Josip Jurčič Doktor Zober

BES

DOKTOR ZOBER

Josip Jurãiã

Doktor Zober

BES

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

DOKTOR ZOBER

BES

Josip Jurãiã
DOKTOR ZOBER

To izdajo pripravil
Franko Luin

franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-107-X

beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

BES

DOKTOR ZOBER

PRVO POGLAVJE

daj pa, kadar hoãete, gospod inÏenir, pak napreÏem.«

Tako je rekel v dvori‰ãu mestne gostilnice druge vrste

kmetski voznik mlademu gospodu, ãigar popotne stvari je bil
na svoj odprti, jako primitivni voz zadaj natovoril.

Ali mladi gospod inÏenir ni sli‰al teh besedi, dasi so bile

precej s hribovskim glasom vpite, ker njegovo oko in cela nje-
gova pozornost sta bila uprta v mlado, lepo, plavolaso gospo-
diãno, ki je stopala s póstarno suho gospo, katere veliki nos
je na prvi pogled v oãi bol, ba‰ v starinski koleselj.

Gospodiãna, ne ãez ‰estnajst let stara blondinka, bila je

preprosto opravljena, mode ni bilo na njej niã in, po mno-
go‰tevilnih ko‰arah soditi, ki so tu in tam privezane bile, za-
daj za koãijo in spredaj pri »koãijaÏu«, ako se je smel tako
imenovati topasti kmetski fant, ki je mesto »na kozlu« za-
vzemal in nad dvema poljedelskima vpreÏenima konjema
klel, pri‰la je bila s svojo staro tovari‰ico v mesto nakupovat
za gospodinjstvo ter se je sedaj domov vozila.

Ko je njen voz skozi vhodna vrata odhajal, snel je prej

omenjeni kmetski voznik pra‰nati svoj klobuk z glave, a vi-
deã, da ga gospe ne vidita, zarenãi nad voznikom njunim:

»Le poãasi vozi, Janez, da te bo moja kobilica mogla doha-

jati; za vozom raj‰i teãe.«

In ker je hipoma koãija Ïe iz dvora ven, obrne se zopet k

BES

DOKTOR ZOBER

mlademu gospodu inÏenirju — kakor ga je prej klical — in
nadaljuje:

»âe precej napreÏem, bodeva vozila za tem grajskim vo-

zom in moja kobilica teãe po cesti za vozom tako rada, da je
ni treba niã tepsti; kar sedem lahko na gajÏlo in vajeti lahko
priveÏem zraven sebe; tako ti piha kakti blisk; za vozom, sem
dejal.«

»Le brÏ no,« oglasi se »inÏenir« in kmet pripreÏe, sede po-

tem spred, gospod inÏenir zad in z ropotom drdra okorni voz
ãez predmestni tlak.

Tu in tam kdo pogleda mladega, liãnega gospoda na takem

prenárodnem vozu, tako da je bilo voÏenca skoro malo sram;
zato je bil klobuk pomaknil ãez oãi ter si ni upal ni na levo ni
na desno pogledati.

Kmalu pak sta bila iz mesta; kajti kmet je brez pardona z

biãem konjsko koÏo strojil in s svojimi veãkrat se‰itimi vaje-
ti po kobiliãinem hrbtu energiãno pritrkaval, da bi — kakor
je rekel — »prej grajskega Janeza do‰el«.

Na‰ inÏenir, lep moÏ z mlado, ãrno brado, na podbradku

na levo in desno razãesano, in z mladostnim licem, zove se
po svojem imenu Ivan Lisec. Îe njegovo sedenje na takem
preprostem vozu daje uganiti, da se iz mesta sedaj ne vozi na
zabavno ‰etanje, nego da ga vodi posel na deÏelo filistrski
posel ali skrb za vsakdanji zasluÏek, o katerem pravi narod-
ni gospodar, da je ãastilen, a lenu‰ina, da je grenek in da je
bolje, ãe je ãlovek bogat in mu ga iskati ni treba.

Lisec pa ni bil bogat. Oãe, majhen obrtnik v majhnem slo-

venskem mestecu, ga je sicer po‰teno iz‰olal, a kmalu je bilo
treba mlademu moÏu gledati na: pomozi si sam. Sedaj Ïivi od

BES

DOKTOR ZOBER

tega, kar se je nauãil, od zasluÏka, ako namreã delo najde.
Tega pa ni zmerom obilo.

Dve leti je bil pri nekem drÏavnem zidanju, a po dovr‰e-

nem delu brez sluÏbe veã tednov. Kar je imel prihranjenega,
je ginilo poãasi in ni mogel dolgo ãakati, ker za kako bolezen
je vendar dobro, ãe ostaje kaj na strani.

Zato mu je bila prav ljuba ponudba nekega prijatelja, naj

gre na stro‰ke obãine Volãjak in gra‰ãine PraÏanek gozde
razmerit in razdelit, kakor je zaradi zemlji‰ke odveze med
obãino in gra‰ãino pravno dogovorjeno. Ker je obãina precej
velika in hoãe obenem imeti po hi‰nih ‰tevilkah in v razme-
ri velikosti davkov porazdeljene parcele, da bode »mapa za
vekomaj veljala«, imel bode Ivan Lisec precej ãasa v Volãja-
ku ostati in meriti.

»Ti prekleti Janez ti, ti u‰esa ti! âakaj, jaz ti ga bom Ïe ve-

del. Neãe majhno poãasi voziti, ta lesena cokla grajska!« hu-
duje se Li‰ãev voznik, ki je bil od slavne obãine volãja‰ke po-
slan v mesto, da zemljemerca pripelje. Res je bil prej ome-
njeni koleselj Ïe daleã pred njima na cesti, zavit v oblak be-
lega prahu, in »kobilica« je omagovala, obupav‰i doteãi veã
grajskega Janeza, ali bolje, njegova dva konja.

