïené; a kaj na‰a lepa

nevesta poreãe? Ali prikima?”

Zdaj je bilo ãas odgovoriti. Njene oãi se sreãajo z ostrim

oãetovim pogledom, beseda, ki bi bila imela Ïeninu vse na-
mere podreti, ostane ji v grlu.

„To sva se Ïe midva zmenila. Pridni otroci vse potrde, kar

oãetje ukrenó,” odgovori Smrekar za svojo hãer.

Potem so se jeli meniti, kdaj se bo Ïenitovanjsko pismo

delalo in druge potrebne reãi. Franica je nekaj ãasa molãe
sedela, a potem naglo vstala in od‰la. Oãe Smrekar je nevo-
ljen pogledal za njo in, da bi jo pred gostmi in snubaãi opra-
viãil zaradi ãudnega obna‰anja, reãe: „Dekle je zdaj nekoliko
dni slabega zdravja.”

BES

SOSEDOV SIN

XIX

ake tri dni pozneje mati Smrekarica jokaje reãe moÏu:
„Moj Bog, ti si kakor voda! Vse obenem bi rad. Bo‰ vi-

del, da se to sreãno ne izteãe. Franica zdaj Ïe niã ne govori.”

„E kaj, pa bo Ïe spet govorila, Ïe; niã se ne boj, saj je Ïen-

ska in materina hãi. Prav je, da zdaj manj govori. Kadar ji zaã-
no zobje izpadati, potlej bo klepetala ponoãi in podnevi ka-
kor vse ve babnice.”

„Kako se more‰ ‰aliti s tem! Mene tako srce boli in vest mi

oãita, da bo ta zakon vendar prisiljen. Ti si jo prisilil.”

„Kaj nisi tudi ti privolila?”
„Jaz nikoli ne. Samo zaradi tebe in tvoje trmoglavosti ji pri-

govarjam. Pa ji ne mislim niã veã; jaz ne morem videti, kaj
trpi.”

„Niã ne bo hudega, niã. Jaz vem, da je tako vse prav. Ko bi

bilo po tvoje, ne bil bi nobene reãi zaãel. Kar sem se Ïe kdaj
veãjega polotil, vselej si mi spoãetka branila; potlej, ko si vi-
dela, da se je dobro iz‰lo. potlej si molãala. Bog je Ïe vedel,
zakaj ni babam hlaã dal: srãnosti nimate nobene, vsako reã se
bojite prijeti. Le molãi! Jutri pojdemo pismo delat.”

Drugo jutro sta bila dva konja v najlep‰i voz vpreÏena in

Smrekarjev brat je bil pri‰el v praÏnji obleki, da bi za moÏa in
za prião pomagal pri beleÏniku pogodbe v Ïenitovanjsko pis-
mo postavljati.

Ob tej poslednji uri se je Franica jela oãetu ustavljati. Ni je

BES

SOSEDOV SIN

bilo zlepa pripraviti, da bi se oblekla in ‰la z oãetom v pisar-
nico.

A zdaj se oãe razsrdi in reãe: „Mora‰! Ljudi ne bomo za nos

vodili. Ne vpra‰am te, ãe hoãe‰ ali noãe‰. Jaz bom videl, ãe
bo‰ slu‰ala ali ne! PokaÏem ti, kaj je pokor‰ãina!”

Mati Smrekarica se je zbala te moÏeve jeze, hitro prijela

hãer kakor v svojo zaslombo pod pazduho in dejala: „Saj bo,
saj pojde!”

Po mnogih materinih pro‰njah se je Franica naposled ob-

lekla ter k oãetu in stricu sedla na voz.

V pisarnici pri beleÏniku so moÏje ugibali, koliko in kako

bi si Ïenin in nevesta imovino zaÏenila, kako bi otroci iz tega
zakona nasledovali in ãesar je ‰e treba. Franiãin stric je veã-
krat neveste vpra‰al: „Ali ti je tako po volji?” A ona je bila
nekako mrtva; poslu‰ala je, kaj govore in kaj zapisujejo, pa
sli‰ala ni nobene reãi do dobrega.

„Naredite, kakor hoãete!” to je bilo vse, kar je bilo spravi-

ti iz nje ves ãas.

Ko je bilo pisanje in pogajanje dokonãano, treba jo je bilo

zopet siliti, da je podpisala. Tako dolgo ni hotela prijeti za
pero, dokler je ni oãe skrivaj pomenljivo sunil in pogledal z
ostrim oãesom.

Ubogi Pogreznikov Peter, ki se je pogumno podkriÏal na

Ïenitovanjsko pismo, bil je Ïe po navadi malo neroden v ve-
denju in v govoru; ali danes, ko se mu je najveãja Ïelja jela
izpolnjevati, teÏilo mu je ‰e nekaj posebnega jezik in srce, ko
je videl svojo nevesto tako brez vsega veselja, pobito, kakor
bi je vse niã ne brigalo. Îelel si je siromak, da bi bil namesto
v Ïenitovanju raj‰i doma za peãjo ali da bi vsaj to pusto pri-
pravljanje in pomenkovanje Ïe minilo.

BES

SOSEDOV SIN

ranica in Peter sta bila v cerkvi Ïe dvakrat oklicana in Ïe-
nitovanje se je bliÏalo.

Tedaj je Smrekar posebno gledal, da ni Franica ‰la nika-

mor, kjer bi bila mogla s ·tefanom govoriti. Tudi je bil moÏ
zadovoljen, ker je videl, da si ·tefan ne prizadeva k hi‰i pri-
ti, da se ‰e celo umiãe. Menda je sam razvidel svojo nespa-
met, tako je mislil Smrekar.

Franica se o svoji Ïenitvi ni zmenila z nikomer. âe je kdo

kaj izpra‰eval o tej stvari, ‰la je najraj‰a takoj od njega. Dek-
lam in drugim je o prvi opombi jezno ukazala, naj molãé.

