BES

GRAD ROJINJE

Josip Jurãiã

Grad Rojinje

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

GRAD ROJINJE

BES

Josip Jurãiã
GRAD ROJINJE

Elektronska izdaja v sodelovanju
z zaloÏbo Karantanija

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-306-4

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BES

GRAD ROJINJE

VSEBINA

I. HUDODELSTVO

II. DRVAR IN NJEGOV SIN

III. V GRADU

IV. V KOâI PRI KOLPI

V. âUDEN DOGODEK NA ROJINJU

VI. GOSPODAR IN HLAPCI

VII. VESELEJ·A LETA

VIII. ZASLUÎENA KAZEN

IX. KONEC

JOSIP JURâIâ (1844 — 1881)

BES

GRAD ROJINJE

I. HUDODELSTVO

eta 1593. meseca junija so se Slovenci zadnjikrat
zbrali, da bi odgnali Turka, svojega groznega nadle-

govalca, ki skozi dvesto let ni dal deÏeli miru ne poko-
ja. Andrej Turja‰ki, Ïlahtnik stare rodovine, bil je tisti
moÏ, ki je pod svojo zastavo priklical zlasti kranjske ko-
renjake v obrambo in zaslombo domaãije proti sovraÏ-
nikom, ki so pod poveljstvom Hasana, kakor pravljica
govori, k mohamedanski veri odpadlega kr‰ãanskega
meniha, v velikanskem ‰tevilu valili se skozi Hrva‰ko. Le
malo ‰tevilo voj‰ãakov je mogel Turja‰ki med Slovenci
nabrati, cvet prebivalcev je bil Ïe v prej‰njih stiskah in
v brezkonãnem vojevanju poginil. ·e manj‰e ‰tevilo so
mu poslali Hrvatje na pomoã, tako da je, do Siska pri-
‰ed‰i, komaj 4000 moÏ imel; Turki pak so bili petkrat
moãnej‰i. Tako so se zgrabili in bili slavno bitvo pri Sis-
ku, katera se je sosebno zavoljo hrabrega in pogumne-
ga duha, s katerim so se Kranjci skazali, med njimi pa v
prvi vrsti vitez Ravbar s Kravjaka, konãala Jugoslova-
nom na slavo, Turkom pa v pogubo. Veãidel so Turki ali
na boji‰ãu padli ali se v Kolpi potopili ali pa na begu
poginili. Med ubitimi je bil tudi tur‰ki poveljnik Hasan

BES

GRAD ROJINJE

sam, iz ãigar dragocene obleke so dali napraviti ma‰ni
pla‰ã in ustanovili v Ljubljani veãno ma‰o na svetega
Ahacija dan kakor obletnico in veãni spomin one zma-
ge, zaradi katere je imela Kranjska s sosednimi deÏela-
mi za zmeraj mir pred veãjimi napadi tur‰kih razbojni-
kov.

Bilo je kake dni po bitvi pri Sisku. Vojska se je razha-

jala po dovr‰enih opravkih na vse strani.

Samotno sta jezdila dva vojaka ob Kolpi navzgor. Prvi

je bil kakih petin‰tirideset let star, Ïivoten in moãen.
Obraza ni bil lepega; podolgasto lice in ãez mero velik
nos sta ga kazila; vendar je sijala neka prijaznost moÏu
iz oãi, ki je bila priãa dobrega njegovega srca. Jezdil je
velikanskega konja, dobro rejenega, in roãnik na meãu
mu je bil s srebrom in zlatom okovan. Tudi po drugi
obleki soditi, je moral biti iz plemenite rodovine. To je
bil France Rojar, lastnik grada Rojinja in gospodar pe-
tih vasi v zakotnem kraju Dolenjskega. Ko je sli‰al, da je
deÏela v zadregi, bil je on prvi z devetimi hlapci, ki se je
pridruÏil trumi, katero je peljal Ravbar proti Sisku. Fran-
ce Rojar je bil stare rodovine. Njegovi pradedje so bili iz
ljudstva in, ‰ele ko so se posebno v tur‰kih bojih in ce-
sarskih vojskah poslavili, dobili so plemenito ime in ne-
kaj Ï njim vred, nekaj pa pozneje premoÏno domovan-
je. France nikakor ni hotel biti slabej‰i od svojih dedov;
zato ni pomi‰ljal, kaj mu je storiti: ali varovati mlado

BES

GRAD ROJINJE

Ïeno doma in sedemletno njeno pastorko ali pa opasa-
ti meã in pomoãi domovini k splo‰nemu blagru. Bil je
zdaj vdrugiã oÏenjen. Od svoje prve Ïene je imel majh-
no hãer, ljubo dekletce, ki je imela vso tiho in mirno
oãetovo naturo. Ko pa je njena mati umrla, videl je Fran-
ce v svoji samiji, da je sila dolgoãasno, ako ni gospodinje
v hi‰i, in tudi hãerki bi bil rad drugo mater pripeljal.
Zato je, ãeravno Ïe postaren, vzel v drugi zakon mlado
hãer nekega daljnega soseda. Ali poslednji dve leti, od-
kar je bil vdrugiã oÏenjen, moral je sam sebi spoznati, da
je bilo med vsemi dejanji v njegovem Ïivljenju to pos-
lednje najnespametnej‰e. Zakaj ne samo da je bila Ïen-
ska ohola in prepirljiva, da mu je prinesla nepokoj in
nesloÏnost v hi‰o, da je bila sem ter tja celo spaãene na-
ture, ampak moral je celo imeti Ïeno, ki ga ni ljubila,
njegovega otroka pak kakor prava maãeha ‰e po strani
gledala, ãeravno svojih ni imela. Zato ni ãuda, da je
France raj‰i pustil po krvavem dnevu svoje hlapce, kar
jih ni v boju padlo, vitezu Ravbarju, sam pak se je napo-
til domov le z enim spremljevalcem.

Poglejmo zdaj ‰e drugega izmed na‰ih vojnikov. Ta je

ravno nasprotnega videza, srednje, ‰ibkej‰e postave,
ãednega obliãja, mladega lica in nekako Ïivih oãi, tako
da bi bil na prvi pogled poprej ãloveku v‰eã ko stari nje-
gov tovari‰. Opravljen je ‰e skrbneje ko oni. Vendar na-
tanãni opazovalec bi bil zapazil, s kakimi lisiãjimi in

BES

GRAD ROJINJE

hudobnimi pogledi se je zdaj in zdaj oziral na svojega
tovari‰a; bil bi dalje opazil, da nima nikjer nobene ob-
veze ne rane, celo na obleki nobenega vojnega madeÏa,
da je njegovo oroÏje vse gladko in nepo‰kodovano. Iz
vsega tega se ni dalo soditi, niti da ima dobro srce in ne
da je pogumen in hraber v boju. Vilibald Polut — tako
je bilo mladeniãu ime — bil je Francu po njegovi prvi
Ïeni nekaj malega v rodu in, ker so mu bili star‰i brez
premoÏenja zgodaj v mladosti umrli, vzel ga je bil on v
svojo hi‰o in ga je imel skoraj kakor svojega sina.

»Povej mi po pravici, Vilibald,« pravi starej‰i mlaj-

‰emu tovari‰u, »kajne, da si ‰el nerad z menoj v boj?«

»Zakaj?« vpra‰a mladeniã in gleda v tla.
»Spoznal sem, da bi bil ti raj‰i ostal pri domu; to mi

pa nikakor ni bilo pov‰eãi. Dana‰nji ãas mora ãlovek biti
za vse; boja se moÏ ne sme ogibati, kadar ga je treba.
Noãem sicer, da bi za vsako malenkost za oroÏje prijel,
vendar nekaj moÏatega se te mora prijeti. Tudi v bitvi mi
nisi bil pogodu.«

»Ali nisem delal tako ko drugi?« pravi Vilibald nevo-

ljen.

»Ne vem. Zakaj si vedno za menoj stal in bolj na me-

ne pazil ko na sovraÏnika?« pravi France in ostro po-
gleda mladeniãa.

BES

GRAD ROJINJE

»V mojih letih se mora ãlovek vsaj malo bati za Ïiv-

ljenje. Na vas pa sem se moral vãasih ozreti, ko ste tako
divje in brez premisleka rinili med sovraÏne vojske.«

»âe ni bilo niã drugega!« pravi vitez nekako zamolklo.
Oba jezdita potem tiho dalje. Vilibald je delal, kakor

bi poslednjih besed ne bil razumel; vitez pak je temne-
ga ãela spodbodel konja in se zamislil.

»Vilibald,« spregovori starej‰i ãez nekaj ãasa, »zdaj ti

bom rekel dve besedi naravnost iz srca. Ko sem te jaz na
pro‰njo svoje rajnice v hi‰o vzel, bil si ti ves drug. Hotel
sem te imeti kakor sina in, ko bi lastnih sinov ne imel,
namenjen si bil ti, da bo‰ dobil po meni moje ime in
premoÏenje. Ko sem se pa vdrugiã oÏenil, spremenil si
se ti popolnoma. Tako si nekako tih in potuljen proti
meni, da ne razumem kako in kaj. Zdi se mi prav, da me
ne vidi‰ lahko.«

Stari je pri tem govorjenju gledal resnobno predse v

konjevo grivo.

Ko je konãal, spoznal bi bil kdo tretji na postranskem

hudobnem oãesu mladeniãevem, da je starej‰i resnico
govoril. Vendar je Vilibald dejal:

»To ni res, kar pravite. Jaz vas — ljubim tako kakor

hvaleÏen ãlovek.«

»Hej, tvoj jezik sam mi priãa, da me sovraÏi‰. TeÏko se

ti je izgovorila beseda ›ljubim‹, zato ker je laÏ.«

BES

GRAD ROJINJE

»Morda me pa vi ne morete trpeti in zato tako govo-

rite!«

»Fant, uãi se svoj jezik brzdati; morda bo‰ moral ‰e

dolgo Ïiveti in uãili te bodo drugi ljudje drugaãe ko jaz.
Kako se predrzne‰ meni sovra‰tvo do tebe oãitati? Mor-
da je bilo to sovra‰tvo, da sem te, ko nisi imel nobene-
ga ãloveka, preredil in odgojil, kakor bi te tvoj oãe ne
bil? Morda je to sovra‰tvo ali nestrpnost, nehvaleÏnik,
da sem te Ïe odra‰ãenega v hi‰i obdrÏal tudi potlej, ko
si oãitno svojo malopridnost in nehvaleÏnost do mene
pokazal?«

Te besede je vitez resnobno govoril; mladeniã pa jih

je poslu‰al z mrzlim in najnavadnej‰im obliãjem, kakor
bi hotel reãi: »Kaj mi je do tega, kar pravi‰, stara ‰ema!«
Ravno to je staremu ‰e bolj gnalo Ïolã v kri.

»Vi me samo obdolÏujete, skazali mi niste ‰e nobene

reãi,« pravi Vilibald z isto malomarnostjo.

»Ali ne kaÏe Ïe to tvoje obna‰anje proti meni, da res-

nico trdim? Brez vzrokov jaz ne govorim nikdar. âe bo‰
ti s tako po‰tenostjo in zvestobo prehodil svet in svoje
Ïivljenje, bodi vesel; Ïelim ti to iz vsega srca, zaupam ti
pa ne veliko. Sicer bi pa moral vedeti in ãutiti, da ni na
meni opraviãevati se proti tebi, da ni meni skazovati,
ampak tebi. Povem ti zdaj obenem, da bo‰ mojo hi‰o
enkrat za vselej zapustil. Star si dovolj, i‰ãi si sreãe dru-
god. Ko bi imel srca kaj, moral bi mi biti za te dobrote

BES

GRAD ROJINJE

hvaleÏen, ki si jih uÏil od mene. Razloge sem ti povedal,
zakaj to hoãem imeti, nekatere pa sam lahko ve‰ bolje
ko jaz; zato pa noãem govoriti o njih.«

Mladeniã zopet zaniãljivo s strani pogleda svojega

dobrotnika in mrmra sam predse: »NajbrÏ bom jaz da-
lje v tvoji hi‰i ostal ko ti, stari suhoparnik!«

»âe hoãete Ïe tako imeti, zapustil bodem va‰o hi‰o,

kjer me videti ne morete,« pravi Vilibald. »Ali mi boste
dovolili posloviti se pri milostni gospe?«

Pri tem vpra‰anju je zopet vitezu lice zardelo.
»Pri nji nima‰ niã opraviti; meniti se nima‰ Ï njo niã.

Da ti tudi to povem, zdi se meni in ‰e izmed sluÏabnih
ljudi v hi‰i marsikomu, da si imel ti veã govoriti Ï njo,
kakor prav. Tega pa jaz ne morem trpeti in Ïe pred voj-
no sem misel imel, katero sem ti zdaj izrekel, da si poj-
de‰ drugam po svetu bolj‰ega oãeta iskat. In da bo‰ ve-
del,« — pravi vitez s povzdignjenim glasom — »da bo‰
vedel, da te poznam v globino tvojega malovrednega
bitja, ti bi bil nemara rad videl, da bi bil jaz v boju po-
ginil; in ãe hoãem izreãi najteÏjo in najgrenkej‰o misel,
ki me Ïe vse dni od boja sem navdaja: ti bi bil sam k mo-
jemu pogubljenju pripomogel. Ni se ti treba izgovarja-
ti. Jaz sam Ïelim in verujem, da so moje zares teÏke misli
prazne, kakor zelo me Ïe tudi tvoje ãudno obna‰anje
med bojem hoãe utrjevati v njih.«

BES

GRAD ROJINJE

Mladeniã sam je po teh besedah, nekako zamolklo iz-

govorjenih, obledel, bodisi da hudobneÏ ni mislil, da bi
ga bil vitez tako globoko pregledal in njegove najskriv-
nej‰e namere spoznal, ali pa da se je bal huj‰ega nastop-
ka Francetove jeze, ker je vedel, da je telesno stari veli-
ko moãnej‰i od njega in da v tedanjem ãasu smrtno ma-
‰ãevanje ne bi bilo niã nenavadnega niti nesli‰anega.
Vendar ni sku‰al opraviãiti se tega strahovitega obdol-
Ïenja. Starej‰i jezdec je morda spoznal, kaj je v trenut-
ju gnalo mladeniãu kri v lica, ker je dejal:

»Paã bi ti bil marsikdo med nami v prej‰njem in celo

‰e v zdanjem ãasu vso drugo kazen naklonil. Ne bi bil te
samo iz hi‰e spodil, ampak — Ïe ve‰, kaj imam v mislih.
Od mene pa se nima‰ bati niãesar. In kadar bom sli‰al,
da si se po svetu dobro nosil, da si spoznal ãlovekovo
nalogo v Ïivljenju in prisvojil si kreposten in moÏat zna-
ãaj, potem ima‰ pri meni ‰e vedno pribeÏali‰ãe in zavet-
je bolj ko vsak drug. Zdaj sem ti povedal vse in naj bode
mir besedi. Vrni se z menoj za toliko, da ti dam tvoje
reãi. Dobi‰ mojega najbolj‰ega konja in popotnico, po-
tem pa misli in i‰ãi, kje te sreãa ãaka. To je moja zadnja
beseda, zato molãi.«

Rek‰i, spodbode konja in v diru jahata ob otoÏno de-

roãi Kolpi bliÏnjemu gozdu naproti. Sonce je stalo na
vi‰ku svojega tira in je pripekalo z vso vroãino svoje po-
letne moãi. Kraj je bil samoten; le malokje se je prikazala

BES

GRAD ROJINJE

gruãa hi‰ic, poniÏna vasica ubogih slovenskih kmetov,
ki se ‰e zdaj niso bili popolnoma otresli prirojenega in
v prej‰njih dneh zopet ponovljenega strahu pred starim
stra‰nim sovraÏnikom svoje zemlje in vere. Marsikaka
Ïenica je, blagoslov v srcu in na jeziku, izza ogla lesene
koãe gledala za jezdeãima vojakoma, ki sta tudi poma-
gala, da so vraga odpodili in tako njeno domaãijo in nje-
no dete re‰ili iz nevarnosti in pogube. Zopet tam ju je,
domov jezdeãa, videla mlada Ïena in solze so ji polile
toÏeãe oãi, kajti mislila je: »âe bode paã in kdaj paã se
bode vrnil moj moÏ poroãeni? Kaj bom reva vdova po-
ãela in kaj bode dete, nama rojeno, sirota poãelo, ako so
njega ubili!« Ponosno in grozeãe pak so v oblake mole-
li trdni in skalnati gradovi po bliÏnjih in daljnih hribih
in griãih, stanovanja moãi in oblasti, pravice in krivice,
zaslombe in zatiranja v prej‰njem in ondanjem ãasu,
dandanes v razvalu in podrtiji le Ïalostne priãe nekda-
njih ãudovitih dni. Vrata in druga vhodi‰ãa v ta silovita
zidovja so bila zaprta in resnobno je bilo videti ãuvaja
koraãiti nad strmim robom trdnjave in zreti v daljavo po
ljubljeni deÏeli: vse to znamenje, da je bil vrag v zemlji
in gospodar grajski zdoma.