Z glavo skesano v tla cincajoãa, zaãela je le poãasi in poãasi

naprej migati, dokler ji zopet biã ni jel koÏe strojiti in je nov
zalet poskusila.

»Iz katerega grada je oni voz?« vpra‰a Lisec.
»Nu, lej ga, prav s PraÏanka je, prav tam, kjer boste meri-

li, nedaleã od nas,« odgovori voznik.

»Je li ona mlada gospica iz gra‰ãine?«
»Kajpak, to se ve, da je, domaãa je, hãi stare gospé,« od-

govori kmet.

BES

DOKTOR ZOBER

»Kako? One stare Ïenske, ki poleg nje na vozu sedi?« vpra-

‰a zemljemerec.

»E te, kaj ‰e, bog obvaruj! Ono je tako neka stara gospa;

sluÏi, ãe tudi gospoda sluÏi; ali jaz ne vem, kako je; v gradu je
nu, tako je bolj, bi dejal, kakor kakova gospodinja. Pri gospé
je v velikih obrajtih, kar sama gospodari, reva bolna. Menda
bo tudi kaj v Ïlahti, ker ji teta pravijo, pa ne vem, ali je ali ni.
— Nu, bistahór, gé-é, kaj klempa‰ Ïe spet, ti motoroga ti!«

Razume se, da so bili zadnji voznikovi vzkliki adresirani na

ubogo njegovo vozno Ïivalco, katera sicer ljubeznivega demi-
nutivnega imenovanja ni zasluÏila, ker je bila velika in suha,
da bi ji bil lahko rebra ‰tel in bi se bil Ribniãan bal poleg nje
ogenj kresati.

»Ali je druÏina naseljena ali Ïe stara in dolgo na gradu?«
»Kak‰na druÏina! Saj ni druÏine, samo stara gospa pa to

dekletce je in ta teta ali kaj je. Same babe. Gospod je umrl. In
‰e kako je umrl, ojemnasta!«

»Kako pa?« vpra‰a Lisec.
»I nu, enkrat ponoãi ga je koãijaÏ mrtvega domov pripeljal

v koãiji — ãisto mrtvega — tisti Gromov Peter je bil za koãi-
jaÏa, ki je mislil rajnico Antolkovko vzeti, pa je precej po
smrti gra‰ãakovi, ko je mislil priãat iti, z Vélikega zoba padel
in se ubil. Koliko je Ïe tega? âakaj! Pet — ne bo, ampak ‰est
let bo tega; da, zimina je bila tistega leta vsa pozebla, ajde
smo bili pa toliko pridelali, da je skoraj omlatiti nismo mogli,
in jeklena je bila, da se je je na‰tokan Ïakelj namlelo.«

»Tedaj oãe te mlade deklice je nesreãno ali naglo smrt sto-

ril? Kaj se mu je zgodilo? Kaj ga je zadelo?« vpra‰a Lisec dalje
radoveden.

»E, béÏite, kaj bi ga zadevalo! On ni bil na‰e vere, ampak

BES

DOKTOR ZOBER

lutrski ãlovek, od tistega Lutra Martina, ki je bil nekdaj vero
zme‰al. Tudi ta na‰ gra‰ãak je bil te vere; vsaj k ma‰i in k iz-
povedi ni hodil. Vse ljudi je znal v kozji rog ugnati, samo faj-
mo‰tra se je ogibal pa tistega Zobrovega doktorja se je bal.
Tega pa, tega.«

Tu se nagne voznik nazaj, dene dlan ob usta, iz katerih je

bil pipo vzel, in skrivnostno pravi: »Vsi mislijo, da mu je sam
hudiã tisto noã v koãijo po du‰o pri‰el, po krivoversko.«

»In vi tudi verjamete to?« vpra‰a mladi inÏenir kmeta.
»Lejte, kaj ne bom verjel? Du‰o je imel takó ali takó enkrat

hudiãu podkriÏano, ãe je bil lutrski ãlovek. Potlej pa, kaj ni
Gromov Peter pravil Antolkovki, ravno prémer se je bil ubil,
da sta v mesto doktorja Zobrovega vozila? Zober je ‰el zopet
po svetu, onadva pa proti domu; kadar je na ‰irokem klancu
Gromov Peter s coklo zaviral, zdelo se mu je tako, kakor da
bi bila dva v koãiji in ne le gospod. Ko je pa doma gospodu
koãijo odprl, bil je sam v njej in ‰e ne Ïiv. Mrtev, v ãevljih je
umrl. Ni mogoãe, da bi bil kdo drug kot hudiã v zaprto koãijo
zlezel, za boga svetega ne! Kako bi bil pa sicer zginil? Neka-
teri res pravijo, da mu je doktor Zober, katerega je taãas v
mesto vozil, tako zacopral, da je umrl na potu domov. Ali te-
ga pa jaz ne verjamem. Naj govoré jeziki, kar hoãejo, jaz sem
pa Ïe Zobrovega gospoda vozil, tako kakor zdajle vas, in jaz
pravim, da je dober ãlovek in niã napaãen.«

»Rane ni imel gra‰ãak niã?«
»Kaj ‰e! Ni ene praske ne!«
»In zdravniki niso preiskavali ga?«
»Tega ne vem. I, veã ‰kricev in gospodov, malih in velikih,

je lazilo okoli gradu, menda so bili Ïe zdravniki ali kaj so bili,
ãe niso bili kaj drugega.«

BES

DOKTOR ZOBER

»In kdo je ta doktor Zober?«
»I, kaj bom pravil, kdo? Zobrov je iz Volãjaka; po svetu ho-

di, tja, od koder sonce izhaja. Takega ni ‰e mati rodila v na‰i
dolini in ga ne bo. Tam ljudi zdravi, doma jih pa neãe. Denar-
ja ima, pa so vendar bratu grunt prodali, ki ga je zapil.«

»In kak‰na je gospa v gradu?« vpra‰a Lisec.
Kmet se zopet obrne, dene prst kazalec na sredo svojega

‰irokega ãela in, ãudno namrdniv‰i se, zaãne svedrati in vr-
tati v ãelo.