Bilo je precèj mrzlo megleno jutro, ko je Franica z dvema

deklama na studencu prala. Dokonãav‰i delo, dene kebel na
glavo, pusti dekli ‰e pri perilih ter ide proti domu.

Pot od studenca do doma je drÏal skozi majhno hosto mla-

dih gabrov.

Bodisi da se je bala pasti na pomrzlem uglajenem potu ali

da je bila vase utopljena, gledala je predse v tla in stopala zelo
poãasno.

Naglo jo nekdo za komolec prime. Kakor lahka groza jo

pre‰ine ter hitro z eno roko poprime kebel, da ne bi z glave
padel in, ozr‰i se, vidi ·tefana pred seboj.

„Kaj niti soseda nisva veã, da gre‰ tako mimo mene, kakor

bi bil iz devete deÏele in bi se ne bila ‰e nikdar videla?”

To ·tefanovo vpra‰anje je bilo govorjeno z nekim toÏnim,

BES

SOSEDOV SIN

pa vendar ostrim, oãitajoãim glasom. Deklica menda ne ve
kaj odgovoriti, a obrne se v trenutku, kar Ïila dvakrat trene,
pogleda s solznim oãesom mladeniãa in reãe:

„Saj ve‰...”
„Vse vem, da bo svatovanje. Vsaj povabila me bo‰, ne? Ali

pa sam pridem, sam. Enkrat zaple‰eva tako, da bo vse gleda-
lo, tako kakor se o tisti Rezki bere in o povodnem moÏu. Kaj-
ne?”

Ta misel je bila mladeniãu menda zadnje veselje, kajti z

ognjenimi oãmi se pripogne k nji, da bi ji videl v lice.

„In ko bova odplesala,” pravi dalje ter oko mu zatemni,

„potem nazadnje zauãemo na vasi, saj je svet ‰irok in dolg.
Glej,” — o teh besedah stisne Franici roko, da jo zaboli — „to
‰e ni najhuje, da te jaz ne dobodem. Jaz mislim, da bi bil ve-
sel, ko bi le vsak drugi dan mogel govoriti s teboj. A tega pa
ne bom mogel videti — vem da je greh, pa jaz si ne morem
pomagati — da te bo drug imel.”

„Ne bo me imel, on ne, drug ne...”
„Kaj? Kaj?”
A hitro ·tefanu veselo upanje, ki se mu je po tem dekliãi-

nem odgovoru zasvetilo, izpodrine druga temna misel in, po-
zabiv‰i sam sebe, s strahom pravi:

„Ne, ne! — Povedi, kaj ti je na mislih? Menda vendar ne...”
Pevajoã Ïenski glas se zaãuje zelo blizu izmed grmovja in

prepla‰ena izpuli Franica ·tefanu roko iz roke.

„BeÏi, da naju ne bi videli! Morda bova ‰e govorila,” reãe

dekle.

BES

SOSEDOV SIN

XXI

riprave za svatov‰ãino pri Smrekarjevem Antonu so bile

konãane. Franica je hodila ves ãas tiho, nekako za vse

neobãutljiva, okrog hi‰e, kakor bi se vse, kar se dela, priprav-
lja, govori in godi, nje ni najmanj ne dostajalo. Ljudje so med
seboj z glavo zmajevali, oãe je dejal, da se je hãi vdala, da bo
zopet kmalu vesela, mati pak se je spominjala, da je bilo tudi
njej pred poroko grozno teÏko pri srcu in se je vendar pozne-
je vse na dobro obrnilo, in tako se je starka tolaÏila, ãetudi se
ji je hãi v srce smilila in je prav pogosto jeziãno govorila s
hãerjo o tej in oni stvari, da bi jo na druge misli obrnila.

In pri‰el je naposled doloãeni dan. Bil je malo oblaãen, Ïa-

losten jesenski dan. Sonce se je sicer videlo na prepreÏenem
obnebju, ali Ïarki niso bili tisti kakor o zorenju rumene p‰e-
nice. Hladna burja je brila ãez va‰ke vrte in poslednje hru‰ke
z drevja tresla; drdraje je hre‰ãal majhen klepetec na najvi‰ji
jablani Smrekarjevega vrta, poãasneje in z debelim basom
pak mu je pritrkaval veãji klepetec na lesniki pred Bra‰nar-
jevo hi‰o.

Pa ·tefan ta dan ni klepetcev poslu‰al, ni delal, da, niti ni

hotel gledat iti svatov, ki so se pred Smrekarjevo veÏo zbirali
in vozove zasedali, da se k farni cerkvi odpeljó k poroki.

Pipo, iz katere je kadil, vrÏe na tla, prekoraãi vrt, podere

plot in gre dalje ven iz vasi. Kam gre, sam ne ve.

Nad vasjo je bila hosta. Borovje in raznovrstno pritlikavo

BES

SOSEDOV SIN

grmiãje je tam rastlo. Resa je bila poko‰ena, tla gladka in ·te-
fan, ki je preko hoste koraãil z rokama na hrbtu in pogledom,
v tla obmjenim, gotovo ni gledal, kje bi se za steljo kosilo ali
grabilo.

LeÏe ãez nekaj hodá na tla in dene komolca za vzglavje.

Zre v nebo, enkrat po‰krtne z zobmi, trikrat se prevali in po-
pravi, a naposled spozna, da leÏi‰ãe in leÏa ni prida, ter skoãi
pokonci.

„Kaj dela‰, ·tefan? I, kaj ne gre‰ svatovat?” vpra‰a ga sta-

ra nagubana Ïenica, ki je imela s trto povezano butaro suhih
drv na glavi.

·tefan ji ne odgovori niãesar. Ali kakor stisne pesti in ka-

kor starko pogleda, bilo je videti, da bi jo najraj‰i zadu‰il, za-
davil za vselej.