Tiho sta bila prijezdila na‰a jezdeca globoko v gozd.
Mislil je vsak sebi; starej‰i ni hotel govoriti, mlaj‰i pak

ali si ni upal ali pa je bil trdovraten dovolj, da mu ni bilo

BES

GRAD ROJINJE

mar za resnobne in ostre besede, katere bi bile marsiko-
ga vse drugaãe pretresnile.

Debela hra‰ãina je rastla okoli in okoli in ko‰ate veje

so molele na ozko kolovozno pot, po kateri sta se oba
vojaka zdaj poãasno, zdaj v lahkem diru dalje pomika-
la. Gladkopernate bukve so si v vetru ‰epetale, kako dol-
go Ïe ni bilo v gozdu sli‰ati drugega ko cvileãa kola
kmeãkega drvarja ali zamolkel korak temnega oglarja, ki
je s sekiro na pleãih mimo gredé skrivno Bogu potoÏil
svojo revo, suÏnost in nadloÏno pokor‰ãino neusmilje-
nemu gra‰ãaku.

»Tukaj bom jaz odjahal,« pravi France Rojar in po-

kaÏe na lepo tratino pod hladnim gabrjem, kjer se je
voda stekala iz skalnatega jarka in se zbirala v majhni
luÏici. »Konja sta Ïejna, tu se da napojiti.«

Vilibald ni odgovoril niã, skoãil je ‰e on s konja, snel

mu penaste Ïelezne uzdnice iz gobca in ga peljal do
vode.

»Konja mi bo‰ pregrel; ali ne vidi‰, da je ves vroã? Pu-

sti ga, naj se toliko pase, da se ohladi. Potreboval ga bo‰
‰e po svetu.« Tako je stari govoril in videlo se je, da se
mu je jeza Ïe nekaj ohladila, kajti glas je bil zopet prija-
zen in nekako oãetovski. Mladeniã je sicer ubogal, spu-
stil konja v zeleno travo, pa na obliãju se mu je brala
vedno ‰e tista kljubovalnost in srditi stranski pogledi na

BES

GRAD ROJINJE

viteza niso nikakor bili priãa oãetovske razmere med
mladim in starim.

Rojar je bil medtem iz sedla vzel torbo in razloÏil ne-

kaj mrzlih jedi po travi, zraven postavil zaprto ãa‰o sta-
rega vina in je mignil mlaj‰emu, naj jé in pije Ï njim.
Molãé sta konãala svojo pojedino in molãe izpila vino
do kaplje.

Vilibald se je ulegel vznak v senco in kmalu se je vide-

lo, da trdno spi. Stari mu je dolgo zrl v obliãje in skoro
solze so mu stopile ãez trepalnice dol po rjavem licu.

»Morda ga po krivem sodim,« mislil je. »Ne — gotovo

ni moglo jabolko tako daleã od jablane pasti. Njegov oãe
je bil moj prijatelj; vse bi mu bil zaupal in kako bi se mo-
gla njegova kri, ki po Ïilah temu mladeniãu teãe, tako
sprevreãi! Preveã sem ga obdolÏil. Îe iz zahvalnosti mu
ne more kaj enakega na misel priti; saj nehvaleÏnost ima
samo ãlove‰ko naturo sebi nasproti. Ali hoãem besedo
ovreãi, ki sem jo izgovoril? — Preostro tudi nisem rav-
nal, morda je zanj bolje. Naj gre malo po svetu, naj spo-
znava svet in sam sebe, pa mi bo kdaj bolj hvaleÏen ko
zdaj in mi bode morda na stare dni veselje delal.«

Take misli so se vitezu podile po glavi, ko je gledal

speãega mladeniãa. A truden od pota in morda malo
omoten od moãne pijaãe, jame tudi on dremati in, ko bi
mignil, naznanjalo je mogoãno hrkanje, da trdno spi.

Da ne bi bil nikdar zaspal!

BES

GRAD ROJINJE

Kajti ta trenutek se vzdigne mlaj‰i tiho s tal. Plaho se

ozre okoli. Poslu‰a — daleã je bila gozdna tihota, ‰e ptice
in sapice so bile obmolknile, kakor bi jih bil strah prev-
zel grozovitega ãrnega naklepa, ki se je zbudil v mlade-
niãevih prsih. Ozre se Vilibald na speãega svojega do-
brotnika, divje mu zasije oko, roka poseÏe po meã in
srdit ‰epeãe med ustnicami:

»Paã si presukan lisjak! Prav si sodil. Îe doma ti je bilo

odloãeno, da se ne vrne‰ iz boja. Zadosti dolgo si Ïivel,
naredi drugemu prostor. Ko bi te bila tur‰ka sablja za-
dela, bilo bi mi prav, ne bilo bi meni treba paziti nate, ne
bi bilo meni treba skruniti rok. — Je li mogoãe, umoriti
ga moram! Umoriti? Ali se ne bo moj oãe iz groba po-
vzdignil in —« Pri tej misli mladeniã otrpne, poslednja
Ïar ãlove‰kega srca se je v njem oglasila, da ne bi storil
stra‰nega hudodelstva, pa duh peklenske sku‰njave ga
v trenutku zopet premaga. »Storiti hoãem, kar mora
biti! Ona mi je velela, naj ga v boju pustim, naj streÏem,
da ga ne bo iz tur‰kih meãev, ona mi je velela, ki je nje-
mu poroãena, njen naj bo greh, jaz sem nedolÏno orod-
je. Hajdi — na delo, zmrla roka, sladko plaãilo te ãaka
doma! In ãe si ne upa‰, izgubi‰ vse: dom, premoÏenje in
sreão.«

ZaÏviÏgala je meãeva ostrina po zraku in priletela

speãemu junaku prek glave, teÏko, smrtno. Kri se je po-
cedila, junak na tleh je ãudno zastokal kakor v spanju,

BES

GRAD ROJINJE

ganil pa se ni. V drugo je zavihtel hudodelnik oroÏje, v
drugo je mahnil, ko zasli‰i stopinje po gozdu. Poslu‰a —
in ãuj! to so ãlove‰ke stopinje. BrÏ v beg!

A spriãalo mora imeti, da je stari mrtev. Pa kaj, glava

je bila ubita, kri se je cedila in ganil se ni! »Mrtev je,«
reãe mladi vojak, ostroge so bile hitro v konjskem boku
in kakor strela je klopotal konj po poti dalje in dalje.

BES

GRAD ROJINJE

II. DRVAR IN NJEGOV SIN

ekaj minut je preteklo, ko stopi iz go‰ãe kakih
dvajset let star fant. Bil je slabo obleãen, v hlaãah

in v srajci iz debelega platna; na nogah je imel lesene
cokle in do kolena ne drugega obutala ko rjavo svojo
lastno koÏo. Prek ene rame mu je visela raztrgana in za-
‰ita halja do stegna, na drugi rami pak je nosil na dol-
gem topori‰ãu nasajeno teÏko sekiro. Zaãrneli obraz in
svetle oãi so ti kazale gozdnega sina in ‰irokopleãa po-
stava kakor tudi velikanska Ïilnata roka pa sta priãali, da
je korenite telesne moãi.

»Ko bi bil le za deset stopinj bolj hitro noge predeval,

da bi bil videl, komu se je tako mudilo! Presneto je ne-
kdo hitro jezdil tod,« tako je dejal mladi moÏ in se je
malo ozrl po tratini. Zagledal je Rojarjevega konja naj-
prvo.

»Konj! ·ent me naj potiplje, ãe ni tudi kak ãlovek bli-

zu. Morda se je skril!« reãe mladeniã ter spesne sekiro z
rame in jo trdo poprime.

»Jezus, Marija pomagaj! Mrtev ãlovek je tu pod hra-

stom!« pravi dalje, zagledav‰i Rojarja v krvi. Dasiravno
je bil korenjak za dva moÏa, vendar ga je pri tem pogle-

BES

GRAD ROJINJE

du strah ob‰el in nehote je stopil tri stopinje nazaj. BrÏ
se je obrnil v hosto, od koder je pri‰el, del roko na usta
in zaklical, da je daleã odmevalo med drevjem:

»Oãe! Oãe!«
Îe blizu se mu oglasi drug, manj krepak glas.
»BrÏ, brÏ stopite!« vpije mladeniã in v svesti, da mu je

oãe Ïe blizu, stopi bolj srãen ubitemu bliÏe. Odpre mu
Ïelezni naprsnik in poloÏi roko na srce. ·e je bilo. Ko pa
razgleda pod razklano polovico ãelade presekano ãre-
pinjo in vidi, koliko krvi je ranjenec Ïe prelil, pravi sam
pri sebi: »Ta ne bo dolgo dihal in ne bo veã gledal, kako
sonce vzhaja.«

»Kaj je pa, ·tefe?« vpra‰a oãe in prisopi‰e iz go‰ãe. Bil

je moÏ Ïe sivih las, vendar povsem sinu podoben, razen
da ga je bila starost toliko Ïe upognila, da ni glave tako
pokonci nosil in da je bil malo manj‰i videti. Imel je pa
na rami ‰e teÏjo sekiro kakor ·tefe, znamenje, da mu
Ïuljava roka, ãeravno ostarela, vendar ‰e ni otrpnila.

»Tukaj je ubit ãlovek, oãe! Malo ‰e diha,« pravi ·tefe.
»Bog in vsi svetniki na pomaganje! To so Turki stori-

li! So Ïe spet v deÏeli! Te dni je bil boj, zmagali so gotovo
in zdaj smo proã.« Stari drvar sklene roke in, kakor Boga
na pomoã proseã, pogleda proti nebu.

»âe so ga Turki ubili, oãe, bil je gotovo en sam. Jaz

sem dobro sli‰al, da so samo ‰tiri podkve beÏale tod po
poti.«

BES

GRAD ROJINJE

»Niã ne verjemi,« pravi stari. »Jaz sem jih Ïe videl v

tvojih letih. Kjer je eden, tam jih je ‰e veã blizu; posa-
mezni se ne razhajajo. Le brÏ beÏiva domov, ãe ne, nik-
dar veã ne bo‰ svoje matere videl ali pa morebiti bi se ti
primerilo, kar se je Ïe nekateremu, da ne bo‰ hodil dol-
go po kranjski zemlji.«

»Kaj hoãem pa s tem ãlovekom poãeti? Mrtev ‰e ni,

morda bi se mu dalo pomagati?«

»Pomagaj naprvo sam sebi. Temu ne moreva druge-

ga dobrega storiti, kakor ãe ga pokopljeva, kar pa ne bo
zamujeno, ãe naju ne bo treba pokopavati pred, ko bi
mislil. Le urno domov!« pravi stari.

·tefeta je zdaj tudi bolj oãetova misel ob‰la, jel se je

bati za oãeta in mater in sestro.

»Oãe, jaz letim domov. Gotovo bodo vedeli, ãe so res

Turki Ïe tukaj. Vi pa pojdite po poti pa dobro pazite in,
kjer so uglajene kolovoznice, ogledite, ãe je kaj sledi. âe
ne boste niã opazili, pridite semle nazaj. Jaz ‰e vedno
malo mislim, da jih ni, da sem samo enega sli‰al. Precej
pridem nazaj, ãe ni niã, in bom vam zaklical, vi pa
meni.«

Rek‰i, izgine ·tefe na dolenjo stran pota v hosti. Klo-

potajoãe cokle so nekaj ãasa bile sli‰ati, ko je mladeniã
tekel ãez suho brst in gosto grmovje. Stari drvar pak jo
je krenil po poti, od koder smo popred videli dva vojni-
ka prijezditi. Tiho je stopal, drÏal sekiro pod pazduho

BES

GRAD ROJINJE

pripravljeno, oko pa mu je bilo daleã pred korakom ter
je ogledalo varno in skrbno vsako grmiãje, vsako drevo,
vsak ovinek. Pri najmanj‰em oglasku je dedec postal in
poslu‰al.

Zopet je bilo vse tiho v samotnem gozdu. Le konj je

oddaljen mirno travo mulil — ne vedé, da mu gospodar
v nesvesti in smrti blizu leÏi pod ko‰atim drevesom,
udarjen od hudobnega nehvaleÏneÏa; zdaj pa zdaj je
bilo sli‰ati dolgoãasno brglezovo kljuvanje po trdi hra-
stovi skorji, kateremu je odgovarjala v senãnatem vi‰ku
samotna Ïolna s svojim otoÏnim grlom. Ranjencu Ïe ni
veã kri tekla iz rane. Ker se je bila s ãasom toliko senca
zasukala, da je pri‰el leÏeãi na sonce, narejala se je po
obleki in obliãju krvava strjena skorja.

Dolgo ãasa je bilo preteklo. Naposled je pri‰el stari

drvar zopet nazaj. Toda po hitrej‰em in brezskrbnej‰em
koraku soditi, so bili vsi njegovi strahovi izginili, moral
se je prepriãati, da je bila njegova bojazen prazna, da
Turkov ni ãutiti in da je kak domaãin pobil viteza. Prvo
delo je bilo starcu, da je potegnil ranjenca zopet v sen-
co, drugo pa, da mu je pregledal rano in opravek. Na‰el
je pri njem mo‰njo napolnjeno in iz tega je sklepal, da
navaden razbojnik tu ni roke stegnil po njem. Videv‰i
lepe denarje, je nehote mislil na bogato plaãilo za po-
greb, ãe vitez umrje. Vendar si je izbil to iz glave in re-
kel: »Bog in sveta Barbara mi nakloni sreãno zadnjo uro!

BES

GRAD ROJINJE

Do sivih las sem po‰teno Ïivil sebe in svoje otroke, pred
grobom me Bog varuj hudobnih Ïelja. Svojemu bliÏnje-
mu ne bom smrti vo‰ãil. Pa je ta reã ãudna ko pokresni
sneg, da se tak korenjak ni niã branil, ker ima meã v
noÏni in noÏ za pasom, in ‰e v sedlu, vem, da tiãi kaka
tistih neznanih strelb, kakor jih je novej‰i svet izna‰el,
da nas Bog varuj groma in bliska! ·e jaz, kakor sem jih
sedemdeset, ne dal bi se vsaki ‰levi potolãi na travo. Ta
se je pa enemu pustil meni in tebi niã mar, saj se vso pot
samo dva konja sledita.«

Tako je starec govoril sam zase in prinesel v svoji kapi,

iz bukove gobe umetno raztegnjeni in izdelani, vode ter
je moãil in izpiral ranjencu sence in rano. Vendar pri
vsem njegovem trudu se vitez ni dal obuditi. Edino zna-
menje, da je ‰e Ïivljenje v njem, bilo je to, da se je sem
ter tja lahno zganil in da je obledelo lice vãasi nekaj za-
rdelo.

Zasli‰ijo se v tem trenutku koraki in razgovor dveh, ki

sta se naglo bliÏala kraju. Po govorjenju in hoji spozna
stari svojega sina in, ko stopita dva mo‰ka na svetlo,
vzklikne stari drvar vesel:

»Menda te je Bog prinesel, ârtek!«
»Kdo pak me bo nosil,« odgovori moÏ, kateremu je

klik veljal. Bil je ta novi pri‰lec, ârtek, majhen moÏak,
droben in suh. Male, svetle oãi so vedno nameÏikovale,
kakor ne bi hotele videti gostih peg po grbavem nabra-

BES

GRAD ROJINJE

nem licu. Na glavi je imel iz lisiãje koÏe nerodno skro-
jeno kuãmo, ki je na levo uho visela. Spodaj pod noga-
mi si zastonj iskal obutala, ârtek je raj‰i bosonog hodil.
V desnici je na trti privezano nosil ‰e krvaveão vidro in
Ïelezen obroã s tremi ostrimi Ïeblji. TeÏko bi bil dana‰-
nji dan ãlovek spoznal to okorno orodje za »lisico« ali
past, in vendar so krvave proge po obroãu in zobéh bile
oãitna priãa, da si ârtek s tem hitro mesa za v skledo
dobi. Ob boku na desni strani je pol v usnjatih hlaãah
skrit tiãal komolec dolg noÏ v noÏnici, tak, kakor so jih
slovenski kmetje po nekaterih krajih zavoljo ãasti in za
brambo nosili ‰e pred tridesetimi leti.

»Ta je pa eden iz gospode, maãek te potiplji! Ko bi

vedel, da je tako hudoben in nevo‰ãljiv ko na‰ lakomnik,
le-ta iz grada, ne bi se ga dotaknil,« pravi ârtek, videv‰i
ranjenca. »Kaj hoãemo Ï njim poãeti? Mrtev ‰e ni, da bi
ga pokopali. Pa tudi mislim, ãe ga jaz v roke vzamem, ãe
mu izperem udarce ter ga namaÏem z lisiãjo in polhovo
mastjo pa s kakovo roÏo, da mora potlej Ïiveti, ko bi tudi
silil v pekel, kamor bodo ‰li menda vsi gosposki ljudje,
kateri menijo, da kmet ni ãlovek.«

»Pusti zdaj svojo togoto nad gospodo; pomagaj, da

moÏa domov spraviva, tu ne bo leÏal. Morda bi bil ‰e
umrl tu v hosti, ko bi ga ne bila s ·tefetom na‰la. Turkov
ni nikjer ãutiti,« dejal je drvar.