»Vi hoãete reãi, da je slabega uma, da ni pri pameti popol-

noma?«

»I nu, zmerom ne, ali vãasi paã. Vendar ne, da bi nora bila.

Ona gospodari, po polju hodi, vse ogleda, dobra Ïenska je, ãe
ni jezna, ali vãasi se ji pa v glavi zme‰a, menda zato, ker je
njen moÏ sedaj v peklu …«

»V peklu ni, ne govorite tega.«
»Nu, lepo bi vas prosil, kje pa more biti, ãe ni na‰e vere? V

vicah vendar ne, bi dejal.«

»Povejte mi dalje o gospé. Kako se ji me‰a, kaj poãne?«
»I, tako — zami‰ljena je in grunta kakor tale moja motoro-

ga kobila, kadar nima kaj jesti — hi-i-i, Luca! Nora ni, ampak
taka je, kakor je bil tisti Oplatarjev Korle. Prav taka, kakor je
bil Korle. A vi ga niste poznali? I, ta je bil ãuden ãlovek. Sam
s seboj je govoril pa okoli brundal. Otroci smo se ga bali. Ob
postu, ko smo ‰li za velikonoãno izpoved k izpra‰evanju, glej,
kdo je bil tudi pri‰el? Korle! In ko je kaplan vse izpra‰eval,
pak je ‰e njega vpra‰al, ko je na vrsti bil. ,Korle,’ pravi, ,pove-
daj mi ti, Korle, kateri je najbolj potreben zakrament?’ —
,Kruh!’ je rekel Korle. ,Kruh!’ je odgovoril, ,kruh!’ In vsi smo
se smejali, pa se je ‰e kaplan smejal.«

BES

DOKTOR ZOBER

Kmet je brbljal razliãne stvari naprej, a Ivan Lisec ga ni veã

izpra‰eval niti poslu‰al. Imel je iz tega dovolj, kar je sli‰al.
»Nenavaden je ta kraj vsekako, kamor pridem, in tudi nena-
vadne ljudi ima.«

Tako mlada, tako ljubezniva in neÏna stvarca, kakor je bila

ta plavolasa gospica, ki se pred njim vozi — in kako nesreã-
na mora biti. Oãe nenaravno ali vsaj naglo smrt storil, mati
na umu bolna, deklica najbrÏ brez sorodnikov, Ïiveãa samot-
no na kmetih brez omikanih znancev. UboÏica! Smilila se mu
je.

On sam je do svojega sedanjega devetindvajsetega leta Ïe

mnogo zlega in neprijetnega izku‰al, videl razdrabljati se pri-
jateljstva in razvezavati lahke ljubezni, celo bridkost mate-
rialnega pomanjkanja je Ïe poskusil — ali zdelo se mu je v
tem hipu, da sme vendar ‰e sreãnej‰ega ‰teti se nego ono de-
te, ki se je vozilo pred njim po isti cesti.

»Tule je pa treba malo napajati, Ïivina in ãlovek potrebu-

je kaj v sebe dobiti,« pravi voznik in zavije k veliki obcestni
krãmi. Lisec zapazi, da tudi grajski koleselj stoji pred hi‰o in
konji zobljejo. Tedaj mora biti ona lepa sopotnica tudi tukaj.
Ali bi se ne dalo zaãeti kaj znanja? Kako, to bode prilika na-
nesla. S to mislijo stopi v krãmo na ono stran, kjer je bil, ka-
kor je po kmetih ‰ega, za »bolj‰e ljudi« prostor. Tam res najde
gospico, s spremljevalko sedeão, sicer ni bilo nikogar v izbi.
Pozdravi, a le ãisto majhen znak odzdrava dobi. Molk. Dva-
krat ãuje kratke vpra‰aje starkine.

Sedeã na drugem koncu iste priliãno dolge mize, ker v vsej

tej ekstra sobi je bila samo ena, mogel je deklico bolj natan-
ko pogledati. In rekel si je, da je zares ljubezniv obrazek. Ona
se ni zmenila zanj ãisto niã, ali to niã ne de. Kako bi tu znanje

BES

DOKTOR ZOBER

storil? Tu ni mogel. Kakor da bi se bil bal. âlovek je vãasi ãu-
den. Pred junakom ga ni strah, kaj se pla‰i pred Ïensko, sla-
bo kakor dete? Kmalu je pri‰el »grajski Janez« na prag na-
znanit, da je konje Ïe napojil. Z lahkim povr‰nim pozdravom
odideta Ïenski in Ivan si je bil celo v svesti, da se je nerodno
obna‰al, dasi se je tolaÏil, ka se v tem poloÏaju ni mogel dru
gaãe. Sicer pa bog ne daj veãje nesreãe! âe bode hotel in ãe
bode trebalo, seznani se lahko in priliãneje na mestu samem.

Pol ure ‰e je moral ãakati, preden je voznik bil pri volji mi-

sliti o dalj‰em potu.