A vendar mu starka nikdar ni bila niã Ïalega storila. Îenica

se ga menda zboji, kajti hitro za grm zavije in odide.

·tefan se nasloni na staro brezo in gleda za babo. Kmalu

je ni bilo videti ni sli‰ati. Zaãul pak se je od daleã iz doline
mili glas zvona farne cerkve. MeÏnar vabi k sveti ma‰i, po
sveti ma‰i bode poroka Smrekarjeve Franice.

BES

SOSEDOV SIN

XXII

koli farne cerkve je pokopali‰ãe. Po grobeh zelena tra-

va raste in naznanja, da je v mali fari samo malo mrli-

ãev. Redki leseni kriÏi spominjajo pozabljivosti tega sveta ali
morda, da tukaj‰nji ljudje stavljajo svojim dragim mrtvecem
spominke samo v srcu, ne na grobeh.

Pred cerkvenimi vrati tik vhoda na pokopali‰ãe steza sta-

ra, Ïe ãrvojednasta lipa svoje veje, kar jih ni poslednjo pom-
lad Ïalostno usahnilo ter jih meÏnar ni oklestil. Pod lipo stoje
svatje in ãakajo duhovnega pastirja, ãastitljivega sivca, ki je
pol fare krstil in poroãil ter poznal starost in mladost svoje
ãrede vsevprek.

„Îe gredo!” reãe eden svatov, ki se je ãez zid stezal.
„Fajmo‰ter? Prav je,” odgovori Ïeninov oãe.
Franica je bila davi s svojo tovari‰ico ‰e precej zgovorna,

dasi v lice bledej‰a nego kdaj.

Ko vidi fajmo‰tra po kamnenih stopnicah proti pokopa-

li‰ãu stopati, zardi se, zaÏari se ji oko in obrne se v stran.

„Kam gre‰?” Vpra‰ata dve Ïeni.
„Hitro pridi, da te ne bodo ãakali,” reãe druga.
Franica izgine za cerkvijo. Vsi menijo, da je za trenutek

od‰la, pa da se povrne, in obstopijo fajmo‰tra, kateri nekaj
besedi s svati pregovori in potem odide v cerkev, da bi se za
ma‰evanje pripravil.

Trenutek mine, mine drugi, Franice ni bilo nazaj.

BES

SOSEDOV SIN

Dve Ïeni, sorodnici Smrekarjevim, gresta za cerkev za njo

priganjat jo, naj hitro pride. Tam je drugi, stranski izhod s
pokopali‰ãa. Vseh treh ni bilo nazaj.

Ministrant poÏvenketa, orgle zapojo, ma‰a se ima zaãeti,

neveste ni, Ïen ni!

„Kaj je to?” reãe tovari‰ica in ‰e ona hoãe pogledati, kaj

opravljajo tako dolgo za cerkvijo.

V tem hipu prideta oni dve nazaj.
„Nikoli nikjer je ni!” reãeta prepla‰eni in prestra‰eni obe z

enim glasom.

„Jezus, kaj je?” vzkliknejo vse Ïenske.
Franiãine matere ni bilo ondi. Ostala je bila doma in pri-

pravljala za svatov‰ãino ter jokala, menda sama ni vedela za-
kaj.

Oãe Smrekar je bil tam. Prebledel je, ko je sli‰al, da hãere

ni, ustni stisnil, klobuk na oãi pomaknil in ‰el — iskat. ·li so
malone vsi, ogledali povsod, klicali in ljudje, ki so se bili na
pokopali‰ãu in v cerkvi zbrali, da bi pri poroki zijali, pri‰li so
tudi ter pomagali iskati daleã okrog in blizu, nekateri to in
ono pristavljaje.

Ma‰a se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, tudi drugih lju-

di nihãe ni mislil, da bi molit ‰el; dà, ‰e iz cerkve so vreli. Na-
posled je samo nekaj gluhih starih bab ostalo.

Neveste ni bilo nikoli nikjer najti ni doklicati.
„Domov je ‰la, domov!” Tako so ljudje obsodili in tako je

tudi oãe Smrekar verjel.

MoÏ ni nobenega ãloveka pogledal. Sram ga je bilo in jeza

ga je trla, da so ga barve spremetale. V krãmi, kjer so bili vo-
zove pustili, naglo je napregel in sam se v diru domov peljal.

BES

SOSEDOV SIN

Kako bi hãer kaznoval, kako bi jo tepel, tega niti misliti ni
mogel, vse je vrelo v njem.

Drugi svatje so nekaj ãasa zmajevali, se‰li se potem v krã-

mi, napili se, kleli, smejali se in ‰ale zbijali, da take poroke ‰e
niso nikoli doãakali.

Celo Pogreznikov Peter se je napil in naposled vesel bil, da

je s svojo staro teto plesal ter s petama ob tla tolkel.

BES

SOSEDOV SIN

XXIII

oma Smrekar hãere ne najde. Misli si, preden sonce zaj-
de, sama pride in kaj potem! Kako bi bilo oprati to sra-

moto! Pol imenja, vse imenje — pa te sramote ne, tega ne o
ãemer bodo treh far ljudje veã let govorili.

Mati Smrekarica je okoli hi‰e letala in jokala na ves glas, ko

je to sli‰ala. Mislila si je, da hãere ne bode nikdar veã videla,
bala se je, da si je morebiti sama kaj Ïalega storila, da je po-
begnila bogve kam, in vse sosede, ki so se zgrinjale, niso je
mogle utolaÏiti.

„K rodbi je kam ‰la!” tako so se Ïene naposled pogovarja-

le, ko je nikakor ni bilo domov. Smrekarici se je to verjetno
zdelo in potolaÏila se je malo. Kjer je koli vedela za kako so-
rodno in znano hi‰o v obliÏju in daljavi, povsod je razposla-
la ljudi, enega tja, enega sem, da bi pozvedel, ali je Franica
tam. Vsakega je dobro plaãala, vsakega je zaboga prosila, naj
leti, naj brÏ pridirja nazaj.