BES

GRAD ROJINJE

»Turkov? Kaj ‰e! Kaj ne vesta, da so Ïe vãeraj poveda-

li, kako so jih potrli na‰i in hrva‰ki moÏje? Jaz pravim,
da jih ne bo veã, in nikoli bolj‰ega ko to, zakaj ti tatovi
so ‰e huj‰i ko na‰i volkovi in na‰i gospodje, ki po‰te-
nemu ãloveku branijo Ïival loviti in pobijati, katero je
Bog ustvaril za potrebne ljudi, pa ni niã razsodil ni rekel,
da jo sme samo gra‰ãak jesti!«

»Jaz sem bil ves v strahu Ïe blizu doma tekel, ãerav-

no nisem verjel, kar so oãe trdili. Zase se nisem bal, naj
bodo Turki doma ali tukaj, ali za mater in sestro! Dobro,
da sem vas dobil, ârtek! Ko bi vas ne bilo, letel bi bil do
doma in ‰e bi morda ne bil niã zvedel, ampak domaãe
ljudi bi bil v nepotreben strah pripravil,« govori ·tefe, ki
je bil medtem dva kola s trtami prevezal in zelenih vej
poãez prepel.

»Vidva ves teden po gozdu rijeta in drevje spodjeda-

ta, zato pa ne vesta niã, kaj se okrog godi,« pravi ârtek
in tiplje ranjenca po glavi in po okrvavljenih krajih Ïivo-
ta. »Jaz pravim, da ne bo umrl, valjal se bo pa valjal lep
ãas, preden bo na lastnih nogah stal. Pa ga nesimo v
koão, ãe je prav eden hudih gospodov, naj se okreva in
naj spozna, da ima kmeãki ãlovek tako srce ko on ali pa
‰e bolj‰e. Morda bom jaz tudi kdaj tako bolan leÏal, da
bo smrt preÏala na moje kosti, in taãa‰ mi bo tudi po-
v‰eãi, ãe me bo kdo v posteljo zavlekel ali kapo z glave
snel.«

BES

GRAD ROJINJE

»Bolnikom postreãi in mrtve pokopati je telesno do-

bro delo in Bog ga bo povrnil,« pravi drvar.

Zatem poprimejo vsi trije moÏaki Rojarja in ga denó

na nosilnico, ki jo je bil ·tefe izgotovil. Oãe in sin prime-
ta vsak na enem koncu za kole, ârtek pa ujame konja in
vsi trije odidejo z ranjencem in konjem po ozki, komaj
razloãni stezi pod gostimi bukovimi vejami proti vodi
navzdol.

BES

GRAD ROJINJE

III. V GRADU

a nevisokem, okoli in okoli z zelenim poljem ob-

mejenem hribcu je stal mali gradiã Rojinje. Proti

zahodu so ga varovali visoki skalnati skladi iz stvarniko-
ve roke; na drugi strani pak, kjer se je laglje pri‰lo do zi-
danja, branil ga je globok prekop in visok zid. Posestva
okrog ravno ni bilo veliko; vendar Rojarji so kakor umni
gospodarji in mirni gospodje znali v tihih ãasih varãno
in pametno Ïiveti in so si tako lepo premoÏenje v dru-
gem blagu napravili. Male vasice okrog, ki so na Rojinju
tlako delati imele, bile so zadovoljnej‰e s svojo gospodo
ko kmetje mogoãnih plemenitnikov. Zato je pa tudi
marsikatera molitvica v poletnem veãeru iz nizke koãe
proti nebu puhtela, naj Bog sreãno pripelje dobrega go-
spoda Rojarja in njegove hlapce, va‰ke mladeniãe, iz
tur‰ke vojne.

Sonce je Ïe na robu v zapadu stalo in zmerom veãje

in veãje so nara‰ãale sence sadnega drevja pod gradom.
V prostorni izbi v zgornjem nadstropju je, na oknu slo-
né, v mislih utopljena grajska gospa Rojarjeva v daljavo
zrla. Bila je Ïenska kakih ‰tiriindvajset let stara, krasno
obleãena in nenavadne telesne lepote. Njene oãi so bile

BES

GRAD ROJINJE

obrnjene proti gozdu, od koder je poglavitna pot peljala
proti gradu. Nestrpljivo je vedno in venomer zrla tjakaj
v daljavo. Morda je moÏa priãakovala? TeÏko, zakaj zna-
no je bilo vsem, celo sluÏabnikom, da se ne zmeni veli-
ko zanj. Ali teÏko je ãloveku videti v srce, zato ni nobe-
den mogel vedeti, kaj je tedaj v srcu Ïelela.

Za njo je na stoliãku slonelo majhno, sedemletno de-

kletce. Îalostno je pobe‰alo glavico in v velikem mod-
rem oãescu se je ble‰ãala tiha solza. Bila je to mala Ani-
ca, Rojarjeva hãi iz prvega zakona. Veãkrat je Ïe dete
vpra‰alo svojo maãeho, kdaj paã pride ljubi oãe domov.
Ali maãeha, namesto da bi bila hãer tolaÏila, ni ji odgo-
varjala niã ali pa ji osorno rekla: »Turki mu bodo glavo
odsekali in morda ga ne bode veã.« Dasiravno deklica
tega maãehi ni verjela, vendar je pustila svoje navadne
igre pri miru in je tiho ihté sedela sredi sobe in morda
nedolÏno oko proti nebu obraãala in molila, da bi res ne
bilo, kar huda mati pripoveduje.

Zdajci zapazi mlada Ïena z okna posamnega jezdeca,

pri‰lega iz gozda. V mraku ga od daleã ni mogla razloãi-
ti. Zdel se ji je velik, morda je moÏ njen, mislila je in pre-
bledela. Ko pa je bliÏe pridirjal, spoznala je, da to ni Ro-
jarjeva nespretna podoba; spoznala je — in oãi so ji jele
strastno sijati in nemirno se je stegovala ãez okno —: to
je Vilibald sam. Naglo je okno zaprla in skozi duri ven je
letela po stopnicah dol na dvori‰ãe. Malo dekle je mirno

BES

GRAD ROJINJE

dalje sedelo in ni zapazilo niãesar, kar je mater tako ãu-
dovito ganilo.

Nanagloma se zdaj po gradu raznese od ust do ust

stra‰na novica, katero je Vilibald prinesel, da je gospo-
dar France Rojar od Turkov ubit na daljnem polju ob-
leÏal. »Drugi dan po bitvi sva se napotila domov,« tako
je pravil mladeniã strmeãim hlapcem, »in sva bila Ïe do-
bro daleã od boji‰ãa. Kar naju zajame velika tropa tur-
‰kih begunov, braniva se na vso moã, on pade, jaz pa
sem komaj u‰el.« In kako bi bilo mogoãe, da bi ljudje ne
bili mladeniãu verjeli?

Le ena oseba v gradu ni verjela mladeniãevi besedi,

namreã Ïena Rojarjeva. Hinavsko se je sicer silila hudo-
delnica na jok, dokler so jo drugi ljudje videli; ko pa sta
bila z Vilibaldom sama, obrisala je posiljene solze in
vpra‰ala:

»Tedaj ga res ne bo veã nazaj? Ali dobro ve‰, da je

mrtev?«

Glas se ji je pri tem vpra‰anju tresel in lepo lice je ãisto

izgubilo rdeão barvo, kajti vest ji je oãitala njeno stra‰no
krivdo. »Moj meã ti je priãa, moja roka in moje oko, da
ti ne bo nikdar veã pri‰el Ïiv v sobo.«

»Tvoj meã?« povzame Ïenska in strah ji ude pretrese.

»Kaj? Ti vendar nisi z lastno roko —?«

»Z lastno roko,« pravi mladeniã, kakor bi pravil kako

navadno reã, »jaz sam sem ga moral usmrtiti, ker se

BES

GRAD ROJINJE

Turkom ni dal. Zares to ni bilo lahko delo in varno ne,
pa storil sem vse zavoljo tebe in tvoje besede.«

»NesreãneÏ! Tega jaz nisem velela!« vzklikne Ïenska

in pade na sedeÏ ter pokrije bledo lice; v vsej strahoti in
grozovitosti ji stopi njena in njegova hudobija pred oãi.

»Nisi velela? Kaj pak so pomenile besede, katere si mi

pri slovesu ‰epnila na uho? ›Pridi sam domov!‹ rekla si
mi. Jaz sem zatajil se sam in ãlove‰ko ãut v sebi, da sem
tvojo Ïeljo spolnil. Pri‰el sem sam domov, kakor si mi
velela.«

»Proã, morilca te jaz nisem hotela! In zdaj ‰e na mene

odriva‰ stra‰ni greh!«

»âe si se greha bala, zakaj nisi moÏa ljubila, zakaj si

meni obetala? Paã si neumna. Ali ni vseeno, ko bi ga bili
Turki ubili ali ãe sem ga jaz enkrat udaril? Mrtev bi bil
tako ali tako. Zdaj ga ni, ne misli nanj, ampak kar si Ïe-
lela in sem jaz Ïelel, to se zdaj lahko spolni. Zdaj se lah-
ko vzameva. Svet mora verjeti, da je padel pod tur‰ko
sabljo.«

»Ali kaj, ãe pride na dan? Kaj, ãe ljudje izvedo, da si ti

pobojnik?« pravi ona strahoma.

»To ni mogoãe, Ïive du‰e ni bilo blizu. Drevje ne

more govoriti, to je prazen strah,« pravi Vilibald, a po-
znalo se je, da je bilo tudi njega groza te misli.

»Ali morda ga nisi do mrtvega. O, kaj bi bilo, ko bi bil

ostal Ïiv in pri‰el nazaj?« govori ona.

BES

GRAD ROJINJE

»âe ni iz kamna njegova glava, ne more se nikdar veã

vzdigniti. Ne stra‰i se, ni treba misliti na to. Bode Ïe vse
prav in sreãna bova Ïivela brez njega. Ko bi ga ne bil,
moral bi bil iti jaz in morda tudi ti po daljnem svetu za
kruhom, zakaj vedel je vse, kaj je med nama. Po poti mi
je prepovedal, kdaj veã predte in v njegov dom stopiti.
Tako vidi‰, da sem to moral storiti v tvojo obrambo.
Pred vsem svetom bi te bil v sram postavil,« govoril je
Vilibald.

Dokler ima ãlovek kr‰ãanske misli dobrega vedenja,

dokler se ravna po pravilih in postavah, ki mu jih je Bog
sam vcepil v njegovo naturo, in ne pozabi zlatih in bla-
gih naukov, katere je poboÏna mati ‰e v mlado srce vce-
pila: tako dolgo se varuje hudobije in se ustra‰i zlega,
nepo‰tenega namena; tako dolgo ne more zapopasti ni
razumeti, kako morejo nekateri ljudje tako zatajiti vsa-
ko ãut ljubezni do bliÏnjega in strah pred boÏjim ma‰ãe-
vanjem, da grozovito krivico storé. Ali kadar se ãlovek
poÏelenju in strasti vda, postane gluh in slep. Potlej za-
tare tisti glas, ki mu veli: to je prav in to ni prav, on ne
poslu‰a vesti, ne vidi smrti pred seboj, ne misli na po-
smrtno Ïivljenje.

Le eno je, kar vidi, kar hoãe doseãi, in to je: svoje po-

Ïelenje. In ako je strast dosegla najvi‰jo stopinjo, ne
mara potem za nobeno postavo, vsakega dovoljenega in
kriviãnega pripomoãka se poprime, da vse zavere in za-

BES

GRAD ROJINJE

drege premaga in pride do svojega namena. Lahko se
taki ljudje zaãasno utolaÏijo in si za nekoliko ãasa upo-
koje vest, toda Bog je naredil, da imajo vednega sodni-
ka sami v sebi, da jim vest nikdar popolnoma ne zaspi.

Tako sta se tudi na‰a dva mlada ãloveka kmalu znala

utolaÏiti in sta si celo upanje delala, da bosta sreãno Ïi-
vela.

âudno se je sicer Rojarjevim hlapcem zdelo, ko so iz

boja pri‰li in niso na‰li gospodarja Ïe doma. Vendar se
jim je lahko mogoãe videlo, da je drhal raztepenih Tur-
kov udarila na dva samotna vojaka in jim ljubega gospo-
da usmrtila. In tako ni nihãe slutil vnebovpijoãe krivice
in hudobije.

âez nekaj tednov je bilo v okolici sli‰ati, da Rojarjeva

vdova posebno rada vidi rejenca svojega prej‰njega
moÏa in da ga misli v zakon vzeti. In ker se je mladi ãlo-
vek znal prilizniti in prikupiti ljudem, niso imeli niã zo-
per to govoriti; veliko jih je bilo celo, ki so mladeniãu
privo‰ãili to navidezno sreão, ker so ga imeli za po‰te-
nega, niã napaãnega ãloveka. Samo nekaj je bilo, kar lju-
dem ni bilo v‰eã in ãesar marsikdo ni verjel, namreã
pravljica, da nova dva zaroãenca ne moreta videti hãer-
ke Rojarjeve, male Anice.

To ubogo dekletce res ni imelo nobene vesele ure veã,

ko je sli‰alo, da oãeta ne bode domov, da je umrl v dalj-
nem kraju. Saj po materini smrti ni imelo nobenega ãlo-

BES

GRAD ROJINJE

veka, do katerega bi se bilo z zaupljivo ljubeznijo obrni-
lo; le oãe ga je ljubil ko svoje oko, maãeha se ni Ïe po-
pred za otroka veliko zmenila. Zdaj, ko so se okolnosti
tako premenile, bila je deklica popolnoma zapu‰ãena.
Nihãe ni vpra‰al zanjo, nihãe ji ni brisal nedolÏne solze
z mladega lica, celo stara pestunja je morala svoja kopi-
ta pobrati in iti iz gra‰ãine, ker se je predrznila pritoÏi-
ti se pri gospe, da je otroku slabo in da ne bode dolgo
Ïivel, ãe se bo tako malomarno ravnalo Ï njim. Od dne
do dne so bolj ginile rdeãe roÏice z dekliãinih lic, tako da
je stari sluÏabnik Jernej, kateremu se je Anica smilila,
dostikrat z glavo majal in nevoljen nekaterim svojim
tovari‰em pravil, da dana‰nji dan ljudje nimajo niã srca
in da, ãe bo tako ‰lo, mora nazadnje uboga zapu‰ãena in
zametovana hãi rajnkega gospoda ‰e konec vzeti.

»E, da bi bil rajnki gospod tako vedel, da se bo po nje-

govi smrti otroku tako slabo godilo, nikdar se ne bi bil
dal Turkom ubiti, ampak, ãe jih je trideset nadenj pri‰lo,
bil bi jih raj‰i edenintrideset potepel in pognal,« rekel je
stari Jernej Tonetu, svojemu prijatelju, na uho.

»Menim!« odgovori Tone. »Ali bi bil pa doma ostal.

Pa kaj ãemo, ãlovek ne ve, kje ga nesreãa ãaka, in ne mo-
re drugim v srca gledati. Kdo bi bil pred letom mislil, da
je ta Vilibald tako nehvaleÏen, kakor se zdaj kaÏe proti
dekliãu, ki je dobro in tiho ko angel z neba.«

BES

GRAD ROJINJE

»Kdo mislil!« je ‰epetal Jernej. »Povem ti, Tone, da jaz

nisem samo mislil, ampak sem tudi vedel. Jaz sem Ïe trd
in star in na pol brljav, pa sem vendar na pol izvohal, da
sta z gospo veã, ko je prav.«

»Zakaj pa nisi gospodu povedal, morda bi bil doma

ostal?«

»Saj sem ga opomnil, ravno preden je napravljal se na

vojsko. Pa meni‰, da je verjel? Prav niã, ti pravim. BeÏi,
ãenãa, beÏi, tako mi je dejal in na vse to sem jaz ãenãa
ostal — res je tako,« pravi Jernej Ïalosten.

»E, saj je Bog ‰e Ïiv!« pristavi Tone.
»In pravijo, da je Bog oãe sirot, kar je tudi res. Zato-

rej bo Ïe on vse na prave kolovozne zapeljal,« pritrdi
Jernej.

»Midva morda Ïe popred umrjeva, preden tega doãa-

kava, zakaj na koncu sva.«

»Umrl bom, umrl, morda pred, ko mislim,« pritrdi

Jernej, »ali vodo jim bom ‰e pred smrtjo skalil. Le meni
verjemi, ta na‰ mladi gospod se zna res dobro ljudem
pridobriti, pa ni za pol poloviãarja prida na njem. Star
sem in ljudi poznam in vem, da — samo tebi povem to
besedo — on bi najraj‰i videl, da bi Anica umrla, da bi
potem on imel vse in babnica — Bog mi greh odpusti, da
svojo gospodinjo na tihem tako imenujem. Ali jaz jima
bom vodo skalil. O boÏiãu grem proã. ·e vem, kje je Ro-
jarjeva rodovina, v ãetrtem kolenu rajnkemu gospodu

BES

GRAD ROJINJE

Ïlahta. Tja bom ‰el in bom vse povedal, kako svet pelja
in misli. Ko bi imel do konca sveta noge vleãi, tako bom
‰el, bo‰ Ïe videl.«

»Ti si Ïe moÏ!« pravi Tone. »Prav ima‰, naj ‰e svet ve,

kar midva veva. Kadar pojde‰, bodem jaz dal za vrã vina,
da ga bova za popotnico izpila.«

Tako sta stara dva po‰tenjaka ugibovala in sta se raz-

‰la vsak po svojem opravku.