BES

DOKTOR ZOBER

DRUGO POGLAVJE

rak je bil Ïe, ko se voz ustavi pri Ïupanovi hi‰i v vasi
Volãjak. »BoÏji prst« v znamenju smrekovega vr‰iãka

nad vrati je priãal, da je Ïupan tudi krãmar v vasi. Golorok, s
pipo v ustih in z nekako predrzno izpostavljenim trebu‰ãkom
je oãe Ïupan na pragu stal, njegovega kolena se je drÏal tri-
letni sinek v priliãno umazani sami srajci in bojeãe opazoval
v Volãjaku nenavadno prikazen civilno obleãenega ãloveka,
kakor je bil inÏenir, a hi‰na dekla, ki je ravno iz hleva ‰la,
smuknila je brzo ob zidu kakor senca, ker jo je bilo gospoda
sram, kajti ni je bilo tu ãrne suknje, kar je kaplan bero pobi-
ral in potem adjunkt z biriãem na komisijonu tu pil.

»Bog daj, bog daj, dober veãer,« vpije krãmar, »so pri‰li,

gospod, so pri‰li?« — Rek‰i, vodi do‰leca v izbo, kjer je bilo
zbranih Ïe veã radovednih va‰ãanov, kajti prihod inÏenirjev
je bil eden najvaÏnej‰ih in najveãjih dogodkov za zapu‰ãeni,
od velike ceste oddaljeni Volãjak; zato je Ïe veã tednov svo-
jo senco pred seboj metal, kakor se pravi o vseh imenitnih in
velikih dogodljajih tega sveta.

Sami kmetje so bili v sobi. Omolknili so vsi, tudi Lisec ni

imel veselja govoriti, le krãmar Ïupan, ki je bil gospôde bolj
vajen in zaradi svoje spretnosti med sosedi moãno obãudo-
van, on je hitel pripovedovati, kako in kaj je z gozdom, kako-
ve lepe stare pravice so obãani imeli od nekdaj v tem gozdu,
a sedaj, ko je tlaka in desetina proã, naenkrat gospôda niso

BES

DOKTOR ZOBER

hoteli veã odkazovati lesa, kakor da ne bi bog dal mu rasti
ponoãi in podnevi za vse ljudi. Pravdo so pravdali. In po
pravdi je pri‰lo tako, da prevzemó kmetje del gozda od Dol-
gojel‰ja do Sive peãi v last, kar je sicer premalo, pa vendar
bolj‰e nego niã; kajti z onimi gospodi, ki so po kanclijah, se
ni dobro továri‰iti, tisto pravico ti jutri jemljó, katero ti danes
‰e pu‰ãajo. ãe prej imamo umerjeno in v mapo dejano, prej
smo brez skrbi.

Îupan zna‰a vsa pisanja, dotikajoãa se stvari, na mizo in

jih razpolaga po mizi, po znamenjih poznajoã, katero se tiãe
tega in onega, ker razumeti jih sam ni mogel, bile so nem‰ke,
znan plod potujãenega uradovanja, kakr‰no se v posmeh
zdravi pameti po Slovenskem skoro ‰e obãe nahaja.

Mati Ïupanja je pripravila veãerjo, ki je bila precej po

kmetsko narejena, vendar nocoj je bil na‰ pripotnik truden in
laãen.

Tudi kmetje so bili polagoma zgovorni in dovtipni posta-

li in vpra‰evali z veliko naiviteto kakor otroci. Lisec je imel
potrpljenje Ï njimi in jim je odgovarjal ter razkladal, zakaj in
kako se mora na papirno mapo tudi istinito zemlji‰ãe narisa-
ti, da drugemu ostane razloãno, kar se je kmetom ãudeÏno
modro zdelo in gledali so svojega inÏenirja kakor nekaj po-
sebnega. Cenek Vitrin, najstarej‰i med njimi, je zaklel, da ma-
‰evati ni dosti bolj kun‰tno kakor tako na papir zarisati, da
ãez 100 let ‰e pismouãen gospod akuratno najde, kje je mej-
nik postavljen.

Lisec se odpravi spat v »najlep‰o izbo v Volãjaku«. Kajti na

ta naãin dvorjaniti si dati, bilo mu je kmalu odveã. Kot mestni
ãlovek kmetskega humorja ni bil vajen.

Ta noã je bila ãisto navadna noã, taka, kakor jo preÏivi

BES

DOKTOR ZOBER

bogve koliko tisoã preprostih ljudi, a vendar je bila za Lisca
nekako odloãilna, ãeprav ima naãin tega odloãenja tudi svojo
sme‰no stran.

Utrujen je bil namreã jedva Lisec zaspal in razni dnevni

vtisi so se mu kot sanje po moÏganih razpletati poãeli — po-
doba krasne, a niã koketne sopotovalke je bila vmes med nji-
mi — ko je bil nemilo moten.

Prebudi ga — oprosti, bralka, Ïivljenje je polno proze —

neprijetni ãut srbenja po Ïivotu. »Bolhe,« si misli, pomaga si,
kakor si v takih stiskah ubogi trpinãeni ãlovek pomagati mo-
re, a zastonj posku‰a znova zaspati. Nobena kletev ne poma-
ga, potrpeti je treba do jutra.

Znan, neprijeten duh mu udari v nos. Hitro plane iz pos-

telje, dotiplje vÏigalo, naredi luã in vidi, da je Ïiva istina: ste-
nice so ‰viga‰vaga po rjuhi pred sveão beÏale. Stenice, zanj
najveãja gnusoba. In ta soba je bila njemu za stanovanje na-
menjena! In v najlep‰i hi‰i v vasi je bil ustanovljen! Raj‰i vse
popustiti in beÏati v mesto nazaj, nego tu v takem gnezdu
biti. Kako morejo ljudje tako neãisti biti!

Niã veã ne more uleãi se, dasi je moãno zaspan. Obleãe se

in hodi gor in dol po sicer ‰e res ãedni izbi.

Dolga noã je bila in muãno ãakanje. Iz svojega kovãka

vzame to in ono knjigo, da bi ãital; a komaj zaãne, lezejo mu
trudne oãi skupaj in opustiti mora. Naposled se vendar zaã-
ne daniti, vstanejo dekle, vstane gospodinja, tudi Lisec gre na
prosto polje.