Iz bliÏnjih krajev je kmalu od vseh strani pri‰lo poroãilo,

da je ni nikjer. Neki star moÏ jo je videl pol ure od cerkve;
potem ni Ïiv ãlovek veã povedal, da bi jo bil videl.

Nazadnje so se vrnili vsi posli, nekateri Ïe ponoãi, nobe-

den pa ni prinesel glasu, kakr‰en bi bil ustregel.

Smrekarjeva hi‰a je bila dva dni kraj nesreãe in Ïalosti. Kaj

je pomagalo bogastvo, kaj denar! Edinega otroka ni bilo.

Smrekar je bil prvi dan ves divji in jezen zaradi sramote,

BES

SOSEDOV SIN

katero mu je hãi pred svetom naredila, ker je za trdno mislil,
da se je samo kam odtegnila, pa da zopet pride, potem je bil
tih, klavrn, ni govoril, ni kadil iz pipe, ni jedel. Na obliãju se
mu je bralo, da trpi on toliko, kolikor mati, ãetudi ne joka.

·tefan, ki se je ljudem odtezal, zvedel je ‰ele drugi dan kaj

se je zgodilo. Poskoãil je in prvi ãut je bilo veselje, radost. Saj
je bil ta dogodek dokaz zanj! Druga misel pak je bila: ãe je
treba svet preobrniti in krvavo morje preplavati, najti jo mo-
ram, govoriti moram Ï njo! Da bi morda veã Ïiva ne bila, ka-
kor so nekateri drugi ugibali, to mu ni precej pri‰lo na misel,
a vendar pozneje, in ta misel mu je bila stra‰nej‰a od sladko-
sti vsega veselja, kar ga je kdaj uÏil.

BES

SOSEDOV SIN

XXIV

va dni je tako minilo.

Tretji dan zjutraj je pri‰la v Smrekarjevo hi‰o stara Ïe-

na, prekupãevalka s kuretino, ki je iz mesta prinesla veselo,
preveselo novico, da je Franica v mestu pri tisti Ïenici, pri
kateri je nekdaj stanovala v svojih otro‰kih letih, ko je v ‰olo
hodila.

In takoj za njo je pri‰el Stefan Smrekarjevi materi skrivaj

povedat, da je dosti sveta obhodil, da je naposled zvedel in
na‰el, kje je Franica; da ji ni niã hudega; da bi v mestu bil rad
govoril Ï njo, samo upal si ni od kraja in potem, ko je hotel,
ni mu k njej priti dovolila Ïena, pri kateri je.

Ta vest je bila Smrekarici na veliko tolaÏbo.
A ãudno je bilo vsem ljudem, kako je Smrekarjev Anton

govoril od tega trenutka, kar je zvedel, da je hãi v mestu. Po-
prej je bil dva dni ves Ïalosten, potrt in pobit; ni govoril z
nikomer, ni tolaÏil, ni grajal plakajoãe in obupane matere ter
sploh se je kazalo, da on ne more biti neobãutljiv oãe.

Zdaj se vsa stvar hitro spremeni. Smrekarjev Anton je zo-

pet stari Smrekarjev Anton, prej‰nji oãe svoje hãere, ko za
trdno zve, da je Franica v mestu pri Ïeni, pri kateri je stano-
vala, ko je bila v mestni ‰oli. Poprej dva dni mrtvo oko zopet
oÏivi; poprej tihi moÏ zopet po stari navadi in ‰e odloãneje ter
jezneje zaãne ukazovati in prepovedovati sluÏabnikom in do-
maãim. Kakor je do zdaj rad na enem mestu mirno sedel in

BES

SOSEDOV SIN

premi‰ljal ter se samo iz notranjega nemira zdaj pa zdaj ga-
nil in hodil vãasih tja, kamor ni bilo treba, vãasih sem brez
namena, tako zdaj samozavestno stopa in ukazuje, huduje se
na vse ter Ïeno osorno kara, ãe jo vidi jokati.

Smrekar in Smrekarica sta sama v izbi.
„Pojdi ponjo!” reãe mati.
Smrekar, kateri kakor po navadi, samo jezneje, za mizo

sedi ter zopet vleãe iz svoje navadne s srebrom okovane pipe,
nekaj ãasa molãi, a potem odgovori:

„Jaz ne!”
„âe oãe ne pojde, kakov ljudski tudi ne pojde!” odgovori

mati jezno.

„Sama je zame‰ala, sama naj zajema!”
„To ni beseda, kakr‰no boÏja zapoved oãeta uãi!” reãe

mati.

„Kaj? BoÏja zapoved?” huduje se oãe. „Baba, ve‰, katera je

ãetrta? Kaj je bilo meni tega treba? Zdaj bom v nedeljo od
ma‰e ‰el, pa bodo ljudje za menoj kazali. P‰enico bom meril,
pa me bodo z nagajivostjo vpra‰ali: zakaj je tvoje dekle od
oltarja zbeÏalo? Ako bodem poliã vina pil jaz pri eni mizi, pri
drugi mizi bodo meÏikali in dejali: to je tisti ki mu je hãi iz-
pred poroke ubeÏala! In ãe se stari moÏje na cesti doidejo,
rekli bodo v pogovoru: eno dete je imel, pa ‰e to ga je na
smeh spravilo ter ga jezikom dalo; on mora velik tepec biti.
— Ve‰, babnica, kaj je to? Vraga ve‰! Jaz ti povem, da, dokler
bodem Ïiv in bode moj mezinec gibal, hoãem biti gospodar
v hi‰i! Kdo jo je silil k poroki? Nihãe! Zakaj mi poslednjo uro
to stori, da me vsak beraã in vsak malhar gleda in se mi smeje
ter me je sram med ljudi iti? Pa bi ‰el zdaj ponjo? A potlej, kaj
‰e potlej?”