BES

GRAD ROJINJE

IV. V KOâI PRI KOLPI

oletje je bilo preteklo. Hladni dnevi so pregnali

vroãino pasjih dni in mrzla burja je piskala okrog

nizkih streh po slovenski deÏeli. Kmet je, bojé se zime in
snega, zadnje poljske pridelke v shrambe pospravljal in
proti mraku Ïe rad v gorko zakurjeno izbo zahajal.

Blizu Kolpe je samotno stala koãa na‰ega drvarja. Na

nerodnih, pol obtesanih brunih in bornem skladu kakor
tudi na luknjati slamnati strehi se je videlo, da so bili
stanovalci tega pohi‰tva Ïe iz starodavnosti ubogi, ne-
premoÏni ljudje, ki od roda do roda niso drugega Boga
prosili kakor »daj nam vsakdanji kruh, za drugo bomo
Ïe potrpeli in prebili do smrti«. Konec hi‰e je bil prislo-
njen s protjem opleten hlev, v katerem je stala maroga-
sta stara krava in nekaj koz, nad njim pak je bil oder,
obilo z mrvo natlaãen, in to je bilo vse blago revne dru-
Ïine.

Hi‰ica je stala na jako prijetnem kraju. Za hrbtom so

se dvigale visoke skale in vrh njih se je zaãenjal prostor-
ni gozd, v katerem so Ïe od njega dni oãetje iz koãe pri
Kolpi za tri ure oddaljeni grad drva sekali in za to delo
nekaj meric Ïita in drugega ÏiveÏa dobivali. Pred koão

BES

GRAD ROJINJE

pak in na obe plati se je razgrinjala lepa tratina do vode.
To je bilo drvarjevo polje in travnik in pa‰nik.

Sonce je bilo Ïe nizko in zapadni gozd je ãedalje bolj

zasenãeval zeleno tratino in skalovito pobreÏje.

Pred drvarjevo koão je na leseni klopci sedel velik

moÏ, kateremu se je Ïe na lepi obleki poznalo, da ni go-
spodar te borne bajte. Bil je v lice bled in zelo shuj‰an,
oãitno znamenje, da je ravno od dolge bolezni vstal.
Prek ãela je bil obvezan s tanko ruto in ãez prsi je skrb-
no zategoval velik pla‰ã, da bi se zavaroval veãernemu
hladu in lahki, pa precej mrzli sapi. Pred njim se je v tra-
vi pasel velikanski konj, katerega je moÏ z nekim dopa-
denjem gledal, kako hiti muliti na pol ovenelo travo.

Bralec je morda Ïe uganil, da to ni nihãe drug ko

France Rojar, gospod z Rojinja.

Po dolgi bolezni je vitez danes v prvo iz uboÏne po-

stelje vstal. Vsi so trdili, da bode umrl za svojimi rana-
mi in mrzliãno boleznijo, katera se ga je bila zavoljo pre-
obilega odteka krvi polotila; le stari sosed ârtek je na
svoje pol‰je, lisiãje in druge masti in svoje roÏe, s kate-
rimi je bolnika zdravil, tolikanj zaupal, da je vedno pri-
ãal, pred ko zima pride, bode ‰el tuji gospod Ïe lahko
domov. In kakor vidimo, stari se ni zmotil. Poslednjih
‰tirinajst dni ga celo veã ni bilo k bolniku, ko je videl, da
ni nevarnosti veã in da ga bode natura sama popolno-
ma zacelila in ozdravila.

BES

GRAD ROJINJE

Kakor vsak novo ozdravljeni ãlovek, tako je tudi Ro-

jar z veseljem kakor vnoviã rojen ogledoval nebo in Ïi-
vahno okolico, vendar so to veselje kalile druge misli, ki
so mu nehote in vedno silile v glavo. Mislil je na dom, na
Ïeno, na otroka in — morda na svojega pobojnika. Ni si
‰e zdaj mogel popolnoma razjasniti, kaj je paã moglo
nekdaj tako dobrega mladeniãa, ki se mu je imel za to-
liko zahvaliti, kaj ga je moglo napeljati v tako stra‰no
hudodelstvo. Mislil si je vsakovrstne reãi, na‰el je tudi
pravi vzrok, pa zopet si je vse ovrgel in jel je dvomiti, ãe
je vse res, kar je doÏivel, in skoro je menil, da vse to so
le sanje, da kaj enakega ni mogoãe v ãlove‰kem Ïivljen-
ju.

»Ali se ne boste prehladili, grospod?« S tem ogovo-

rom zbudi Reza, mlada, lepa deklica, drvarjeva hãi, Ro-
jarja iz grenkobnih njegovih spominov in iz premi‰lje

vanja. »Ali bi ne bilo bolje, da bi ‰li na gorko, zunaj je
hladno.«

Gospodu se je bledo lice nekaj razjasnilo; zakaj dekle

se mu je bilo zelo prikupilo s svojo ljubeznijo in priprav-
nostjo, katero je v postreÏbi skozi celo dolgo bolezen
lahko videl. Ta nova skrbljivost ga je ganila in dejal je:

»Ne, ljuba deklica, hlad mi dobro dene. Usedi se tu-

kaj k meni, mati bo Ïe sama veãerjo skuhala, pa mi kaj
povej.«

BES

GRAD ROJINJE

Dekle je zardelo, pribliÏalo se, pa ni vedelo, ali bi bilo

prav ali ne usesti se k visokemu gospodu.

»Kaj bo‰ raj‰a storila,« vpra‰a jo vitez nadalje, »ali se

bo‰ tukaj doma moÏila ali pojde‰ z menoj k moji hãeri
v moj grad?«

Deklica ni vedela, kaj bi rekla, naposled pak je deja-

la: »Saj nam niste ‰e povedali, da imate hãer.« Dasirav-
no je namreã Rojar ‰tiri mesece bolan leÏal v drvarjevi
hi‰ici, vendar ljudje niso izvedeli, ne kdo ne od kod je,
celo ne, kdo ga je pobil. Nekoliko si niso upali vpra‰e-
vati, z druge plati pa gospod ni hotel rad razkladati na
zvedave besede in je vselej govorico zasuknil, ãe je kdo
o tem zaãel besediti.

»Paã imam hãerko, dobrega srca je kakor ti in, ãe ji

bodem povedal, da si mi ti v moji bolezni stregla, tako
te bode rada imela,« reãe Rojar in polglasno vzdihne.

»Ali je toliko stara ko jaz?« vpra‰a deklica, ki jo je ne-

ko veselje ob‰lo, ãe je mislila, kako lepo se mora v gra-
du Ïiveti.

»Mlaj‰a je ko ti, ‰e pol otrok.«
»Ah, kako se boste z materjo veselili, ko pridete zdra-

vi domov,« reãe deklica, pa pri tej priãi se ustra‰i in kesa,
da je to izrekla, kajti gospodov obraz zatemni in obrvi se
ãudno zvleãejo na ãelu. Rojarju je morda pri dekliãinih
besedah na misel pri‰lo, kaj bo na‰el, ko pride domov;
morda je mislil, kako strahovito se bode ma‰ãeval nad

BES

GRAD ROJINJE

svojim pobojnikom; dekle pak je mislilo, da je gospoda
razÏalila, ker je rekla njegove hãere materi »mati« in ne
»gospa«, kakor bi se po njeni previdnosti reãi moralo.
Vsa v zadregi je ravno mislila, kako bi svojo nami‰ljeno
nerodnost poravnala, ko gospod sam spregovori in
vpra‰a:

»Kdo je le-oni tam v ãolnu?«
Po Kolpi je majhen ãolniã plaval in v njem je stal maj-

hen moÏ, ki se v mraku ni dal razloãiti ni poznati.

»Oj, to je gotovo stric ârtek,« vzkliknilo je dekle. Ko

je ãolniã bliÏe in bliÏe dohajal in se je na ugibih veslaãe-
vih poznala mala, suha podoba ârtkovega strica, vide-
la je drvarjeva Reza, da ‰e dva druga mo‰ka v ãolnu se-
dita, katera je lahko poznala, da sta oãe in brat ·tefe.

»Kako je to, da tega moÏa, ki mu ârtek pravi‰, Ïe tako

dolgo blizu ni bilo?« vpra‰a Rojar.

»On po svetu gre vsako jesen,« pravi Reza. »Ljudje ga

daleã po deÏeli poznajo in pravijo, da vse ve, kaj za to in
to bolezen pomaga. Vselej prinese veliko denarja do-
mov in ve veliko povedati, kaj in kako se po drugih kra-
jih godi.«

Medtem so bili moÏaki iz ãolna na trato stopili. ârtek

je privezal svoj ãolniãek in, ker je Rojarja v veãernem
hladu neki mraz pretresel, ‰el je v koão, kamor so ‰li
tudi drugi za njim.

BES

GRAD ROJINJE

Kmalu je sedela vsa dru‰ãina, Rojar, ârtek in drvar.

ârtek je jel praviti, kako je s culo na rami in palico v roki
potoval po bliÏnjih in daljnih krajih sose‰ãine, koliko je
v tej in oni krãmi svojih zdravil prodal, kako ga ljudje
povsod radi vidijo, kako je nekemu gra‰ãaku, ki ga je
ravno lansko leto hotel kakor goljufa in sleparja zapre-
ti, letos lepega konja ozdravil in mu tako »prav pod nos
dal« itd.

»Pa tudi lepo svatov‰ãino sem videl!« dejal je ârtek,

ko je Ïe moãno vse povedal.

»Kak‰na je bila?« vpra‰a ga stari sosed.
»Le poãakajte, vso pravljico bom vam povedal, kakor

sem jo sli‰al,« pripoveduje ârtek. »Neki kranjski gospod
precej daleã od nas — jaz bi vam lahko z imenom pove-
dal njegovo gra‰ãino, pa saj ne veste, kje je — ta je bil
tako pameten, da se je ‰el vdrugiã Ïenit, ãeravno je bil,
kakor se govori, Ïe postaren. Vzel je ‰e celo mlado Ïeno
in ni mislil, kaj pravi govorica, da staro in mlado ne gre
v eno malho. Îena ga ni marala dosti in, ko je tur‰ki boj
vstal to poletje, silila ga je nad Turka, ãe‰ naj stari osta-
ne na boji‰ãu. In res je bil gospod Ïe spet tako pameten,
da je Ïenico ubogal in nad Turka ‰el. Kakor se je Ïe ne-
kateremu po‰tenemu ãloveku primerilo, tako tudi nje-
ga ni bilo veã nazaj. V boju je starec tako mahal in tol-
kel okrog sebe, da je smrt staknil. Turek ga je prebodel
ãez trebuh ãez in ãez, da ni nikdar veã dihnil. No, to se

BES

GRAD ROJINJE

je doma povedalo in babnici je bilo prav pov‰eãi in vzela
je precej drugega. Kaj mislite, koga? Rejenca svojega
moÏa. BrÏ ãez nekaj mesecev je pri‰el duhovni oãe me-
nih iz nekega klo‰tra in ju je poroãil. Jaz sem bil ravno
na poroko naletel.«

Rojar, ki popréd ni poslu‰al veliko ârtkovega pripove-

dovanja, ampak je po svoji navadi zami‰ljen sedel,
vzdignil je pri tej poslednji pripovedi glavo in vedno ble-
dej‰e je postajalo njegovo lice, vedno Ïivahneje so se mu
svetile oãi.

»Kje je bilo to?« vpra‰al je s takim glasom, da so ga vsi

prepla‰eni pogledali.

»Saj res,« pravi ârtek, »vi boste morda vedeli za kraj,

ãe ste Ïe dosti hodili po deÏeli. Na Rojinju se pravi gra-
du.«

Vitez pokrije z dlanjo obraz in se nasloni na mizo.

Bilo je mu huje in teÏe kakor taãas, ko ga je potuhnjeni
morilec mahnil po glavi. Kri mu je vrela po glavi in glo-
boko je vzdihnil, kakor bi umiral. ârtku, ki je hotel na
dolgo in dobro popisovati, kako je bilo Ïenitovanje, za-
stala je beseda v goltancu in ustra‰eni so domaãi vpra-
‰evali gospoda, ali mu je slab‰e, in mu razne svete dajali.

Toda to ni dolgo trpelo. Rojar se ohrabri, vstane, gre

dvakrat po izbi gor in dol, postoji naposled in reãe: »Jut-
ri zjutraj grem.«

BES

GRAD ROJINJE

Zastonj je bilo, da je ârtek z glavo majal in dejal: »âe

greste Ïe zdaj na pot, povrne se vam bolezen;« zastonj,
da so ga po‰teni drvarjevi ljudje strahoma prosili, naj
ostane ‰e nekaj dni, da se okrepi. Vsega tega gospod ni
poslu‰al, ostal je pri besedi, da drugo jutro odjezdi; pri-
stavil je samo to, da ga ·tefe spremlja, kar sta tudi oãe
in mati privolila, ãeravno se nista rada loãila od sina, ki
jima je bil podpora na starost. Vitez jim je obljubil, da
bodo ali vsi lahko pri‰li za ·tefetom ali pa da pride ta
nazaj, ako jim ne bi dopadlo seliti se na njegovo lastni-
jo, kjer jim bode Ïivljenje laÏje in brezskrbnej‰e. Tisto
ponudbo je storil tudi ârtku. Staremu lovcu so pri‰le
solze v oãi, vendar zmajal je z glavo in dejal: »Mislil sem
vãasi, da so vsa gospoda brez srca; vi ste pa dobri, kakor
zdaj vidim. Ali jaz bi najraj‰i tu pri svoji vodi umrl in si
ne Ïelim z vami. Obiskal vas bom, obiskal, ãe mi pove-
ste, kje je va‰ grad. Bog vam daj ‰e dolgo zdravje in sre-
ão.« ârtek ni hotel nobenega denarja od viteza vzeti,
rekel je: »Kadar mi ga bo treba, taãas ponj pridem.«

Rojar je leÏal poslednjo noã v gostoljubni preprosti

koãi, ki ga je smrti otela; toda spati ni mogel. Misli na
dom, na reãi, ki so se po ârtkovih besedah tam prigodi-
le, podile so mu spanec z oãi.

Drugo jutro se je poslovil od preprostih priljubljenih

mu ljudi in je odpotoval na konju; ·tefe ga je spremljal,
pe‰ v‰tric njega hodé.

BES

GRAD ROJINJE

V. âUDEN DOGODEK NA

ROJINJU

a gradu Rojinju se je bila res tista prememba pri-

godila, katero je ârtek na svojem potovanju sli‰al.

Vilibald je bil vzel vdovo, ali bolj prav Ïeno, Rojarjevo,
katerega so imeli vsi za mrtvega. Dosegla sta bila ta dva
ãloveka svrho svojih naklepov; vendar tega pravljica ne
ve povedati, ali sta bila v resnici sreãna in zadovoljna.
Lahko si je misliti in brÏkone bi se ãlovek ne motil, ãe bi
rekel, da jima je v najlep‰ih urah pri‰el mrtvi gospod
kakor stra‰ilo pred oãi in spomin njunega medsebnega
hudodelstva jima paã ni mogel delati lahkega spanca.

Bilo je kaka dva dni po prigodku, ki smo ga v prej‰-

njem odstavku povedali, ko se je nekaj na Rojinju pri-
merilo, ãesar ni bilo vsak dan sli‰ati. Male Anice je nam-
reã nanagloma v gradu zmanjkalo. Nihãe ni mogel ve-
deti in misliti, kam bi bila mogla ‰e otro‰ka deklica na
tako mrazen dan, ko je zaãela jesenska burja celo sneg
nametavati, sama pobegniti.

Stari sluÏabniki, ki so se prej‰njega gospoda ‰e vedno

hvaleÏno spominjali in zavoljo tega ubogo, zdaj toliko
zapu‰ãeno deklico milovali, jeli so zdaj vedno oãitneje

BES

GRAD ROJINJE

godrnjati in so se tem bolj jezili, ker ni hotel ni gospod
ni gospa nikamor poslati otroka iskat, ampak sta oba
malokatero govorila o tem, kakor ne bi bilo niã poseb-
nega; in ãe se je Ïe kateri zmenil o tem, grozil se je kaz-
novati deklico, kadar pride domov.

Popoldne tistega dne je ‰ele hlapec Jernej, ki ni imel

od straha ni miru ni poãitka in je vrlo rentaãil na gospo-
do, od stare dekle izvedel, da je Anica poslednje dni
vedno jokaje govorila o oãetu ter da ji je pravila, kako se
ji je Ïe veãkrat sanjalo, da je oãeta v hosti sreãala. Star-
ka je potem, da bi ubogo deklico utolaÏila, vedeÏevala iz
teh sanj, da oãe najbrÏ ni umrl, ampak da so ga Turki
ujeli in da bo nazaj pri‰el. Iz vsega tega je Jernej po svo-
jem naturnem razumu sodil in ugibal, da je najbrÏ ne-
umno dete ‰lo res tja oãeta iskat, kjer ga je v sanjah vi-
delo.