Îupan se zaãudi, ko ãuje hudovanje inÏenirjevo in groze-

nje, da tu ne ostane, da hoãe ali drugo stanovanje, ãedno in
snaÏno, ali pak odide. »Kaj vraga! Preklete stenice, jaz ‰e ve-
del nisem zanje,« meni on.

BES

DOKTOR ZOBER

»Kdo neki bode zavoljo treh stenic Ïe beÏal! Soseda je bil

lani gad piãil, a ‰e ni umrl. Toliko nas je ta gozdna stvar vel-
jala gotovega denarja, zdaj pa bi zavoljo treh prekletih stenic
morali zopet z niãem in hudiãem vse pustiti!« »Te preklete
stenice«, odmevalo je iz ust sosedov, ki so bili na posvetovan-
je pozvani. »Anti so gospoda mehkuÏni in zaniã,« ‰epeãe
prvi. »Od ene stenice ne bo crknil, ne!« meni ljubeznivo dru-
gi. »Poparite posteljo z Ïivim kropom, pa bo dobro,« recep-
tira Ïupanu tretji v vznemirjenem Volãjaku, kjer ni bilo no-
benega drugega kvartirja za gospodo.

A inÏenir ni bil s tem zadovoljen. Drugo stanovanje! âe ga

v vasi ni, pa v sose‰ãini.

Ali do bliÏnje fare, kjer je bilo paã laÏe gosposko, t.j. sploh

kakovo stanovanje dobiti, bilo je eno celo uro hoda. Ker je
bilo Ïe iz Volãjaka precej daleã do gozda, odreka Lisec narav-
nost, da take daljave hoditi neãe, da mu potem poseben voz
morajo priskrbeti za ves dan. Kmetje so pak prviã skopi, a
drugiã imajo le voli za vozno Ïivino, konj in voznik — en sam
je bil v vasi — oj, to bi bilo predrago.

Îupan skliãe ‰e nekaj mimogredoãih obãanov in vsi se

med seboj resno posvetujejo, kaj storiti. Tudi novodo‰lim se
zdi grozno neopraviãeno, kako da morejo tri stenice, za ka-
tere se noben po‰ten Volãjan ne bi niti zmenil, gospodu, ki
pri njih tak »lep« denar sluÏi, presedati in ga celo proã goniti.

»Ali tu se ne da niã opraviti, ta ãlovek je svojeglaven in

bogve, ali bi drugega dobili ali ne,« pravi Ïupan. »Kam ga
denemo, kaj pravite?«

»Ko bi se v gradu dobilo,« reãe eden.
»I bome, ko bi ne bila gospa tako ãudna, ljudi bojeãa in

sama svoja,« meni Ïupan.

BES

DOKTOR ZOBER

»V Zobrovo koão ga denimo,« pravi drugi.
»V Zobrovo koão!« odmevalo je od vseh strani, torej je

morala biti ta misel sreãna. »Po Solarja pojdi!« veli Ïupan in
kmalu pride ‰e en kmet, ves prtnen in okoren. Razodenejo
mu veliko zadrego, v katero je Volãjak pri‰el, torej naj da klju-
ãe od Zobrove koãe, ker tam je gosposka postelja, politirana
miza in kar je treba; stenic pa tudi ne bode, ker starega Zo-
brovega doktorja Ïe dve leti ni bilo doma.

Ali Solar se brani kljuãe dati. Doktor Zober je hude jeze

moÏ, za kr‰ãen svet, kaj bi dejal, ko bi pri‰el in na‰el koga
tujega v svoji izbi. Tega pa ne! Zaãne se parlamentiranje z
Ïupanom in Solarjem zaradi kljuãa v Zobrovo hi‰o in, ko So-
lar ãuje, koliko je za obãino vaÏno, da zemljemerec stanovan-
je dobi, pravi nazadnje: »Poskusite prej v gradu, oãe Ïupan,
in ãe tam ne bo niã, nu, potem vam pa dam doktorjev kljuã,
naj se pes obesi, saj ga ne bo vrag prinesel vprav zdaj. Najprej
v grad.«

Pod eno streho stanovati z vãeraj videno mlado gospico in

videti razmere, o katerih je neobiãajne stvari Ïe vãeraj sli‰al,
ugajalo je Liscu, ko ga Ïupan povabi, naj gre z njim vred v
grad stanovanja iskat. Nenavadni poloÏaj njegov je moral tu
vsak pomislek odbijati, sicer pak tudi ni nameraval kake po-
sebne gostoljubivosti zahtevati, saj ljudje tam so vendar go-
tovo omikani, menil je.

BES

DOKTOR ZOBER

TRETJE POGLAVJE

resta z Ïupanom.

Gradiã PraÏanek, kakor je bil Lisec iz aktov pri Ïupanu

Ïe sinoãi razbral, sedaj lastnina grajske gospe Marije Lang-
man (kdo se bode nem‰kemu imenu pri nas ãudil, ko so po
gra‰ãinah, Ïalibog da, veãidel tuji naseljenci!), ta grad je bil na
vzvi‰enem holmcu — kakor vsi, v lepem zakotju pod gozdom
in hribovjem. Veã potov in stezá je vodilo do njega. Nekdaj
se je baje tudi na vse strani braniti dal, vendar sedaj je bil
prekop okoli in okoli zasut in samo ‰e na severni strani je
kazal okrogel zid, da je tu bil nekdaj stolp. Drugi deli so bili
kasneje zidani ter je predzadnji lastnik bil mnogo podrl, kar
je bilo preveã. Okoli gradu so bila gospodarstvena poslopja.