BES

SOSEDOV SIN

„Ti si oãe...”
„Kaj oãe, oãe, oãe! Jaz sem bil! Ona naj bi bila hãi Zakaj ne

slu‰a? Zakaj ne dela, kakor boÏja zapoved uãi? âe je to storila,
da je od +mene+ pobegnila, zakaj bi jaz za njo hodil? Ona
dobro ve, kje je moja hi‰a; ona jo je pustila, ona naj je i‰ãe. Jaz
sem oãe bil, bil zmerom; a ona ta dan ni bila hãi. Nikdar in
nikamor je ne grem iskat!”

Te besede je Smrekar jezno in kriãe govoril. Mati je dozdaj

pogovarjala samo tiho in jokaje; a na te poslednje besede svo-
jega moÏa se postavi pokonci kakor ‰e nikdar, kar sta v zako-
nu, in v najsvetej‰i jezi reãe:

„Ti nima‰ ãlove‰kega srca! Tebi se tvoj otrok ne smaili, kdo

se ti bode smilil? Ti ima‰ kamen pod prsmi. Ti si trda, lesena
klada in mrzel kakor led pozimi. Bodi, kjer si in kar si, in sram
te bodi vseh ljudi, ker si dejal, da te jih je sram! Jaz grem pon-
jo, ker ti neãe‰ ponjo iti ter je neãe‰ za svojo hãer imeti!”

„Pojdi, saj ve‰ kam nazaj!” odgovori mirno Smrekar.
To pa mater v njeni ljubezni k hãeri ‰e huje razjezi.
„âe nikoli veã ne bodem videla praga, katerega prestopa‰

ti, neusmiljena zver, ki svojega rojenega otroka neãe‰ pozna-
ti...”

„Pojdi naglo, pojdi!” odgovori oãe precèj mirno.
„Grem!”
Rek‰i, vstane Ïena in zaloputne vrata za seboj.

BES

SOSEDOV SIN

XXV

ati Smrekarica je bila oblekla praÏnjo obleko in, ne
pregovoriv‰i z nobenim ãlovekom v hi‰i, od‰la pe‰, da

bi poiskala in videla hãerko.

Njen moÏ je sam sedel v hi‰i pri oknu na mizo naslonjen.

Gledal je za njo, dokler se je za vrtom skrila. Jezilo ga je men-
da, ker se ni ãisto niã ozrla, kajti dvakrat je poãasno na ãelo
del ‰iroko roko in jo ãez oãi dol do brade potegnil, kakor bi
hotel izbrisati vse, kar mu je po glavi rojilo.

Naposled se z obema komolcema v mizo podpre, ogleduje

muhe, ki po mizi ple‰ejo, in poãasno pipo natlaãi, potem to-
bak naÏge in kakih petkrat iz ust puhne cele megle dima proti
svetemu Bo‰tjanu, ki je na steklo napisan na steni visel na pol
nag in poln pu‰ãic. Pa v pipi danes kmalu ni hotelo goreti,
zato jo poloÏi od sebe.

Nobenega dela nima v mislih, pa vendar v hi‰i ne more

biti; ide torej ven, a kmalu pride zopet v hi‰o nazaj. Hlapec ga
pride nekaj o delu vpra‰at, pa ne zve ni belega ni ãrnega,
temveã ozmerjan mora oditi.

Tako mine dan. V mraku se Anton opravi in v naglici na-

preÏe najhitrej‰o kobilo. Nihãe izmed poslov si ga ne upa
vpra‰ati, kam je namenjen, niti sam nikomur niã ne pove.

Zveãer je bila sluÏabna druÏina sama pri veãerji, nobene-

ga domaãega ni bilo pod streho in o nobenem se ni doloãno
vedelo, kje je. Kar hi‰a stoji, kaj takega ni bilo! Sicer je pre-

BES

SOSEDOV SIN

govor, da, kadar ni maãke doma, imajo mi‰i ples, pa tu se ni
uresniãil. Vsi posli so Franico radi imeli in skrb, ali jo gospo-
dinja in gospodar pripeljeta nazaj ali ne, vezala je jezike vsem
ter prav dolgoãasen in Ïalosten veãer se jim je zdel. ·ele po-
tem se je zaãela govorica, ko je vélika dekla, staro dekle zmr-
‰enih las, v sveti jezi na Smrekarja srdito Ïlico ob mizo zag-
nala, rekoã, da je vse te nesreãe, katero je Bog v hi‰o poslal,
kriva samo trma gospodarjeva, ki je siroto v zakon silil. Ko je
stara vélika dekla zaãela jokati in pastirica ji pomagati, minilo
je vse Ïivljenje ter ugasnjena luã je kazala, da so se raz‰li spat.

BES

SOSEDOV SIN

XXVI

mrekar je bil Ïe blizu mesta do‰el svojo Ïeno, ki je pe‰ ho-
dila in, kakor so rdeãe oãi kazale, med potjo jokala. Precèj

pro‰nje mu je bilo treba, preden je jezno Ïeno k sebi na voz
spravil; potem je kobilo pognal in bila sta kmalu v mestu.

Mati ide sama k znani Ïeni, kjer je Franica nekdaj, ‰e mla-

do dekle, uãeã se stanovala, ter jo najde bolno v postelji. Ma-
ter je v prvem hipu utolaÏilo in razveselilo Ïe samo to, ker je
videla svojo hãer, katere, kakor se ji je zdelo, Ïe tako dolgo ni
videla, zaradi katere je toliko bridke skrbi pretrpela. Mislila
je, da je samo malo bolehna, da bode precej spet dobro ter da
pojde Ï njo in z oãetom domov. Materina ljubezen se je po-
kazala v tem, da je Ïenica k hãerini postelji sela in deklico, za
vroão roko jo drÏeã, s solznimi oãmi zaãela karati, ker je s tem
ravnanjem napravila toliko boleãine in skrbi. A ko je hãeri
pogledala v obraz in videla, da je mlado lice v teh kratkih
dnevih upadlo; ko je solzo ugledala v dekliãinem oãesu in
njen ãuden, proseã pogled brez odgovora; ko ji je roko na
ãelo poloÏila in ãutila, da je Ïareãe: bila je zopet sama mati in
prijela jo je druga velika skrb, kakr‰no more mati imeti pred
posteljo zelo bolnega edinega otroka.