Ko je Jernej ravno take sklepe delal in na dvori‰ãu

svojim tovari‰em razkladal, pri‰el je novi gospodar Vi-
libald skozi vrata. Jernej stopi torej predenj in ga vpra‰a,
ali ne bi bilo dobro, da bi kaka dva mala ‰la po okolici
pogledat.

»Ni potreba,« odgovori gospod, »saj ni dve leti staro.

Kadar jo bo zeblo, bode Ïe pri‰la domov; saj ve, od kod
je ‰la. Ali nima‰ drugega dela?«

To se je staremu sluÏabniku vendar preveã zdelo; za-

vnelo mu je kri in dejal je:

BES

GRAD ROJINJE

»Jaz in mi vsi ne vemo za bolj‰e delo, kakor da po-

i‰ãemo hãer na‰ega rajnkega gospoda. Njen je grad in
mi vsi.«

Vilibald je svetlo in jezno pogledal starca. Ko bi bil ta

sam, ãutil bi bil morda njegovo jezo. Ali zdaj je gospod
videl samo temne in srdite poglede svojih hlapcev, pre-
magal je za zdaj srd in dejal:

»Pojdi, kamor hoãe‰, s teboj tako ni veliko opraviti, ãe

si doma ali te ni. Ne maram, ãe te ni veã.«

»Od svojih mladih kolen sem bil v tem gradu,« pravi

Jernej. »Poprej‰nji gospod je bil tak, da ga ne bo veã
enakega na Rojinju, pa me je rad imel. âe me vi drugaã-
nega najdete, bodem pa ‰el, popred moram pa ‰e otro-
ka najti. Dajte nam tri konje, jaz sem star in Tone in
Vrban, ne moremo hoditi, posebno pa, ker se mudi.
Dekle bo zmrznilo in vi boste vse na vesti imeli — ne
jaz.«

»Ti pes, tako se govori z menoj; poberi se mi za vse-

lej! âakaj, ti bom Ïe dal konja,« rjovel je srdit mladi go-
spodar in potegnil bodalo; toda trije koreniti hlapci so
molãé, pa s svetlimi oãmi stopili pred Jerneja.

Razkaãen je od‰el gospodar v grad in zaÏugal hlap-

cem: »Jaz bom vam Ïe posvetil.«

»Zdaj gremo sluÏbe iskat,« reãe eden uporneÏev.
»Popred pa ‰e otroka rajnkega gospoda,« pravi Jernej.

BES

GRAD ROJINJE

»âe se popred poberemo od tega volka, bolje je,« pri-

stavi tretji.

»Jaz tudi mislim, da te ne bo pozabil, in verjemite mi,

med na‰imi tovari‰i bo ljudi dobil, ki nam pojdejo za
koÏo,« pravi Vrban.

»Niã se ne bojte,« reãe Jernej. »·e je dosti po‰tenih

gospodov, sluÏbe se ne manjka. Na‰ volk ima pa tudi
dan na dan manj prijateljev. Saj nismo niã storili. Le
vkup drÏimo, pa se bo nas bolj bal ko mi njega.«

·e tisti veãer je potem tropica hlapcev zapustila Vili-

baldovo sluÏbo in stanovanje.

Ko se je popolnoma zmraãilo, ponehala je burja; ali

sneg je zmerom gosteje letel z neba in za pol komolca
na debelo ga je napadlo. Tudi je bilo precej hladno pod
milim nebom in vsakdo se je najra‰i Ïe v gorko izbo po-
maknil in usedel se blizu zakurjene peãi.

Pravljica nam je ãudovit obraz iz te noãi ohranila. Pra-

vijo, da je v gozdu, malo oddaljena od poglavitnega
pota, stala samotna smreka. Sneg, ki je bil pregrnil Ïe
povsod svojo odejo, ostajal in obe‰al se je v debelih
plahtah po gostih zelenih vejah in je tako suho, nepokri-
to zemljo pu‰ãal ob deblu okrog smreke. Na mahu pod
smreko pak je ãepela uboga deklica ‰e otroãjih let, graj-
ska hãi. Solze so ji bile zmoãile lice in lahko obleko; ven-
dar, ko je noã razgrinjala ãedalje bolj ãrna krila, ni mo-
glo rév‰ãe Ïe veã jokati, le zdaj pa zdaj je zaihtelo, s sla-

BES

GRAD ROJINJE

bim glasom ljudi klicalo, zlasti oãeta. Mlade roãice so
vedno bolj plave prihajale in tresla se je vsa od mraza ko
‰iba na vodi. Vendar nihãe ni odgovoril na otroãji klic,
vse je bilo tiho; le lahko ‰umenje na suho listnato grmo-
vje padajoãega snega, lajanje izpod skale pri‰ed‰e lisice
v daljavi in grozovito tuljenje ponoãnega volka se je zdaj
tu, zdaj tam ogla‰alo v smrtni strah ubogemu otroku.

Ravno zdaj bi bil ãlovek skozi redko grmovje in drevje

zapazil v noãnem mraku dve ãrni podobi, ki ste se ved-
no bolj bliÏali kraju. Smreka ni stala veã ko za dober
streljaj od pota navzgor. Bila sta dva popotnika, eden na
konju, drugi pe‰. Konj je gazil sneg v celo in spehan je
koracal drugi po konjskih stopinjah. Oba sta bila zavi-
ta in zavarovana pred mrazom: jezdec v velik pla‰ã, ki je
‰e pol konja pokrival, pe‰ec pa v veliko plahto, ki mu je
segala do pet.

»âe si truden, usedi se na konja za menoj!« pravi jez-

dec in ustavi konja.

»Ne grem na konja, gospod,« odgovori oni, »saj sem

vam Ïe dejal, da nisem vajen na konju sedeti, bolj brez
skrbi stopam z lastnimi nogami. Sneg je tudi ãedalje
veãji; ko bi oba na konju sedela, ne bo mogel gaziti in ‰e
v kake zamete vas potem zanese. Le jezdite sami, jaz ni-
sem truden.«

Pomikala sta se potlej poãasi naprej. Îe sta ‰la mimo

velike smreke in nobenega glasu nista sli‰ala, bodisi da

BES

GRAD ROJINJE

sta si bila preveã u‰esa s pla‰ãi zadelala ali pa da je bil
otrok v dve gubi zlezel in od zmrzovanja in straha ne-
svesten. Ali komaj sta bila ‰tirideset korakov dalje pri‰la,
ko jezdec obdrÏi konja in vpra‰a tovari‰a:

»Ali nisi niã sli‰al?«
»Sli‰al sem, to je mlada lisica,« pravi mlaj‰i tovari‰

‰epetaje. Poznalo se je pa na glasu, da sam ne verjame
lastni besedi. ·tefe — kajti on je bil in Rojar — je dosti
sli‰al od ârtka in svoje matere o divjem moÏu, kako ljudi
stra‰i in celo zapelje na napaãno pot, zato ga je bilo vrlo
strah.

»Meni se je zdelo, da ãujem otro‰ki jok,« pravi Rojar

in poslu‰a.

Vse je bilo tiho.
»Kako bo otrok v gozd pri‰el, gospod! Jaz vem, da

mlada lisica ali divji maãek vãasih ravno tako vpije ko
majhen otrok.«

Zatem sta ‰la dalje. âez nekaj ãasa vpra‰a ·tefe: »Go-

spod, ali bova ‰la ‰e daleã po hosti? Volkov je dosti in, ãe
va‰ega konja zaãutijo, bova imela ‰e veliko sitnost.«

»Niã se ne boj, ãez pol ure bova v krãmi.«
»O, jaz se ne bojim zase. Ali vi ste ‰e bolehni in mraz

bi vam utegnil ‰kodovati.«

âez ãetrt ure hoda sta pri‰la na plano. Raztezalo ‰e je

ravno polje s hribci in griãi pred njima; toda loãiti se ni

BES

GRAD ROJINJE

dalo drugega kakor tam pa tam v daljavi kaka brleãa
luãca iz tihe hi‰ice kmeãkega gaspodarja.

Rojar je nekoliko postal in razbiral ble‰ãeãe luãi. Sneg

je bil zopet malo jenjal. Lahko je ubral, kje stoji njegov
grad; toda niso ga obhajala tista ãutila, ki milo pretresô
ãloveka, kateri po dolgem bivanju med tujim svetom in
tujimi ljudmi zopet od daleã zagleda mili domaãi kraj,
svojo rojstno hi‰o, prebivali‰ãe ljubih svojih. Zapustil je
bil Rojar tam Ïeno in milega otroka in zdaj je vedel, da
Ïena je drugemu roko dala v zakon, drugemu, in sicer
hudodelcu.

In kaj je z njegovim otrokom? Bog je vedel, oãe ne.

BES

GRAD ROJINJE

VI. GOSPODAR IN HLAPCI

obre pol ure od Rojinja je na samoti stala hi‰a,

veãje poslopje, kakor so bila kmeãka sploh, toda

ne veliko lep‰e. Kajti samo spodnji del hi‰e, to je podla-
ga, bil je zidan, drugo pa je bilo leseno. Ker je stala tik
pri poglavitnem potu, imeli so lastniki krãmo in so si bili
pri tem s ãasom tako opomogli, da so se oprostili vsa-
kr‰ne posebne podloÏnosti gra‰ãakom, in zdanja krã-
marica, Mica Trobljevka, je kaj rada poudarjala, da je
sama svoja in da Ïe rajnkemu njenemu ni bilo treba ni
plaãevati ni tlaãaniti na Rojinju, kakor so njeni sosedje
v obliÏju morali.

Luã, ki je skozi nizka okna ble‰ãala, in ravs veã glasov,

ki je bil iz hi‰e sli‰ati, oznanjal je na‰ima popotnikoma,
da je ‰e nekaj ljudi pri vinu. ·tefe potrka na vrata in
kmalu je bila luã v veÏi videti, zapah se je odrinil in krã-
mariãin odra‰ãeni sin je popotnika popra‰al, ali gresta
v hi‰o in ali naj konja v hlev postavi.

Ko sta neznana moÏa v hi‰o stopila in sneg s sebe

stresla, utihnili so moÏakarji pivci okrog omizja in gle-
dali, kdo sta. Mlaj‰i jim je bil ãisto neznan, starej‰i pak
je bil tako v pla‰ã zavit, da se mu ni dalo v oãi videti. In

BES

GRAD ROJINJE

ker sta se usedla blizu kurjene peãi, kjer je bilo na pol
tema, niso se veã zanju brigali, ãeravno se je nekaterim
dozdevalo, da mora biti le-oni v pla‰ãu veã ko navaden
ãlovek.

»Mrzlo je zunaj,« reãe rejena krãmarica Trobljevka,

potem ko je nanesla novemu gostu in njegovemu to-
vari‰u pijaãe in nekaj za veãerjo preskrbela.

»Mrzlo,« odgovori Rojar na kratko.
»Debel sneg bo zapadel,« govori Ïenska dalje, ki bi

bila, zvedava in radovedna kakor vse babnice, prav rada
poãasi izvedela in izpra‰ala, kdo je ta gospod, kaj hodi
in kam. Zato je tudi ‰e eno le‰ãerbo priÏgala in na mizo
postavila. Toda Rojar ni bil pri volji govoriti in tudi ni
hotel, da bi ga bila krãmarica, kateri je bil pred dobro
znan, zdaj spoznala. Odrinil je torej luã na drugi konec
mize in se je zopet zavil, ãeravno ni bilo mrzlo. Krãma-
rica je kmalu sprevidela, da se gospod noãe podati v po-
govor; zato je ‰la k drugi mizi, kjer so bili prej‰nji pivci
Ïe spet v Ïivem posvetovanju.

Bili so ti pivci ‰tirje moÏje in Rojar je ãude se spoznal

tri hlapce iz svoje gra‰ãine. âudil se je, da so bili ravno
taki, katere je on posebno rad imel zavoljo tega, ker niso
veliko zahajali okrog; ãudil se je pa ‰e bolj, ker je videl
velike navezane cule na klopi, kar je menda pomenilo,
da so sluÏbo popustili. To mu je potrdil tudi ves pogo-
vor, ki so ga leti imeli.

BES

GRAD ROJINJE

»E, saj je Bog ‰e Ïiv, pravim jaz,« govori starej‰i.
»To je vse prav in res, Tone,« oglasi se drugi, »ali jaz

pravim: Bog bo Ïe eno napravil; jaz in ti in mi vsi si pa
moramo zdaj tudi sami pomagati, da si sluÏbe dobo-
mo.«

»Kaj bi zdaj to mislil!« reãe tretji, »zdaj pij, tebi stoji.

Jutri vstanemo pa jo mahnemo kam.«

»Bog daj, da bi takega gospodarja zalotili, kakor je bil

rajnik stari.«

»On je bil zmerom pameten, samo trikrat ne. Pa naj

mi kdo reãe, da ni taka,« pravi drugi.

»Jaz pravim, da ni res. Rojar je bil moÏ, nikoli brez-

umen, zmerom pameten in dober in po‰ten. Ta golobra-
da ‰leva ni vreden, da bi na gnoju leÏal, katerega Rojar-
jevi konji naredé. Zmerom pameten je bil,« vpije Tone,
katerega je bilo vino Ïe razgrelo.

»Trikrat ni bil pameten,« trdi oni s krikom in vikom.

»Le poslu‰aj ti mene. Naprvo ni bil pameten, ko je to
babo vzel. Ona ni bila zanj, pa je proã. Drugiã je bil veã
ko neumen, ki si je v hi‰i gada izredil, tega Vilibalda —
ko bi sem pri‰el, brÏ ga poãim za uho, ãe me prav zapró,
tretjiã je bil pa ‰e najbolj neumen taãas, ko se je ubiti dal
Turkom, kakor tudi Jernej pravi.«

»âe pa tako misli‰, pa dobro govori‰,« pravi Tone.
»E, Bog te! Gospod Rojar poprej‰nji je bil ves drug.

Naj bi se mu bil kdo tako postavil, ko smo se mu mi da-

BES

GRAD ROJINJE

nes, ko je hotel Jerneja udrihati, nikdar bi ne bil dana‰nji
veãer takole pil tu, ko mi zdaj.«

»·leva je ‰leva!« reãe ãetrti.
»Ali zakaj je ‰leva? Zakaj si ne upa niã storiti? Zato ker

mu vest pravi, da ni niã vreden. Ko bi bil danes vedel, da
ima on pravico na jeziku in v dejanju, bil bi Ïe drugaãe
na noge stopil. Tako ga je pa grizlo, ãe‰ saj bi res moral
storiti, kar Jernej pravi. Pa ‰tel je ta potuha ‰e druge reãi
zraven, to si Ïe mislite.«

Tako je govoril Tone in poklical ‰e en vrã vina.
Tuji gospod pri mizi tik peãi je pri tem razgovoru dva

pota tako vzdihnil, da ga je krãmarica gledala in vpra‰ati
hotela, ali je bolen ali kaj. Ker je slonel tih ob mizi ter ni
ne na pijaãi niti jedi veliko ‰kode storil, potrjalo jo je ‰e
bolj, da mora biti bolen. Toda nadlegovati se ga ni upala
in ãakala je raj‰a, da bo kaj zapovedal. Bralec lahko ra-
zume, da je imel Rojar vzrok, zakaj je sedel otoÏen, po-
bit in potrt.

Ganilo ga je v njegovi Ïalosti samo to, ker je videl, da

je pri svojih ljudeh ‰e v dobrem spominu. Veã ko enkrat
ga je bila volja vstati in stopiti med hlapce; ali vselej ga
je neki premislek odvraãal, bodisi da je hotel veã izvede-
ti popred ali da je imel vse drugaãe naãrtano, kako bo
delal, ali pa da se je bal, ãe ga bodo hlapci spoznali ali
ne, ker je bil od zadnje bolezni ‰e shuj‰an in so bili pre-
veã v veri, da je mrtev.

BES

GRAD ROJINJE

»Kje je neki Jernej tako dolgo?« pravi zopet Tone.
»I‰ãe menda, pa ponoãi ne bo niã na‰el,« reãe drugi.
»Saj jaz pravim, to vse je ãudno, da se tako mlado za-

leti; ali tako nevarno in grozovito vendar ‰e ni, kakor si
Jernej misli. Meni bi bilo tudi Ïal, ko bi se izgubilo, saj
sem imel punãeta ‰e sam zares rad. Ali jaz pravim, da ni
mogoãe, da bi se izgubilo. Kje v kakovi hi‰i tiãi, pri ka-
kem kmetu. Saj doma revici ni bilo prebiti. To so volko-
vi, to niso ljudje. Tako jo gledajo, ko bi bila z materjo
priberaãila.«

»Revica!« pravi krãmarica. »Meni se smili. Res ne mo-

re biti otroku doma dobro, da se v takem vremenu od
hi‰e spusti! Jaz ne vem, ãe ti ljudje mislijo kaj na Boga in
na poslednjo sodbo ali niã.«

»To jima ‰e na misel ne pride; ti pa jaz bova na sod-

bi, onadva ne, tako si menda ta potuha in hudoba
misli.«

»Otroãe je bilo menda na pol Ïe iz uma,« pravi krã-

marica dalje.