Pred vrati je rasla ko‰ata lipa, okoli njenega debla je bila

Ïiva klop s posedeno in potlaãeno kratko travo zarasla. Na tej
klopi je sedela pri nekem delu mlada gospica, a zagledav‰i
dva pri‰leca, smukne prepla‰ena hitro v veÏo. Mlada je, zato
bojeãa, misli si Lisec, ko prideta do veÏnih vrat, do katerih je
vodilo pet ‰irokih stopnic.

»Teta, sem pojdi!« razlegal se je proseã glas po veÏi, ba‰ ko

sta Lisec in Ïupan vstopiti imela.

Iz izbe v veÏo stopi Liscu od vãeraj‰njega pota znana sta-

ra Ïenska z dolgim nosom naproti. V tem hipu, ko mu je prav
blizu bila s svojim ko‰ãenim licem, zdela se mu je skoro grda

BES

DOKTOR ZOBER

in sodil bi jo bil za hudobno stvar, kdor sodi po vnanjem in
po prvem vtisu.

»Kje je gospa, midva morava z gospo govoriti,« vpra‰a Ïu-

pan z malo respektom.

Liscu se je stoprv zdaj videlo, da pravzaprav je on sme‰na

figura v sedanjem pred stenicami beÏeãem poloÏaju, in ker se
je zaãel bati, da ne bi Ïupan spravil teh posteljnih sovraÏni-
kov ãlove‰kega nesnaÏnega rodu tu pred lepo gospodiãno v
nespodoben govor s svojim grobim jezikom in njega poteg-
nil v zadrego, sklene lotiti se sam stvari. Ker je ãul gospico
prej klicati »teto«, obrne se do stare in, predstaviv‰i se ji,
kratko svoj poloÏaj razjasni in svojo pro‰njo izreãe s pristav-
kom, da je morda tem bolj opraviãenja zmoÏna, ker je on v
tem kraju v poslu, kateri se tika ne le va‰ãanov, nego posred-
no tudi grada PraÏanka. Obenem pak ‰e dostavlja, da bi bil
gotovo tih in ne nadleÏen gost, za katerega, ako tako Ïelé, niti
ne bi znali, da je tu, ker mora itak ob lepem vremenu skoro
ves dan na prostem delati. V vasi Ïalibog stanovanja ni mo-
goãe dobiti.

Îupan volãja‰ki pak je bil medtem zvedel, da je grajska

gospa pri delavcih na bliÏnjem polju. »Gotovo so dobre volje,
ãe so na polju, jaz grem tja, le tu ostanite, zdaj vse opravim
jaz sam,« pravi in odide.

»Poãakajte!« kliãe teta, a Ïupan le z glavo odmaje in odi-

de.

»Mi se Ïe od vãeraj poznamo, ãe se prav spominjam. Slu-

tili sva Ïe vãeraj, kdo ste, ker sva va‰ega voznika poznali.«

S tem mu pokaÏe stol pri veliki kameniti mizi, ki je v kotu

v veÏi pri vratih stala. Lisec sede, rek‰i, da bi se bil Ïe vãeraj
med potom rad predstavil, a se ni upal.

BES

DOKTOR ZOBER

»Kar se pa va‰e pro‰nje tiãe, bode odloãila gospa, h kate-

ri je, kakor ste videli, Ïupan ‰el, preden sem mu mogla brani-
ti. Vendar je dobro, da ste Ïe prej pripravljeni na njen od-
govor. Ona bode najbrÏ va‰o pro‰njo odbila. Nikar nam tega
v zlo ne ‰tejte in ne mislite, da je krivo temu pomanjkanje
gostoljubja. Pri nas smo samo Ïenske poleg druÏine, torej vi
veste, da je potem teÏavno …«

»Prosim, nadleÏen neãem biti; reklo se mi je, da je stvar

prav lahka, ãe ni, potem …« Lisec vstane.

»Ne, gospod, poslu‰ajte me do konca. Kar ste naveli zaradi

svojega posla tukaj v kraju, da se tiãe tolikanj grada kakor
va‰ãanov, to je res, ali za vse te reãi se briga samo Linin va-
ruh, gospod sodec Pevec, me Ïenske same niã. Dalje pak —
vidim, da vam moram vse povedati (tu odide mlada gospica
naglo proã v sobo) — glavna stvar je, da je na‰a gospa vãasi
bolna, nervozna, du‰evno razburjena, da bi vam samemu ne
bilo ljubo blizu nje biti; ona je mnogo trpela in to je njene
nerve izneredilo. Vãasi jo ta bolezen prime za veã dni. In prav
sedaj je zopet tako ãudna. Taãas neãe tujih ljudi. âe to vse
pomislite, boste nam lahko odpustili. In sicer ‰e, kar koli dru-
gega potrebujete, ãe le morete v vasi potrpeti, medve z go-
spodiãno vam storive, ako je le v najinih moãeh.«

Lisec se opraviãuje in zahvaljuje ter hoãe oditi, da bi se

ãimprej re‰il muãnega poloÏaja. Ba‰ se hoãe posloviti, ko ãuje
na dvori‰ãu Ïupanov in ‰e drug glas.

V tem hipu stopi mlada gospica iz sobe zopet v veÏo in z

veselim obrazom reãe: »Mama so dovolili, teta.« Skozi okno
je to ãula z dvora.

»Res?« zaãudi se teta.
»ObÏalujem, da po dobljeni obrazloÏbi tukaj‰njega stanja

BES

DOKTOR ZOBER

sedaj tudi z gospenjinim dovoljenjem ne morem ostati,« od-
govarja Lisec pikro, »najvljudnej‰a zahvala.«

»Sedaj pa morate, prosive vas, sedaj paã! Tiho bodite o

tem, kasneje vam povem veã,« ‰epeãe naglo »teta« s prose-
ãim glasom. Lisca je bilo skoro malo strah. Kakovi so ti ljud-
je!