Zunaj je sli‰ala stopinje svojega moÏa in gospodinja v hi‰i

ji tudi pove, da gre Smrekar. Hitro gre ven in ustavi moÏa
pred vrati.

BES

SOSEDOV SIN

„Jezus, sveti Kozma in Damijan, da ne bi umrla!” reãe mo-

Ïu.

Smrekarju se nagubano lice spremeni in strahoma vpra‰a:
„Kdo? Franica?”
Ne ãakaje odgovora, odpre Smrekar duri in stopi v sobo

pred hãer. Pozabljena je bila vsa pridiga, katero si je vso pot
izmi‰ljal, da jo bo deklici govoril.

BES

SOSEDOV SIN

XXVII

ãe in mati sta ostala v mestu. Hãerina bolezen je bila
vedno huj‰a. Zdravnik je dejal, da je jako nevarna vro-

ãinska bolezen. Po treh dneh ni deklica poznala ni oãeta ni
matere.

Bledla je in govorila mnogo o svatov‰ãini ter mnogo dru-

gega. ·tefanovo ime je bilo vedno vpleteno v te nevezane sa-
mogovore. Mati je bedela noã in dan pri postelji z dvema
drugima Ïenama in imele so mnogo truda, da jim bolnica ne
bi iz postelje u‰la. Smrekar je hodil vedno gledat, vendar dol-
go ni mogel pri bolni hãeri ostajati. Spal ni, niti jedel, niti pil,
niti govoril.

Vest mu je rekla: s trmoglavostjo si sam kriv, da ti otrok

umira.

Zdravnik mu pove, da se nocoj razloãi na smrt ali na bo-

lje. Tisoã goldinarjev, dva tisoã, pol imovine, vse je zdravni-
ku obetal, ãe dá hãeri tako zdravilo, da se na bolje obrne. A
zdravnik je dejal, da je zdravje v boÏjih rokah in v bolj ali
manj trdni naturi; da hoãe vse, kar je mogoãe, storiti, a da ‰e
ni gotovo, da bi se obrnilo na dobro. Deklica je morebiti v
zadnjem ãasu mnogo du‰evno trpela, k temu je utegnilo priti
prehlajenje in treba se je vsemu pripraviti.

Tedaj je izgubljena!
Smrekar sede na klop v veÏi, kjer je z zdravnikom govoril,

in sedi kakor okamenel — ne gane pol ure, celo uro.

BES

SOSEDOV SIN

Njegova Ïena pride iz sobe. Sveti se ji nekaj upanja z obliã-

ja ter nekako pogumno reãe moÏu:

„Pojdi, greva!”
On je ne vpra‰a kam, vstane in gre za njo. Tiho koraãita po

ulicah. Veselo je vse ‰umelo sem ter tja, ropotali vozovi, ljudje
se smejali in razgovarjali, zanju se ni zmenil nihãe in, ãe je po
drugi strani mimo ‰el kak ãlovek, ki je trgovca Smrekarja po-
znal od trgovstva, mislil si je: ta je sreãen, ta ima!

Ko prideta do cerkve, Smrekarica zavije proti vratom in

moÏ gre za njo.

V cerkvi ni bilo popoldne Ïive du‰e, samo cerkovni sluÏab-

nik je na velikem oltarju popravljal sveãe in cvetice.

Poklekneta k stranskemu oltarju pred podobo Matere boÏ-

je. V svojem Ïivljenju ta dva nista ‰e tako molila! In vera je
moãna. Obema se srce olaj‰a. Mati obri‰e solze ter se ozre
kvi‰ku k sveti podobi, a oãetu od srca pade nekoliko teÏkega
bremena ter osornemu, hudemu Smrekarjevemu Antonu,
moÏu krepke volje, udero — morda prviã po dolgih dolgih
tridesetih ali ‰tiridesetih letih — solze po rjavem obrazu, pa-
dajoã na kamnena tla.

„Meni nekaj govori, da ne umrje,” po‰epeãe Ïena in

vzdahne: „O Marija!”

Smrekar si z roko oãi otme in vstane. Takoj za njim vsta-

ne Ïena. PrekriÏata se ter vrneta.

Sredi cerkve je stal ãlovek. On se ni po njiju oziral, a ona

ga nista videla, dokler nista tik njega pri‰la; potem sta ‰ele
spoznala ·tefana in — obstala. Nekaj ãasa ni nobeden pre-
govoril, potlej reãe Smrekar:

„Mladeniã, ako te ima Bog rad, tudi jaz te bom rad imel.”

BES

SOSEDOV SIN

·tefan morda ni precej vedel, kaj te besede pomenjajo, a

zvedel je, ko je Ïena dostavila:

„·tefan, moli ‰e ti, da bi ne umrla, potlej bo vse vse, kar bo

Bog hotel!”

Ona odideta, ·tefan obstane tam na mestu kakor priklen-

jen. Kaj je hotel? Namestnika smrt neãe; rad bi bil deklico
namestoval; in bil bi se zaletoval v nebesa kakor Titani v stari
pripovedki, bil bi prosil in silil in zahteval, njo oteti!

BES

SOSEDOV SIN

XXVIII

o polnoãi je bilo. V hi‰i, v sobi pri tleh, so bili okrog bol
nice zdravnik z oãetom in materjo. Nocoj se je imela bo-

lezen odloãiti in ãakali so.