»Kaj bi ne bilo! Saj je malo revico ona tako pogledo-

vala, kakor bi imela hude oãi, on pa ‰e gr‰e. Otrok pa
tega vajen ni bil, dokler je bil prej‰nji gospod Rojar Ïiv
in zdrav doma.«

Rojar vsega tega govora v svojem zami‰ljenju ni po-

slu‰al; ‰ele ko je sli‰al, da zopet njegovo ime imenujejo,
povzdignil je vdrugiã glavo in poslu‰al. Toda zdajci so

BES

GRAD ROJINJE

za‰li na druge manj vaÏne pomenke, pri katerih so po-
ãasi zavrstjo po klopeh polegli in pospali tako, da je na-
zadnje sam Tone ostal, ki je krãmarici zdaj to, zdaj to
razkladal. Tudi vitezov spremljevalec ·tefe se je bil,
utrujen od dolgega pota, zleknil po klopi. Krãmarici se
je menda Ïe pozno in sveãave ‰koda zdelo, kajti opom-
nila je viteza, da se lahko uleÏe, kadar hoãe, na posteljo,
katero mu je bila tik peãi vkup znesla. Tudi starega hlap-
ca Toneta, ki je ‰e vedno znal kaj novega povedati, ni
veã tako rada poslu‰ala in z veãkratnim zdehanjem ho-
tela naznaniti, da sinoãi ni dosti spala in da se olje ne
dobó zastonj. Pa kakor se je videlo, na‰a dva gosta nista
bila s krãmarico enakih misli niti zaradi spanca in nje-
gove potrebe niti zastran draginje borne sveãave; kajti
tuji gospod je kakor vkljub zami‰ljen slonel in slonel,
Tone pa je polagoma cukal kapljico iz vrãa.

»Nekdo trka,« pravi Tone, »pogledi, pogledi, to bo

Jernej.«

Îena gre odpirat in res stopi stari Jernej v stanico. Na

obrazu se mu je bralo, da je Ïalosten in potrt.

»Ni niã?« vpra‰a Tone in mu pomoli pijaãe.
»Kaj bo, kaj bo, o Bog v nebesih! Otroãe bo zmrzni-

lo. Îe leto in dan nisem toliko prehodil, pa vse je bilo
zastonj. Kakor bi se bila v zemljo udrla,« pravi Jernej.

BES

GRAD ROJINJE

»Bo Ïe Bog dal, da bo vse prav. NajbrÏ je na gorkem

kakor mi. Saj ni Ïe brez vsega uma,« reãe mati krãmari-
ca.

Vendar po‰tena Jernejeva du‰a se ni dala utolaÏiti.

Ljubil je mladenko, kakor da bi bila njegov otrok. Srpo
je oãi uprl na mizo in nekaj ãasa molãal. Potem pa je na-
enkrat sklonil se pokonci in staro, trhlo lice je zaÏarelo.

»Za Boga!« rekel je in jezno ob mizo udaril, »ãe se bo

dekletu kaj zgodilo, potlej se pa morda ena pripeti, ki se
ne sli‰i vsak dan. In pa jaz pravim, da se bo stari gospod
France Rojar, tudi ãe na Tur‰kem trohni, iz groba spel,
ko mu bodo na onem svetu povedali, da je njegov reje-
nec in Ïena vzrok, da je lastna hãi v gozdu zmrznila —
v grobu se bo obrnil in bo pri‰el temu vraÏjemu Vilibal-
du kosti trest.«

Zdaj je vstal tujec izza mize pri peãi. ·ele besede Jer-

nejeve so mu razjasnile strahovito novost, o kateri je te-
kel pomenek med ljudmi tu. Bled in stra‰en je stopil
pred Jerneja in s ãudovitim glasom vpra‰al:

»Kaj pravi‰, kaj je z mojim detetom?«
Jernej, Tone in krãmarica so prepla‰eni pogledali ne-

znanca.

»Jezus, Marija!« zavpije Jernej, odpre usta in oãi in, ko

bi se bil strop nad njim spesnil in vrh njega zgrudil, ne
bi se bil mogel bolj ustra‰iti. Kajti spoznal je to lice, po-
dolgasti obraz, obleko, velikansko postavo — ves njegov

BES

GRAD ROJINJE

stari gospod je stal tukaj. Toda Jerneju ni nikdar na mi-
sel pri‰lo, da bi bil ‰e Ïiv, mislil je torej zdaj, da je na
njegov poklic zares vstal vitez iz groba, da je ta njegov
duh. Rojar je videl to splo‰no otrplost, spoznal je hlap-
ãevo vero, zato je dejal z rahlej‰im glasom:

»Jaz sem, va‰ gospodar; niso me Turki ubili! Govori,

kaj si dejal, kaj je z mojim otrokom?«

Zdaj je ‰ele zaãela Jerneju zopet kri navadno po Ïilah

teãi, skoãil je on in Tone pokonci in poljubovala sta go-
spodu roko. Vendar je moral Rojar ‰e enkrat vpra‰ati,
preden je izvedel, kaj je z njegovo hãerko. Kakor iz uma
je dirjal po izbi gor in dol in zdihoval: »O Bog, ti kaznu-
je‰ me stra‰no! Zadnje upanje, ki me je vleklo domov,
zadnja tolaÏba, ki me je vezala na Ïivljenje, tudi to si mi
vzel! Zakaj mi nisi dal umreti? Ali ni vse drugo Ïe dosti
stra‰no?«

Zdajci obstane. Na misel mu pride, da je v gozdu sli-

‰al neki otroãji glas, katerega je njegov spremljevalec
imel za krik mlade lisice. Iskra upanja ga pre‰ine, naglo
ogrne pla‰ã, prepa‰e meã in reãe hlapcema, naj gresta Ï
njim.

Dobro uro pozneje se vrnejo trije moÏje v krãmo. Ro-

jar prinese nesvestno, na pol zmrzlo dete v naroãju. Krã-
marica je bila medtem druge speãe hlapce zbudila in jim
skoro neverjetno ãudovito novico povedala, da je stari

BES

GRAD ROJINJE

gospod z Rojinja Ïiv in cel pri‰el iz vojne. Rojarja so le-
ti z veseljem in vriskom sprejeli.

Rojar ni mogel do konca poslu‰ati, kar so mu potem

zvesti sluÏabniki o domu pravili. âutil se je od dolgega
pota, premraÏenja in bridkih sku‰enj poslednjega ãasa
tako polomljenega, da se ni mogel veã na nogah drÏati.

Ko je prepovedal hlapcem, da ne smejo pred jutrom

razoznaniti njegove vrnitve, in ko se je prepriãal, da sta
krãmarica in Jernej vse storila, kar je bilo potreba ubo-
gemu otroku, kateri tudi potem, ko je malo k sebi pri‰el,
ni precej spoznal oãeta — ulegel se je, Boga proseã, naj
bi ga ‰e vsaj nekaj ãasa ohranil bolezni, o kateri se mu je
bilo po pravici bati, da se po tolikem du‰nem in teles-
nem trpljenju povrne, tem bolj, ker ‰e popolnoma ni bil
zdrav.

Vendar vsem prepovedim nasproti se je kakor blisk

razvedelo drugo jutro ne samo v gradu, ampak tudi po
vaseh in posameznih hi‰ah daleã okrog, da je prvi moÏ
gospe na Rojinju pri‰el nazaj.

Zvedavo so ljudje priãakovali, kaj se bo posihdob na

Rojinju godilo. To se ve, da ni nihãe slutil, s kako hudo-
bijo je pri‰el mladi Vilibald do tega mesta, in so zato
mislili, vse se bode zlahka dalo poravnati, stari bo sto-
pil v svoje prej‰nje pravice, mlaj‰i pak se bode moral
umakniti.

BES

GRAD ROJINJE

VII. VESELEJ·A LETA

aj je France Rojar prav za prav namerjal storiti z
Vilibaldom in s svojo Ïeno, kadar pride na dom,

tega ne vemo za gotovo. Pravljica nam dvoje pripovedu-
je; prviã pravi, da je imel namen, na stra‰en naãin ma

‰ãevati se nad svojim pobojnikom, svojo Ïeno pak naj-
prvo preskusiti, ali je bila tudi ona v zvezi in zmenku z
morilcem, in potem vtakniti jo v kak samostan v vedni
zapor, sosebno ko je sli‰al, kako brezsrãno in neusmi-
ljeno sta ravnala z nedolÏnim njegovim detetom. Pa ãe
pomislimo, da je vitez v vseh dejanjih, kar nam jih je
pripoved ohranila, skazoval se dobrosrãnega in nikakor
ne ma‰ãevalnega in nekr‰ãanskega, bodemo raj‰i dru-
gemu verjeli, kar ljudje pripovedujejo, namreã, da je ho-
tel Vilibalda samo iz svoje hi‰e pregnati, Ïeno pa kje
preskrbeti in ji priliko dati, da bi se spokorila.

Vendar ni mu bilo treba ni tega ni onega storiti. Ko je

pri‰el s svojo ‰e bolno hãerjo na Rojinje, ni na‰el nobe-
nega, da bi bil ali ostro ali kr‰ãansko Ï njim postopal.
Vilibald in Ïena sta bila, zaãuv‰i jima neprijetno novico,
nanagloma in tiho pobrala nekaj dragocenosti in pobeg-
nila. Nihãe ni vedel kam.

BES

GRAD ROJINJE

Za prvega bi bilo morda ‰e mogoãe priti jima na sled,

ko bi bil Rojar hotel kakega opraviãevanja terjati od nju;
toda ni se moglo to zgoditi, tudi ko bi ga volja bila. Kajti
komaj je bil na domu, Ïe ga je vrglo zopet na posteljo.

Îe so ljudje ugibovali, da bo predkone grad Rojinje pri-
‰el kmalu na tujo rodovino, ker je tudi mala Anica od
tiste ãudne noãi sem zelo bolehala. Pa pri‰el je v zdra-
vilstvu uãen menih in, ko je spomlad jela bliÏati se, hva-
lili so Ïe Rojarjevi podloÏniki Boga, da je stari dobri gos-
pod zopet na nogah. ·e pred ko oãe pak je bilo ozdrave-
lo dekle, katero je v oãetovem naroãju kaj kmalu poza-
bilo hude maãehe in nemilega oãima.

S ãasom so Rojarjevi sosedje in prijatelji izvedeli celo

dogodbo in ãrno nehvaleÏnost Vilibaldovo in so viteza
pogosto obiskovali. Tako je stari ãedalje bolj pozabil
grenke svoje sku‰nje. âas in premi‰ljevanje kakor tudi
njegovo dobro srce so mu dan na dan bolj ohladili srd
in togoto nad sovraÏnikom. Celó hudo se mu je nekako
storilo, kadar je pomislil, da morda tista Ïena, ki je s sve-
to vezjo njemu poroãena, ãeravno je morda vse zasluÏi-
la, nadlogo in rev‰ãino trpi v daljnem svetu. Zato je po-
zvedoval in popra‰eval za njo in Vilibaldom, toda njun
sled se ni dal daleã iskati in vsa prizadeva je bila zastonj.

Preteklo je tako veã let. France Rojar po vrnitvi iz bit-

ve pri Sisku ni bil veã tisti trdni, koreniti moÏ ko popred,

BES

GRAD ROJINJE

ampak vidno se je staral. Lasje so se ãedalje bolj belili,
zastavna in moãna njegova postava se je jela od leta do
leta bolj skljuãevati in vedno manj ga je bilo videti.

Lahko si je tudi misliti, da ni bil v druÏbi veã tisti ve-

seli moÏ ko popred, da je opustil lov in vsakr‰no zaba-
vo, kakr‰no je ljubil nekdaj, in da je postal tih, zami‰ljen
in resnoben starec, ki ni iskal dru‰ãine ni veselja razen
enega, ki ga je imel doma, in to njegovo veselje je bila
hãerka.

Anica je zrasla do lepe device. Bila je oãetu to, kar

nam je vsem oko, in ‰e veã. Zato pa mu je bila edina
skrb, da bi izredil iz nje krepostno, poboÏno deklico, ki
bi bila vredna hãi poslednjega Rojarja. Morda je kdaj
starec vzdihnil sam pri sebi v kaki tihi uri, da mu Bog ni
sina dal, ki bi bil z njegovim premoÏenjem tudi njegovo
ime ohranil na svetu: toda tega ne moremo kar narav-
nost reãi, gotovo je le to, da je bila Ïelja zastran Aniãi-
ne prihodnosti le-ta, da bi, sama ãednostna, dobila po-
‰tenega mladeniãa v zakon, ki bi ji bil po njegovi smrti
izdatna bramba in zaslomba.

Da bo zeta dobil prav lahko, to je Rojar dobro vedel.

Anica je bila najlep‰e dekle v okolici in, kakor se je vide-
lo, bi si bil nekateri mladeniã med kranjskimi velika‰i v
sreão ‰tel, krasno Rojarjevo v zakon dobiti, morda toli-
ko bolj, ker je bila edina hãi in edini otrok in je bilo za
gotovo priãakovati, da bode imela za doto vse premo-

BES

GRAD ROJINJE

Ïenje, kar ga je bilo na Rojinju. To premoÏenje sicer ni
bilo posebno veliko, kakor smo Ïe povedali, vendar je
zlasti med manj‰imi in srednjimi plemenita‰i Rojar ve-
ljal za precej bogatega. Znano je pa, da je bogastvo tista
reã, katera oãetom najbolj dopada, kadar sinove Ïenijo.

Ni mu bilo treba dolgo ãakati. Pa kakor je v vsej Ro-

jarjevi usodi bilo zmerom kaj nenavadnega, tako nam
tudi pravljica v kratkih obrisih pripoveduje, kako sta se
Rojar s svojim poznej‰im zetom in Anica s svojim mo-
Ïem prviã po nenavadnem in ãudovitem potu seznani-
la.

Obiskal je Rojar nekdaj daljne svoje sorodnike in je

vzel s seboj tudi Anico. Taãas pa kraji po na‰i domovi-
ni niso bili tako varni za popotne ljudi kakor dandana‰-
nji. Po samijah in gozdih je bilo veliko klateÏev, ki so
Ïiveli samo od tega, kar so s silo vzeli drugim ljudem.
Îiveli so pa taki ljudje tedaj toliko laglje, ker gosposke
niso bile nikakor tako urejene kakor dana‰nji dan. Gra-
‰ãak je bil samolastni gospodar pravice in postave na
svojem zemlji‰ãu, pa dostikrat ni mogel ali ni hotel ali se
ni potrudil, da bi potrebil take nemirne in brezpostav-
ne ljudi.

Ker je bilo ravno taãas veliko sli‰ati o razbojnikih in

njihovih nadlegovanjih, vzel je bil Rojar precej‰no
krdelce oroÏenih hlapcev s seboj, sosebno ker je ‰la hãi

BES

GRAD ROJINJE

Ï njim in jo je hotel vsakr‰ne neprijetnosti in nepotreb-
nega strahu obvarovati.

Sreãno je bila pri‰la mala tropa na samoten gradiã na

spodnjem Dolenjskem in po nekaterih dneh se je vraãa-
la zopet nazaj.

Bilo je zveãer poletnega dne, ko so jezdili potniki sko-

zi nizko hosto komaj dobre ‰tiri ure ‰e od Rojinja. »No-
coj gremo do doma,« rekel je stari Rojar in je z oãetov-
sko ljubeznijo utolaÏil bojazni in odsvetne opombe svo-
je hãere, ki je tik njega jezdila.

âeravno se je v zahodu ‰e zadnja ble‰ãeãa proga ve-

ãernega sonca ob vrhovih daljnih hribov znamovala,
svetil je Ïe mesec v vsej krasoti na vzhodnem nebu, tako
da so posamezni razra‰ãeni gabri in sive skale, dvigajoãe
se ob jarku na levo samotnega pota, kaj ãudno zasenãe-
vale nekatera mesta na lahko vzvi‰enega klanca, po ka-
terem so popotniki jezdili. Dva hlapca, starega Jerneja in
mladega ·tefeta, katerega zdaj tudi najdemo v vitezo-
vem spremstvu, bil je Rojar komaj pred dobro ãetrt uro
naprej poslal, da bi doma na gradu napovedala njihov
prihod in ukazala veãerjo pripraviti za trudne prihodni-
ke.

»Tod bi enemu ne bilo varno v mraku hoditi,« rekel je

eden hlapcev tovari‰em.