Na pragu se pred Ïupanom sedaj prikaÏe visoka Ïenska z

osivelimi, nekoliko razmr‰enimi lasmi, ognjevitim oãesom in
nekoliko zagorelim obrazom, ki je pa navzlic petdesetim le-
tom gospé kazal sledove nekdanje nenavadne lepote. V ro-
kah je nosila paliãico, vendar ne da bi se opirala, ker hoja nje-
na je bila trdna. Gosposki obleki se je poznalo, da je bila na
polju. To je bila gospa na PraÏanku.

Lisca ni precej opazila, nego mimo njega ‰la k »teti« in ji

rekla z glasom, ki je znaãil energiãno in resolutno naturo:
»No, ker ljudje hoãejo, da je pri nas in ker jim je potreben, naj
bode. Dve sobi na zgornjem koncu mu daj opraviti in skozi
zadnja vrata pri su‰ilnici naj hodi noter in ven. Kakov pak je?
Ali star? InÏenirji so menda stari.«

»Jaz ‰e ne posebno, milostna gospa,« oglasi se Lisec in sto-

pi bolj prednjo.

Ona ga srpo gleda, oko se ji ostekleni, pomakne se tri ko-

rake nazaj, s prstom pokaÏe nanj in vpra‰a neprenehoma
vanj gledaje: »Ta? Ta?«

Precej pak skloni malo nakrivljeni hrbet pokonci in vpra‰a

prej »teto« klicano starko: »Ali nima ta Andrejevih oãi? Tak
ne bode nobeden veã pri nas, nobeden veã!«

Lisec je videl, da ima pred seboj res blazno Ïensko. Njego-

va navzoãnost je bila tu motilna, torej se molãe prikloni in se

BES

DOKTOR ZOBER

obrne iz veÏe ven. V istem hipu je tudi gospa od‰la v notranjo
izbo pri tleh in vrata zalopnila za seboj.

»Eno besedo, gospod,« ãuje Lisec za seboj in, obrniv‰i se,

vidi staro teto.

»Vi ste razÏaljeni, a jaz sem vam prej razloÏila, kako je; tu

je bolezen in prosim vas lepo, molãite, kolikor morete o tem,
kar se vam je reklo.«

BES

DOKTOR ZOBER

âETRTO POGLAVJE

upan je klel in opombe delal. »Zdaj ostane ‰e samo Zo-
brova koãa.«

A Lisec ni na to pazil. Po glavi mu je ‰el cel ta ãudni prizor.
Mlada gospica Lina — to ime je ãul — lepa, vse sreãe vred-

na deklica, a v tej okolici! Le nekoliko trenutkov jo je imel
priliko gledati in vendar je videl veselje na njenem obrazu, ko
je bila mati, ne videv‰a ga prej, dovolila, da sme ostati. Kmalu
pak se mu misli povrnó zopet do njegove nepriliãne situaci-
je. Reãe Ïupanu:

»Zakaj mi niste povedali, da pri vas ni mogoãe za po‰te-

nega ãloveka dobiti po‰tene postelje? Nikdar bi ne bil izpos-
tavljal se temu, da me enkrat mrães, drugiã nora Ïenska iz
dvora meãe. Vi v ãudnem kraju Ïupanujete.«

»Zobrova hi‰a, Zobrova hi‰a,« tolaÏi Ïupan, ko koraãita

ãez polje v vas nazaj. Lisec je bil radoveden, kako je to zad-
nje pribeÏali‰ãe.

Solarjeva hi‰a je stala zunaj vasi. Tjakaj Ïupan inÏenirja

vodi in gospodarja pokliãe ter mu razklada, da zdaj mora ko-
ão odkleniti in da naj spava inÏenir na postelji Zobrovega
doktorja, ker niã drugaãe ne more biti. Solar z glavo maje in
pravi:

»Kljuã imam, kljuã, ali pravzaprav jaz ne smem nikomur

odpreti; gospod mi je prepovedal in rekel: nihãe se ne sme

BES

DOKTOR ZOBER

nobene stvari v moji izbi pritakniti, vse mora tako biti, kakor
je.«

»Saj bo tako ostalo, kakor je. Samo taãas, dokler je inÏenir

tukaj, naj notri spi in svoje stvari pi‰e. Dve leti Ïe ni bilo v na‰i
vasi videti Zobrovega doktorja. Sam hudiã bi bil, ki bi ga se-
daj prinesel.«

»I, jaz si vendar ne upam. Ti ne ve‰, kakov je, kadar je je-

zen. On zna tudi coprati. Kdo mi povrne, ãe mi pra‰iã crkne,«
pravi Solar.

»âe si ti ne upa‰ odpreti, odprem jaz, daj sem kljuã.«
Solar da naposled kljuã in zdajci vodijo Lisca proti koãi, ki

je stala v sredi med sadnim drevjem zadaj za Solarjevo hi‰o.
Tedaj tudi tukaj teÏave! Veãje nuje za stanovanje ni nikjer
nego tu v Volãjaku, misli Lisec, gredoã za kmetoma.

Odpró in v svoje zaãudenje zagleda Ivan dobro in ãedno,

z nekaterimi reãmi ne bogato oskrbljeno a lepo pobeljeno
sobo, iz katere je udarila le nekolika zaduhlost zaprtega zra-
ka.

»Tu pak se bode dalo prav idiliãno stanovati,« misli si Li-

sec ves zadovoljen in vpra‰a: »âigava je, pripovedujete, ta
sobica? In kaj je s tem Zobrovim doktorjem, ki ga veãkrat
imenujete? Ali je ta soba njegova lastnina? Ali smem vsaj tu
brez skrbi ostati? Ali kako je?«

»Brez skrbi,« odgovori Ïupan. »Zobrov doktor ni tako na-

paãen ãlovek, kakor nekateri mislijo; ãe ga nobeden ne po-
govori, jaz ga.«

»To se ve, da je njegova lastnina za zdaj, dokler on Ïivi, ãe

‰e Ïivi, a po njegovi smrti pa meni pade,« pripoveduje dalje
Solar.