Na dvori‰ãu je bilo veã vozov. Na enem je leÏal precèj ve-

lik mlad ãlovek v slami, s komolcema glavo podpiral in ne-
mirno se metal sem ter tja. Vselej je glavo vzdignil, kadar so
kaka vrata zakriãala ali se kaj drugega ganilo.

Iz konjskega hleva, s svetilnico v roki, pride domaã hlapec,

mane si zaspane oãi ter tava preko dvora. Pri‰ed‰i do onega
voza, obstane, odstopi dva ãevlja in z robato kletvijo svetil-
nico vzdigne, da bi si posvetil, kdo tukaj leÏi.

„Kaj te vrag trese, ka-li, ·tefan? Kaj mi slamo drobi‰ na

dragoletnikovem vozu ter se dolgopeti‰ po dolgem in ‰iro-
kem? Raj‰i v hlev pojdi; moja postelja je ‰e gorka. Jaz ne bom
veã smel zatisniti oãesa. Danes je trÏni dan, pa je treba ‰e
ovsa dobiti ter napasti in napojiti one suhe kljuke StrÏenove,
ki je rekel Ïe ob ‰tirih napreãi — da bi ga zlodej jemal! Saj
gro‰ ti prekleto izbira in izbira, preden ga ãlovek vidi. — Spat,
spat, ·tefan!”

In gledaje na zvezde, reãe mr‰avi hlapec, svetilnico po-

vzdigniv‰i, kakor bi si hotel po nebu posvetiti:

„Glej, gostosevci so Ïe za sosedovo gredo in svete Katari-

ne kolesa ni Ïe veã videti. Ura je dve po polnoãi tako gotovo,
kakor si ti pijanega Bra‰narja sin, ãe se ne huduje‰.”

BES

SOSEDOV SIN

„Miruj in pojdi!” reãe ·tefan.
„Kajpak, kajpak! — Povedaj mi ti raj‰i, ko se Ïe tako lepo

poznava od nekdaj, s kom si se doma razprl ali stepel, da se
zdaj Ïe tri dni tako tiho in na pol skrivaje poteplje‰ tod oko-
li ter si kakor Pavliha, ko je mislil, da ga je medved snel?” —
„To tebi ni niã mar.”

„Vidi‰ ga! Kaj nisva prijatelja? Kaj nisem pri tvojem oãetu

sluÏil, ko ti ‰e hlaã nisi znal obuvati?”

V tem hipu se duri blizu velikih vrat odpro ter v veÏo sto-

pi zdravnik, gospodinja s svetilom in Smrekarjev Anton ·te-
fan plane z voza ter naglo pristopi bliÏe. Ker je v temi stal,
zato ga niso od luãi mogli videti. Sli‰al je ves pogovor in, kar
je sli‰al ter kar je Smrekarjev razjasnjeni obraz priãal, kar so
doktorjeve obljube zatrjevale, vse je bilo tako veselo, da bi bil
zavriskal in poskoãil: bolezen se je na bolje obrnila!

BES

SOSEDOV SIN

XXIX

eã ãevljev debel sneg je leÏal po deÏeli. Od petka do ne-
delje je nepretrgoma ‰el in drevje po Smrekarjevem vrtu

je bilo vse belo. Po vejah ga je viselo po pedenj na debelo in,
kar je bilo ‰ibkej‰ega drevja, pripogibalo se je k tlom trudno
in otoÏno pod teÏo. Smrekar je stal do rogovile v snegu sre-
di vrta, poãasi iz svoje pipe kadil ter hlapcu kazal in zapove-
doval, kako je z dolgim drogom sneg ogrebati, da se ‰e veã vej
ne odãehne, nego se jih je Ïe. Zdaj in zdaj je za kakovih de-
set korakov pregazil, posebno s kake slive debelo sneÏeno
breme otresel ali morda zami‰ljen z nogo sunil kakov odlo-
mek s tega ali onega drevesa. Vse, kar se je odlomilo, smililo
se mu je bolj nego druge krati sto goldinarjev izgube, ker sad-
ni vrt je tako rad imel kakor konje ali pipo.

V hi‰i sta sedeli mati Smrekarica in Franica. Poslednji se je

poznala ‰e bolezen, kajti lice ni ‰e imelo nekdanjega rdeãe-
ga cveta. Odkar se je bila iz mesta vrnila, bilo je precèj spre-
membe v hi‰i in v vasi. Kakor sonce, ãe ga nam temna noã
zakrije, zdi se nam drugo jutro mnogo lep‰e in vse drugaãno,
tako je bila po znanem dogodku v Smrekarjevi hi‰i nekako
vsa druga razmera med hãerjo in roditeljema.

Gotovo da je bila vso to spremembo naredila hãerina huda

bolezen in roditeljski strah, da jo izgubita. Oãe namreã nik-
dar, niti z najmanj‰o besedico, ni v misel vzel hãerinega po-
bega od poroke, ni ji niãesar oãital; vedno je prijazneje in lju-

BES

SOSEDOV SIN

bezniveje govoril Ï njo; da, celo z druÏino se mu je bilo izgu-
bilo precej poprej‰nje trdobe. Mati je hãer — to seve ‰ele po
veã dneh — opominjala, kaj je bilo tega vsega treba. Zakaj ni
bolj odkrito in naravnost govorila Ï njo, z materjo, da neãe
Pogreznikovega Petra? A vse to je bilo govorjeno z neko lju-
beznijo, ki je hãeri prej izvabila skrivno solzo iz oãesa nego
odgovor z jezika.