BES

GRAD ROJINJE

»Jaz ali ti bi brez skrbi ‰el, ker nimava niã,« odgovori

oni, »pa je vendar res pripraven kraj za tiste, ki radi ãlo-
veku v Ïepe pogledajo.«

Ravno so bili medtem na vrh klanca pri‰li, ko sreãa-

jo spehanega kmeãkega moÏa, ki jim je ves v strahu bolj
kazaje kakor z jezikom pravil, da doli v dolini je ‰est
roparjev udarilo na tri popotne. Na Rojarjevo povelje so
hlapci hitro pognali in, ko bi trenil, zagledali so boj med
veã moÏmi na sredi pota. Dva sta bila ‰e na konju, eden
pak je bil Ïe s sedla padel in se je samo ‰e kleãe branil
dvema drugima, medtem ko sta onadva ‰tiri druge Ïe
komaj odbijala. Po kriku in klicu na pomaganje so spo-
znali hlapci svoja tovari‰a Jerneja in ·tefeta. Roparji,
videv‰i nove sovraÏnike, so se naglo umaknili in, ko je
Rojar s svojimi na mesto pri‰el, videl je, da je tretji med
borilci mladeniã kakih tri in dvajset let, kateremu se je
Ïe po vnanjem opravku poznalo, da je iz vi‰jega stanu.
Imel je nekoliko razbito glavo, vendar je s ·tefetovo pri-
pomoãjo ‰e pri‰el na konja in je ginjen zahvaljeval se
Rojarju in sosebno dvema hlapcema za pomaganje rav-
no o pravem ãasu. Bil je to Peter Koren, sin precej ime-
nitnega gra‰ãaka v deÏeli, in je z veseljem sprejel Rojar-
jevo ponudbo, naj gre za to noã na Rojinje Ï njimi.

Jerneju je tudi malo kri tekla iz rane prek ãela; vendar

se ni zmenil za to in ãudno je bilo, da je bil nekaj v misli

BES

GRAD ROJINJE

vtopljen ter da ni po svoji navadi hotel praviti, kako se
je branil in kako je mahal.

Precej pak, ko se je Rojar zmenil nekoliko s tujcem,

poklical je gospoda na stran in je skrivnostno dejal,
obrisav‰i si kri z lica:

»Gospod, kaj menite, koga sem videl med temi hud-

niki? Kdo me je mahnil po ãelu, kaj mislite?«

»Kri ti teãe!« dejal je Rojar, ki je starca posebno rad

imel in je ‰ele zdaj zapazil Jernejevo rano. »ObveÏi se
najprvo.«

»O, niã ne dé, malo je prasnil, drugega niã; vsi ti ljudje

so zaniã; pa kaj pravite, kdo je bil?«

»Kako bi to vedel! Ali si morda ti katerega poznal?«
»Poznal sem ga, poznal in tudi vi bi ga bili spoznali,

ãeravno je raztrgan in star videti in suh in grd. Pa jaz ga
nisem ‰e zgre‰il. Bil je — Vilibald.«

Rojar je ostrmel. âudno ga je presunilo. On med ro-

parji?

»Ti si se motil,« odgovori hlapcu.
»Motil? Ne, ne, jaz imam res stare oãi, gospod, pa do-

bre. Komaj dvajset stopinj sva bila proã, ko so padli nad
onega gospoda tukaj in, precej ko sva zagnala krik in se
je ta ãlovek proti meni spustil, zazdelo se mi je, da sem
ga Ïe videl. Ves on je. Vselej je bil bojeã in neroden v
oroÏju in ‰e zdaj je tak; zato se je mene lotil, najstarej-
‰ega, ãe‰ ta bo Ïe ‰el. Ko je roko vzdignil, tedaj sem se

BES

GRAD ROJINJE

jaz toliko odmaknil, da ni konj v jamo stopil, in taãa‰ ga
je malo mesec obsijal in ‰e zdaj mi je pred oãmi, precej
sem ga spoznal. Da, Vilibald je, Vilibald! Jaz bi mu bil Ïe
utrnil eno, da bi jo bil pomnil do sodnega dne; ali z me-
noj je proã, nisem veã trideset let star.«

Rojar je nekaj ãasa molãal. Torej tako daleã je pri‰el ta

ãlovek, mislil si je.

Nekdaj je bil njegov ljubljenec, niãesar mu ni manjka-

lo; dasiravno brez star‰ev, na‰el je bil vendar v njem
drugega oãeta in vsak ãlovek je priãakoval iz tega tihe-
ga mladeniãa najbolj‰ega moÏa v vsakem obziru. Kako
se paã more ãlovek zmotiti v svojih razsodkih! Ravno
tisti mladeniã, ãigar telesni lepoti se je vsakdo ãudil,
kdor je pri‰el na Rojinje, o ãigar prihodnosti je moglo le
dobro ugibati se, ravno tisti je bil zdaj med izvrÏki vse-
ga ljudstva, tisti, ki ga je on in, kdor ga je poznal, ljubil,
bil je zdaj sovra‰tvo in mrÏnja vsakemu po‰tenjaku.
Tako se raz‰irja hudobija od stopinje do stopinje in
teÏko se je vrniti ãloveku zopet na pravo pot, potem ko
je je Ïe tolikanj zgre‰il, da je ne najde zlahka veã.

»Torej meni‰, da si ga dobro poznal?« povzame ‰e en-

krat Rojar.

»Saj vam pravim,« reãe Jernej; »zakaj, ãeravno je ves

drugaãen na Ïivotu in obliãju, imam vendar ves njegov
obraz tako v glavo vtisnjen, da bi vse zastavil na svojo
besedo, da ni bil nihãe kakor on.«

BES

GRAD ROJINJE

»Le tiho bodi,« pravi Rojar, »ne pravi nikomur tega.«
»O, ne bojte se, nisem babji! Zato sem vam povedal

na tihem. Pa ãe se bo tod okrog kaj klatil, bodo ga tudi
drugi spoznali in videli boste, da bo kmalu vsem ljudem
na jezikih,« reãe Jernej.

Rojar je potem poãakal Petra Korena, ki se je bil med-

tem Ïe precej seznanil z gospico Anico, kateri je nova
tovari‰ija hitro prepodila prej‰nji strah.

Ker se je skazalo, da je bila mladeniãeva rana vendar

huj‰a, kakor je sam mislil, ostal je na gradu dalje ãasa,
kakor je bil za prvega namenjen.

Prikupil se je v tem ãasu staremu gospodarju in hãe-

ri njegovi tako, da je prvi rad poslu‰al ga, ko je pri od-
hodu bojeãe popra‰al, ali bi mu hotel dati hãer v zakon.
Ker je ãez nekaj dni tudi oãe Korenov pri‰el na Rojinje
in ponovil sinovo pro‰njo, privolil je vitez z veseljem v
zvezo in svatov‰ãina je bila doloãena na prihodnjo po-
mlad. Preden je pa sneg zapadel in skopnel, dogodili ste
se ‰e dve reãi, katerih bralcu ne smemo zamolãati, ker
nam razjasnjujete poslednjo usodo nekaterih ljudi, ki
smo jih bralcu Ïe poprej pred oãi postavili.

BES

GRAD ROJINJE

VIII. ZASLUÎENA KAZEN

rerokovanje starega Jerneja, da se bo kmalu raz-

vedelo, kdo je med tatovi in razbojniki, uresniãilo

se je kaj naglo. Ta in oni je videl Vilibalda v tem okraju
in je to reã kakor nesli‰ano in neuãakano novico pravil
od soseda do soseda. Veã predrznih napadov je pripra-
vilo prebivalce po okroÏju v strah, tako da so si Rojar in
drugi gra‰ãaki okrog na vso moã prizadevali, nemirneÏe
v roke dobiti. Tega sicer niso mogli, vendar njihovo pri-
zadevanje je vsaj toliko dobrega obrodilo, da so razboj-
niki iz kraja izginili in se vi‰e pomaknili. Lahko se da
misliti, kako je bilo Rojarju teÏko pri srcu, ko je za go-
tovo vedel, da se nahaja med temi ljudmi eden njegove
rodovine.

Kmalu so povedali, da so se ti razbojniki prikazali bli-

zu Vi‰nje gore, majhnega mesteca pet ur pod Ljubljano.
Îe veã strahovitih umorov so ljudje na‰tevali, zraven pa
dejali: »Vi‰njanje imajo vislice in hude roke; vsake stvari
je pa enkrat konec.«

Vemo, da bralec ni ‰e pozabil drobnega priletnega

moÏiãka, ârtka, lovca in malega kupãevalca od Kolpe, ki
je, kakor je sam rad povedal, nekdaj Rojarju s svojo

BES

GRAD ROJINJE

zdravilno umetnostjo tako uspe‰no na noge pomagal.
Ker je Ïe veã let v na‰i povesti poteklo, kar svojega po-
‰tenjaka nismo sreãali, utegnil bi morda kdo vpra‰ati,
kaj je Ï njim. Ali ‰e Ïivi, lisiãja du‰a? Na to mu odgovo-
rimo, da ‰e, in glej, ravno na potu proti gorenji strani ga
sreãamo. Spremenil se ni dosti, samo lice se mu je ‰e
bolj zgubanãilo in lasjé so mu skoro popolnoma beli po-
stali. Ali svojega veselja, s culo na rami po svetu hoditi
in barantati, ni popustil, ãeravno je vãasi toÏil, da ga
noge zapu‰ãajo in da niso veã tako lahke ko »njega dni«.
Rojar je bil precej po svojem prihodu na grad odloãil
njegovim sosedom drvarjevim lepo zemlji‰ãe pod gra-
dom in precej so se bili tja gor preselili. Iz hvaleÏnosti do
ârtka je bil gospod tudi njemu ponudil koão in lep kos
zemlje, ali ârtek je pomislil, da na stare dni se ne bo do-
bro z zemljo ukvarjati in da bo ‰e zmerom najbolj vesel,
ãe ostane na svojem starem domu, ãe ribe, vidre, lisice
in polhe lovi in vãasih po boÏjem svetu roma, zato ni niã
vzel od Rojarja; samo to si je izgovoril, da se sme ogla-
siti, kadar mimo hodi. Tudi to pot se je bil oglasil pri
svojih prijateljih, zadovoljni in sreãni drvarjevi druÏini,
in na gradu in prav dobro se mu je godilo.

Pri‰el je bil ârtek v mraku do mesta Vi‰nje gore. Pa

mestjanje, Ïe od nekdaj malo bolj o‰abni ko navadni
ljudje, niso mu bili niã po volji, ker niso hoteli niã kupo-
vati od njega. Zato jim pa tudi na‰ moÏec ni bil poseb-

BES

GRAD ROJINJE

no prijatelj ter celo ni hotel v Vi‰nji gori prenoãiti, ãe-
ravno je bil star Vi‰njan tako prijazen, da ga je opomnil,
naj nikar ne hodi v pómraku in sam ãez hosto in klanec
Stehán, ki se na severni strani vi‰njanskega mesta vzdi-
guje in je zavoljo svoje samotnosti in obra‰ãenih hrib-
cev potniku neljub, Ïe kar Slovenec hodi ãezenj.

ârtek je na to opombo nameÏiknil, z ramo pomajal,

pomislil pak rekel: »Veste, vi oãanec vi‰enjski, kdo ima
moje Ïivljenje in moj denar v rokah? Bog! âe on ãe, pa
zgubim oboje, ali naj bom v Vi‰nji gori ali pa v hosti. Jaz
Ïe petdeset let hodim, pa me ni ‰e noben razbojnik
ustavil in ‰e zdaj sem cel.«

Po tem ãudnem odgovoru jo je mahnil navzgor po

poglavitnem potu proti Stehánu. Po potu pak je vendar
zaãel premi‰ljati, da, ko bi mu kdo bore iz Ïepa pobral,
da bi potem ne bilo sosebno zdravo po tujih potih klav-
zati, zato je skrben potisnil mo‰njiãek — ne v golenico,
ker je moÏ bos hodil, ampak — pod kuãmo.

Na vrhu klanca, kjer zdaj na Pe‰ãénjaku stoji veã koã

ob veliki cesti, bila je v tedanjem ârtkovem ãasu ena sa-
ma krãma, za pe‰ce in tovornike, kajti taãas ni bila deÏe-
la prepreÏena z gladkimi cestami in voznikov ni bilo
tako ko dana‰nji dan. Tukaj je na‰ moÏec ‰e enkrat pre-
udaril, ali bi ostal ali bi ‰el ãez klanec. Noge mu niso bile
‰e ãisto niã pe‰ljive, noã je bila tudi svetla in sklenil je
mahniti jo naprej. Pa komaj je pri‰el do tistih vzvi‰enih

BES

GRAD ROJINJE

jarkov na klancu, ki ‰e dandanes pri veliki cesti stojé in
kjer ljudje kaÏejo: tukaj so bile vislice, tu so Vi‰njanje
svoje hudodelnike obe‰ali — tam so ârtku tako lasje
vstajali, tak strah ga je ob‰el, ko je v meseãini videl dva
gola kola navpik in enega poãez, da je nemudoma obrnil
se nazaj v krãmo.

Tam je pri pijaãi na‰el samo dva ãloveka, ki sta imela

svoje pogovore in sta se mu posebno odurna zdela.
Eden je bil ‰e mlad in nekaj bolje opravljen, pa ko mu je
ârtek po po‰teni stari navadi piti ponujal, ni pil, samo
njegovo culo je gledal. »Ko bi bil ti kak potepuh,« mislil
je ârtek, »oni zraven tebe pa tvoj brat! Prav tak je ko
leviãnik pri Kri‰ãevem kriÏu.«

Odkazal je krãmar na‰emu potovalcu leÏi‰ãe v senu.

ârtek se je zaril in zakopal in brÏ zaspal. Culo in kuãmo
s svojim pohlevnim premoÏenjem pak je pod glavo del.
Ni dolgo dremal, ko prideta tudi ona dva pivca iz hi‰e
spat. Ne ve se, ali sta bila tako pijana ali je bil ârtek res
tako v mrvi zarit, da ga nista videla; pogovarjala sta se
med seboj, kakor bi bila sama.

»Meni‰, da ima kaj?« rekel je mlaj‰i.
»Ima, ima!« odgovori starej‰i, katerega je bil ârtek le-

viãniku pod Kri‰ãevim kriÏem primeril. »Jaz sem dedca
Ïe videl, nekaj prodaja pa skop je, kolikor toliko dobo-
va. Vsaj tega se ne bo‰ bal, prime‰ ga za tisti suhi vrat,
stresne‰ in po njem je ko po vrabulji.«

BES

GRAD ROJINJE

ârtku je vroãe prihajalo. âeravno je bil Ïe star, daviti

ga vendar ni bilo volja dati se. Prijel je za noÏ, ki mu je
tiãal ob bedru, in si je mislil: »Hvala Bogu, da me ‰e ni-
mata.«

»Saj za kaj veãjega nisi res zaniã, zato ker si od gospo-

skih ljudi. Ondan nas je bilo veliko vkup, lahko bi bili na
grad Rojinje udarili, pa si ti vse skazil.«

Drugi je nekaj odgovarjal; ali ârtek je bil Ïe toliko

gluh, da ni sli‰al vsega daljnjega pomenka, zato ga ni
povedal pozneje nikdar in tako ga tudi pravljica ni ohra-
nila. Z velikim veseljem pak je zasli‰al kmalu, da sta hu-
da grozilca zaãela debelo smrãati. Polagoma in kaj skrb-
no se je moÏ izkopal iz mrve in je po vseh ‰tirih lezel
proti lestvi. Ker mu je ‰umelo pod rokami in nogami,
moral je vsak tretji bibolez postati in na u‰esa vleãi, ãe
ga onadva nista zaãutila. Sreãno je dotipal lestvo in na
pol pogumnej‰i je hitel kobaliti z odra dol. Lestva je bila
stara in, dasiravno je bil na‰ ârtek prav lahkega Ïivota,
hotela je vendar nesreãa, da se je Ïe spodnji klin hre‰ãé
ulomil, ko je ârtek s svojo boso nogo nanj stopil. Na
‰um planeta speãa dva pokonci in ârtek se tako prestra-
‰i, da izgubi svojo culo in kapo z mo‰njiãkom, kateri je
vse njegovo zdanje premoÏenje hranil. Pa bil je zdaj pod
lopo od zdolaj in onadva gori, torej na bolj‰em. Zato se
ne pomi‰lja in ne oprezova dolgo ãasa, ampak misli: da
bi te, tudi staro Ïivljenje je zame in ‰e za koga veã vred-

BES

GRAD ROJINJE

no ko tri mo‰nje; udere jo na cesto in navzdol proti Vi‰-
nji gori. Kakor je pozneje ·tefetu pravil, ni si ‰e sam ni-
kdar zaupal, da bi bil na stara leta tako urnih nog, kakor
se je taãas skazalo. Ker je mislil, da sta mu ona dva po-
tepina morda precej za petami, tekel je nepretrgoma
do mesta.

Po sreãi je na‰el tu v Ïupanovi hi‰i ‰e luã in je potrkal.

Taãasni mestni Ïupan, dolg moÏ velike veljave, dal je na
ârtkovo sporoãilo, da sta v krãmi »na vrhu« dva razboj-
nika, brÏ veliko krdelo moÏakov, vsakovrstno oroÏenih,
na noge sklicati in je ‰e ârtku obljubil, da bo svojo culo
in kapo nazaj dobil, ako moÏje ulové te prekanjene hu-
dodelce, ki jih je bil ves sodni zbor z vi‰enjskim gospo-
dom gra‰ãakom vred Ïe davno za vislice namenil.