Danes sedita obe, vsaka pri svjojm oknu, hãi ‰ivaje, a mati

ima Ïe veã minut posel s tem, da bi konec utrgane niti na vre-
tenu svojega kolovrata na‰la iz krotavíce ter ga zopet vdela v
vretensko uho. Ko se ji nazadnje posreãi, poseÏe z roko po
kolesu, da bi kolovrat zopet zavrtela, kar vendar gredoã po-
zabi, kajti skozi okno pogledav‰i na vrt, reãe hãeri:

„Glej, glej, s kom oãe govori!”
Franica pogleda tudi skozi okno, pa se hitro obrne; zardi

se v lice ter upogne k ‰ivanju. V snegu zunaj je stal Smrekar,
na podrto staro jablano z nogo oprt in govoril s sosedovim
sinom ·tefanom.

Mati se obrne od okna in zaãne presti, malo z glavo kima-

je, kakor je nana‰alo kolesno vrtenje in pritiskavanje z nogo
kolovratne preslice nizdol ali popu‰ãavanje kvi‰ku. Matka je
gotovo med delom nekaj prijetnega premi‰ljala, kajti gubanci
po obrazu so se nekako gladili ter na obeh plateh ustnic so se
po nekoliko rejenem obrazu delale dovoljne globelce. Hãi je
materino zami‰ljenost porabila, da je zvedavo, a skrivaj dva-
krat pogledala skozi okno na vrt, kjer je ‰e zmerom oãe s ·te-
fanom govoril pri podrti jablani.

„Ali sta se Ïe kaj pogovarjala z oãetom?” vpra‰a naposled

mati s pomenljivim nasmehom.

Hãi pogleda od dela in vpra‰a po malem hipcu: „Kaj?”

BES

SOSEDOV SIN

„I, saj ve‰ kaj! Malo ven pogledi!”
Deklica ne odgovori.
„Saj meni sme‰ povedati! Kaj nisem tvoja mati? Glej, kako

bi bilo lepo in prav, ako bi mi bila vselej vse povedala! Ni ‰e
niã rekel oãe?”

„Niã ne!” odgovori dekle na pol tiho in srameÏljivo.
Mati nekaj ãasa prede, potem, ustaviv‰i kolovrat in preti-

kaje kobilico, reãe:.

„Vesela bodi in moli, da ima‰ tako pametnega oãeta! Vãe-

raj sva se menila; vse bo prav in kakor je boÏja volja.”

BES

SOSEDOV SIN

XXX

ozneje tri dobra leta je bilo vse prav in kakor je bila boÏja

volja; samo stari Bra‰nar ni veã vina pil, nego Ïe poldru-

go leto poãival tam, kjer ga nihãe ni veã rabil za toÏbe, pisma
in me‰etovanje.

Zopet je bil semanji dan v bliÏnjem trgu. Pred Smrekarje-

vo veÏo je stal zopet voz za semenj napreÏen kakor o dogod-
kih, ki so v prvem poglavju te povesti pripovedovani. Raz-
loãek je bil samo ta, da je bil drug konj vpreÏen in da je pri
vozu stal v delavni obleki Smrekar ter se veselo smejal lepe-
mu dvoletnemu deãku, ki ga je bil posadil na sedeÏ in kateri
je lovil njegovo pipo in biã.

„Kam pojde ata?” vpra‰a moÏ otroka.
Deãek pokaÏe z roãico in zajeca po svojem jeziku:
„Peljal.”
„Kam se bo peljal?”
Deãek je bil nauãeno besedo Ïe pozabil in preden ga stari

Smrekar zopet navadi izgovarjati „semenj”, stopi iz veÏe
mlad moÏ, v katerem hitro ·tefana spoznamo. Ker je bil v
praÏnjem oblaãilu, ni ga dete poznalo prvo trenutje ter se je
oklenilo Smrekarja, ko ga je ·tefan hotel v naroãaj vzeti.
Smrekar se je glasno zasmejal in rekel:

„Otrok ima dedãeka raj‰i od oãeta.”
To je veselilo tudi mlado mater, Franico, ki je k svojemu

moÏu ·tefanu na voz sedala. V poljubu, s katerim je dete z

BES

SOSEDOV SIN

voza poljubljala, bila je poleg materine gotovo tudi otro‰ka
ljubezen in hvaleÏnost k oãetu.

Vtem ko je Smrekar zetu nekaj naukov dajal: kaj in kako je

kupovati v semnju, komu je denarje posoditi in koga je ter-
jati, sku‰ala je babica, mati Smrekarica, z raznimi zvijaãami
sinka od matere dobiti, da ne bi jokal, ko jo bo videl odhaja-
ti.

Star sosed, ki je ‰el mimo hi‰e, zamrmra: „Pa kako se zdaj

vse rado ima in se ima!”

BES

SOSEDOV SIN

ISBN 91-7301-007-3

www.omnibus.se/beseda

Document Outline

Vsebina
- I
- II
- III
- IV
- V
- VI
- VII
- VIII
- IX
- X
- XI
- XII
- XIII
- XIV
- XV
- XVI
- XVII
- XVIII
- XIX
- XX
- XXI
- XXII
- XXIII
- XXIV
- XXV
- XXVI
- XXVII
- XXVIII
- XXIX
- XXX

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Jurčič Domen
Josip Jurčič Nemški valpet
Josip Jurčič Tihotapec
Josip Jurčič Jurij Kozjak, slovenski janičar
Josip Jurčič Telečja pečenka
Josip Jurčič Doktor Zober
Josip Jurčič Spomini starega Slovenca
Josip Jurčič Lepa Vida
Josip Jurčič Hči mestnega sodnika
Josip Jurčič Tugomer
Josip Jurčič Golida in druge povesti
Josip Jurčič Kozlovska sodba v Višnji gori
Josip Jurčič Grad Rojinje
Josip Jurčič Veronika Deseniška
Josip Jurčič Moč in pravica
ekologia wykład i i
Drgania i?le TEST B
Slavoj Žižek, Permanentny stan wyjątkowy
Cytogenetyczne i?kteryjne testy monitorowania skutków zanieczyszczenia środowiska

więcej podobnych podstron

Josip Jurčič Sosedov sin

Document Outline