ârtek sicer ni hotel iti z lovci, pa uãakal je, preden je

bilo dve uri, to sreão, da so pripeljali razbojnika ukle-
njena in povezana v mesto ter da so mu prinesli njegovo
premoÏenje nazaj, kar je ârtka ‰e posebno veselilo, zla-
sti ker bi se mu bilo sicer vse Ïivljenje po stari iz pol‰jih
koÏic se‰iti kuãmi toÏilo, ko bi mu bila v pogubo pri‰la.

·e dana‰nji dan stari hvalijo tiste ãase, ko je ‰la kar

naglo glava za glavo in ko sodba ni trpela leto in dan.
Tako tudi taãas niso dolgo zapirali hudodelca. Znano je
bilo po vsej okolici, da je bilo Ïe veã ljudi umorjenih in
obropanih v klancu Stehanu za Vi‰njo goro, in sodniki
so znali ujeta dva klateÏa kaj hitro pripraviti do tega, da

BES

GRAD ROJINJE

sta izpovedala, kdo in kaj sta in koliko hudobij sta Ïe
poãela. Zato se niso dolgo obotavljali, ampak kmalu se
je sodba stekla, da bosta v stra‰en zgled vsem po‰tenim
in nepo‰tenim ljudem na vi‰njanskih vislicah vrhu klan-
ca obe‰ena.

Eden teh dveh pa je pred smrtjo ‰e povedal reãi, ka-

tere moramo bralcu ob kratkem ponoviti.

Ko ga je sodnik vpra‰al za ime, imenoval se je sam Vi-

libald Polut. Vdal se je, da je nekdaj malo ãasa s hudo-
delstvom bil dosegel gospodarstvo in zakon na Rojinju,
da je na nepriãakovano poroãilo o Rojarjevi vrnitvi izpe-
ljal njegovo in svojo Ïeno v Ljubljano, da pa tam skrit
kmalu ni imel od ãesa Ïiveti, da se je v siro‰ãini vedno
toÏeãe Ïene naveliãal ter jo naposled najveãji rev‰ãini
popustil. Kje je zdaj, kaj dela in ali ‰e Ïivi, tega ni vedel.
On sam je potem, ker je Ïiveti moral, delati ne znal, pro-
siti ne hotel, za‰el k dru‰ãini, v kateri smo ga na‰li. Ka-
zal je pred poslednjim ãasom nekaj spokornosti, toda ne
veliko, in nikakor ni hotel, da bi bil Rojarja pred smrtjo
prosil za odpu‰ãanje.

Malo dni pozneje je na hribu pri Stehanu tik pota na

grozovitih tramih viselo mrtvo Vilibaldovo truplo in star
menih iz bliÏnjega klo‰tra, ki je oba obsojenca na smrt
pripravljal, govoril je zbrani mnoÏici in kazal, kako lah-
ko postane ãlovek, slika in prilika boÏja po du‰i, v eni uri

BES

GRAD ROJINJE

podoben peklenskemu duhu, kako se potem hudobija
od stopinje do stopinje nara‰ãa.

Pa noãemo se dalje ustavljati pri tako neprijaznih do-

godkih; vrnimo se raj‰i v grad Rojinje, morda nas tam
ãaka kaj veselega.

BES

GRAD ROJINJE

IX. KONEC

ima, ki se je dvema ãlovekoma posebno dolga zde-
la, potekla je vendarle in priprave za svatov‰ãino so

se bile na Rojinju Ïe priãele. Nevesta Anica je bila nena-
vadno tiha, pa videlo se ji je z lica, da je sreãna in vese-
lega srca.

Kadar je stari Rojar videl veselega dekliãa, kako ra-

dostno je priãakovala znamenitega dne, razbistrilo se
mu je oko in nehote se je domislil svojih mladostnih let,
ko je pred seboj videl samo lépo, zeleno prihodnost, ko
si je sanjal sreãno, neskaljeno Ïivljenje. Ali koliko brid-
kih ur mu je prineslo to Ïivljenje, koliko razloãka je bilo
med resnico, ki jo je videl za seboj, in upanjem, ki ga je
nekdaj zidal! Tako so se mu vesele misli strinjale z otoÏ-
nimi.

·e bolj pa ga je potrlo, kadar se je domislil sramotne

smrti svojega nekdanjega rejenca, ki je nekdaj pod nje-
govo streho prebival, njegovo ljubezen uÏival in celo
njemu v rodu bil. Zdelo se mu je, da je s tem on osra-
moãen in njegova po‰tena hi‰a, da sta osramoãena nje-
gova hãi in zet. Nikdar ni sicer govoril niti z domaãimi
niti z drugimi, pa mislil je toliko veã sam. Dalje je pre-

BES

GRAD ROJINJE

udarjal Vilibaldovo izpovedanje o njegovi Ïeni; ugibal
je, kje je zdaj, da morda ona ‰e pri Ïivljenju tudi skruni
njegovo ime ali pa da se za svoje pregrehe v nadlogi in
ubo‰tvu strahovito pokori. In vendar je bila ona njemu
zaroãena, bila je tista Ïena, ki jo je ljubil, kateri je bil pre-
greho Ïe davno odpustil!

Hãi je sicer videla, da je oãetu nekaj teÏkega na srcu,

pa kaj, tega ni mogla popolnoma razumeti. Stregla mu
je z vso otroãjo skrbljivostjo in prijaznostjo, ali ni ji bilo
mogoãe dobrega starca za dalje ãasa razveseliti.

Bilo je dan pred svatov‰ãino. Sonce se je nagibalo za

goro. V gradu je vse vrelo in ‰umelo. Nevesti je bilo ne-
kaj od veselja in priãakovanja, nekaj pa iz ãudnih ãutil,
ki vsakega ãloveka presunijo, kadar stoji na prelazu v
drug za vse Ïivljenje doloãen stan, kaj tesno pri srcu. Da
bi se torej tega sitnega stanja iznebila in da bi ji ãas po-
tekel, napoti se v dolino proti vasici.

Precej pod hribom, na katerem je stal grad, bilo je

precej ob‰irno poslopje z njivami in vrtom za hi‰o, ka-
tero je bil Rojar dal novo priseljenemu drvarju od Kol-
pe in njegovi druÏini, na‰im starim znancem. Grajska
hãi je posebno rada imela ljudi, kateri so ji oãeta smrti
oteli, kakor je sam rad pravil. Dostikrat je sedela pri tej
druÏini, ti pa so jo, pozabiv‰i razloãbe stanu, imeli za
ljubega domaãega gosta.

BES

GRAD ROJINJE

Tudi to popoldne se Anica tjakaj napoti. Pa komaj pri-

de v dolino, zagleda tik pota raztrgano beraãico. Bila je
dolga Ïenska, ne ravno stara, ali suha do kosti in bleda
ko smrt. Sedela je na jarku, v rokah drÏala palico in zdaj
pa zdaj globoko sapo vase potegovala. Dekle ji ponudi
dar, beraãica povzdigne oãi, srpo in odurno gleda dekli-
co, pa ne stegne roke, da bi prejela ponujeno, niti ne
reãe besede. Anico nekako ãudno spreleti, poloÏi dar
prednjo in hitro odide proti hi‰i. Bilo jo je tuje beraãice
skoro strah.

Komaj ‰tirideset stopinj je gospica storila in bila je

pred hi‰o svojih preprostih prijateljev. Vsa druÏina, sta-
ri, zdaj Ïe beloglavi oãe, mati in hãi Reza, katera je bila
Ïe iz let prve mladosti, sedela je pri veãernem delu na
zeleni travi in klopci pred durmi. Zagledav‰i grajsko
hãer, pozdravljali so jo vsi trije v enem glasu ter obenem
popra‰evali, kaj ·tefe, ki je bil v grajski sluÏbi, poãne in
kdaj dol pride, in vo‰ãili so gospici, novi nevesti, lepo,
stanovitno sreão s prihodnjim gospodom. Zardela je go-
spica ter se ljudem zahvalila, potem pa zasuknila govor
na druge reãi in opomnila beraãice, ki jo je na poti tako
ostra‰ila.

»Saj se od tukaj vidi, glejte, ‰e zdaj tam pri mejniku na

jarku ãepi! Îe od srede popoldne jo vidim. Zmerom ima
oãi v grad obrnjene,« pravi stari grajski pristavnik, prej‰-
nji drvar od Kolpe.

BES

GRAD ROJINJE

»Mora biti iz uma ali pa bolna,« reãe mati.
»Ali pa niã vredna, reci,« pristavi stari.
»Mar greste tja k njej popra‰at, kaj ji je?« vpra‰a Ani-

ca, kateri se je tuja beraãica smilila, ãeravno je je bilo ne-
kako groza pred njo, da sama ni vedela zakaj.

»O, le pustimo jo ãepeti, ljuba gospica! Ko se bo

zmraãilo, bo sama pri‰la, ako ji ni Bog pameti vzel. âe je
pa nora, ne moremo ji niã pomagati in ji najveãjo do-
broto storimo, ako jo pri miru pustimo,« pravi oãe.

Pogovarjali so se potem ‰e druge reãi. Ko je mrak na-

stopil, odpravila se je Anica zopet gor v grad; ker pa vidi,
da beraãica ‰e tam ãepi, bilo jo je strah sami iti mimo
nje, ker je za trdno menila, da mora nora biti. Spremil jo
je torej stari pristavnik blizu do grada.

Nazaj grede ni veã na‰el beraãice pri stezi, ampak,

pri‰ev‰i domov, jo vidi na veÏnem pragu svoje hi‰e se-
deti.

»Kaj bi radi, Ïenska?« vpra‰a jo drvarjeva Ïena.
»Da bi se kam ulegla, zelo sem trudna,« odgovori tuj-

ka s slabim glasom.

»Kako je to, da ste trudni, saj ste cel dan skoraj sedeli?

Ali ste bolni?« pravi hi‰ni gospodar.

Beraãica odkima, da ni bolna; pa na obrazu, glasu in

vsem Ïivotu je bilo videti, da je bolna. Gospodinja ji je
hotela brÏ v hi‰i postlati, pa moÏ njen je bil previden in
je svoji Ïenici na uho po‰epnil: »Kaj si neumna? Vsa raz-

BES

GRAD ROJINJE

capana je; ‰e kaj Ïivali in mrãesa bi utegnila v hi‰o za-
nesti. Mrzlo ni na slami v lopi in, da je ne bo zeblo, dá
se ji gorke veãerje in odeje.«

In ker je imel stari moÏ ‰e to slabost, da je tudi praz-

ne reãi malo veroval kakor taãas ljudje skoro sploh in ‰e
dandana‰nji dan nekateri neumneÏi, dostavil je tudi:

»Bog ve, jaz ne, ãe nima Ïenska ‰e kakih drugih muh.

Da ni nora, to se vidi. Morda zna veã ko mi vsi in bi nam
‰e kaj naredila, ãe v hi‰i spi. Kdo vé, ali je res tako slabot-
na, ko mi s svojimi neuãenimi oãmi vidimo.«

Tako je bilo doloãeno in beraãica je ‰la v lopo na sla-

mo spat. Pa gospodar, ki jo je spremljal, ta je videl, da
komaj komaj ‰e noge prestavlja. Ko ji zanese potem
Reza veãerje, ni je mogla veã pouÏiti in vse tri hi‰ne ljudi
je jelo skrbeti, da ne bi Ïenska na smrt zbolela v njihovi
hi‰i.

Vse je pospalo.
Pes je okrog polnoãi jel stra‰no lajati okrog hi‰e.
Gospodar se zbudi in, ker se mu je psov nemir zdel

zelo nenavaden, vstal je, priÏgal svetilnico in ‰el ven.

Sli‰al je stok in jeãanje iz lope, kjer je beraãica leÏala,

sicer pa okoli in okoli hi‰e ni bilo niã. Pogleda k Ïenski
ter se prestra‰i, ko jo najde vso plavo v obraz. Oãi so se
ji bile vidno udrle in kakor iz stekla so se ãudno premi-
kale sem in tja.

BES

GRAD ROJINJE

»Za boÏjo voljo, umrla bo!« pravi starec in teãe klicat

hãere in Ïene.

Ko pridete ‰e te dve blizu, bila je bolnica mirnej‰a,

mislili so, da ji bo odleglo. âudno je pogledala tri pred
seboj stojeãe osebe, pokazala na zlati prstan, ki ji je bil
na desnici, in velela, da ga izroãe Rojarju; potem je po-
prosila duhovna. Duhovni gospod ‰e v noãi pridejo in jo
spovejo.

Precej potem pak je otrpnila in, preden je Reza pri-

nesla mrtva‰ko sveãico in molek za roÏenkranec, zaãe-
la je tujka — umirati.

Navsezgodaj je drugo jutro v cerkvici pod gradom tik

vasi zapel mrtva‰ki zvon. Goste, ki so bili na Rojinju pri-
pravljeni na svatovanje, kakor tudi kmeãke ljudi, vse je
ta glas osupnil, kajti vsak je mislil le veselo zvonjenje na
ta dan sli‰ati.

Pri‰el je stari pristavnik v grad, pa ne samo svojega

sina ·tefeta obiskat in priprav za pirovanje gledat, res-
nega lica je vpra‰al po starem gospodu in je temu skriv-
nostno naznanil, da je v njegovi hi‰i neka Ïenska umr-
la, ki je smrtno uro imenovala ‰e njegovo ime.

Precej potem je odjezdil Rojar naglo s starcem na nje-

gov dom.

Stopiv‰i v hi‰o, kjer je Ïe mrtva leÏala in kjer je bilo

nekaj Ïenic okrog nje, pogledal je prstan, katerega mu je
Reza dala, rek‰i, da ga je beraãica imela in rekla njemu

BES

GRAD ROJINJE

dati: bil je njegov prstan. Vsa barva je zginila Rojarju z
lica. Migne, naj ljudje odidejo. Odgrne s tresoão se roko
prt z mrtvega obliãja — in — spozna v tem ko‰ãenem
obrazu ostanke in obrise — svoje nekdanje lepe Ïene.

Kolena se starcu po‰ibijo, pade na tla in on, ki od

otroãjih let ni solze poznal, zjokal se je pri tem pogledu
na ves glas; debele solze so se udirale po velem licu na
prsi, katere so skusile toliko grenkobe na svetu.

Svatov‰ãina je bila odloÏena za veã tednov.
Gostje, ki so pri‰li na pirovanje, imeli so zdaj pogre-

bovati. Bil je torej po Rojarjevi naredbi veliãasten po-
greb, katerega se pa sam zavoljo bolehnosti ni udeleÏil.

* * *

Nekaj mesecev potem je bila poroka. Na gradu Rojinju
je bil odsihdob nov gospodar, s katerim pa so bili slu-
Ïabniki in podloÏniki v okolici ravno tako zadovoljni ko
popred s Francem Rojarjem.

Ta poslednji pa ni dolgo gledal sreãe svoje hãere. Zad-

nji Ïalostni dogodki so ga bili tolikanj potlaãili, da se je
naglo in vidno od dne do dne bolj bliÏal grobu. Preden
je doãakal, da bi mu bil prvi vnuk rojen, preselil se je
tjakaj, kjer ãloveka ne teÏé nobene skrbi in zadrege veã,
kjer kraljuje veãni mir in veãna resnica.

Anica je s Petrom Korenom dolgo let Ïivela v sreãi in

zadovoljnosti; in kadar je s svojimi otroki govorila, pe-

BES

GRAD ROJINJE

ljala jih je rada dol v dolino na tihi grob rajnkega, potem
pak se je rada glasila v grajski pristavi, kjer so po ·tefe-
tovi Ïenitvi prebivali tudi sreãni ljudje in med njimi stari
ârtek, ki se je bil k starim prijateljem naselil, ko ga noge
veã niso hotele nositi po svetu, popustiv‰i svoje lisice in
vidre in ribe ob Kolpi; ta jim je veliko pravil o Rojarju in
svojih lastnih sku‰njah po slovenski deÏeli.

BES

GRAD ROJINJE

www.omnibus/beseda

ISBN 91-7301-306-4

Document Outline

I. HUDODELSTVO
II. DRVAR IN NJEGOV SIN
III. V GRADU
IV. V KOCI PRI KOLPI
V. CUDEN DOGODEK NA ROJINJU
VI. GOSPODAR IN HLAPCI
VII. VESELEJSA LETA
VIII. ZASLUZENA KAZEN
IX. KONEC

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Jurčič Domen
Josip Jurčič Nemški valpet
Josip Jurčič Tihotapec
Josip Jurčič Jurij Kozjak, slovenski janičar
Josip Jurčič Sosedov sin
Josip Jurčič Telečja pečenka
Josip Jurčič Doktor Zober
Josip Jurčič Spomini starega Slovenca
Josip Jurčič Lepa Vida
Josip Jurčič Hči mestnega sodnika
Josip Jurčič Tugomer
Josip Jurčič Golida in druge povesti
Josip Jurčič Kozlovska sodba v Višnji gori
Josip Jurčič Veronika Deseniška
Josip Jurčič Moč in pravica
Usługi w Polsce i?gradacja i ochrona środowiska w Polsce
ekologia wykład i i
Drgania i?le TEST B
Slavoj Žižek, Permanentny stan wyjątkowy

więcej podobnych podstron

Josip Jurčič Grad Rojinje

Document Outline