»Zobrovega doktorja je, paã da,« pristavi Ïupan.

BES

DOKTOR ZOBER

»Tedaj je ta koãa izgovorjena pri vas za kakov kot, za pre-

uÏitek?« vpra‰a Lisec, da bi nekaj veã zvedel.

»Kot, kot, kot,« potrjuje kmet, »in ne le samo izgovorjen,

ampak tudi intabuliran na mojo zemljo. Zobrov gospod se je
intabuliral, ni dal drugaãe; kakor da bi bil jaz kakov pijanec
in zapravljivec, ki dolgove dela. Hudo mi je bilo, ali plaãal mi
je pa res, dasi bi bil jaz njemu imel plaãati.«

»A kdo je ta Zobrov doktor? In kje je?«
»E, ‰tudiran ãlovek je in ‰e moãno. Ko je bil mlad, dali so

ga Zobrovi, ki so bili prej na tej domaãiji — jaz sem jo na lici-
tandi kupil, ko jo je Zobrov Miha, doktorjev brat, zapravil —
taãas so ga bili v ‰olo dali, pravijo, da bi bil duhoven. Kajpak.
Ne vem, katere sorte doktor je. Eni pravijo, da je vse vkup, da
zna vse, ker ve vse, kar tisti cesarski in kar oni doktorji, ki lju-
di zdravijo. Doma, kadar pride, ne dela niã. Samo toliko vem,
da je bil daleã po svetu; tja ãez morje nekam je bil ‰el, ‰e ãez
deveto deÏelo; sli‰al sem, da v Egipt, kamor je bila Marija z
Jezu‰ãkom beÏala, kakor iz evangelija beró. Vpra‰ati se ga
nikoli nikoli nisem upal. Ka se zmisli in ‰e ne odgovarja! Ta-
ãas, ko je stari Zober Mihi vse izroãal in so v kancliji pismo
delali, ni niã vedel, kje je starej‰i sin, ki je za dohtarja ‰tudi-
ral in potlej po svetu izginil. Vendar je dal stari — taãas je bil
‰e bogat — tako v pismo postaviti: Moj starej‰i sin Drejko, ki
je ‰tudiral, je tudi moj kakor ta moj mlaj‰i sin Miha; zato pa
je moja volja, da se zapi‰e in postavi v pismo tako, da bode
veljalo, dokler sem jaz Ïiv in dokler je moj starej‰i sin Andrej
Ïiv: kajÏa za hi‰o z jablani, z orehi in drugim sadjem do plota
je last moja ali mojega starej‰ega sina Drejka, dokler ostanem
jaz Ïiv in dokler bode on Ïiv, da bode imel, kam bi poloÏil
svojo glavo, ãe kdaj v nadlogo pride in v silo in ãe bo hotel pri

BES

DOKTOR ZOBER

nas na Volãjaku stanovati, kjer je bil rojen, in da bo vedel, da
je tudi on sin MatevÏa Zobra iz Volãjaka. In takisto, kakor je
stari Zober v kancliji govoril, zapisali so gospoda na pismo in
priãe so se na to podkriÏale. Zato sem jaz samo tako tudi kaj-
Ïo kupil, da jo potlej dobim, kadar gospod umrje, ãe je neãem
odkupiti, ker stari Zober je umrl, oj, tega je Ïe dober ãas. Dol-
go ni bilo gospoda niã blizu, a nazadnje je pri‰el. ·e denarja
mi je dal in pustil sem, da se je intabuliral. Stari je umrl, Miha
tudi, ali niti gospod ne more dolgo veã Ïiveti, svoja leta ima.«

»Dve leti ga Ïe ni bilo? A prej? Je li prej veãkrat prihajal?«

vpra‰a Ivan.

»Prej? E, veã let nismo vedeli, ali je Ïiv ali ne in kje je. Tudi

zdaj ne vemo. Jaz sem mislil, ko sem to domovje kupoval, da
je gotovo umrl. Gospoda so mi rekli, da moram mrtvega toÏi-
ti. Kar pride, kakor da bi z oblakov pal. Potlej je prihajal ne-
kaj ãasa veãkrat, sedaj pa redko.«

»âe hoãete veã zvedeti, v gradu ga bolje poznajo,« Ïupan

reãe Liscu.

»In zadnjiã, ko je bil tu, ti je pisal, da pride,« pravi Ïupan

kmetu. »Ker sedaj ni niã pisal, te ga ne bode.«

»Zadnjiã tudi ni pisal, tisto je bilo prej enkrat, ko je pisal,«

reãe gospodinja Solarica, ki je bila blizu pri‰la. In med mo-
Ïem in Ïeno se poãne prevaÏni prepir, ali je bilo zadnjiã ali ‰e
prej »tisto, ko je pisal«.

Tako nekoliko poduãen, kje je, uredi in udomaãi se inÏe-

nir v izbi, kakor se je dalo.

Razen ãiste postelje in vsega za to pripravljenega perila

stal je v kotu ‰e teÏak z Ïelezom okovan zaprt kovãek brez
kljuãa in na steni je visela draga pu‰ka dvocevka. Stoli so bili
gotovo iz mesta naroãeni in tudi naslonjaã je bil prav komo-

BES

DOKTOR ZOBER

den sedeÏ. Stene so bile gole in nikjer ni bilo nobene olep-
‰ave. Na okenski polici najde dve knjigi v jeziku, ki ga ni ra-
zumel.

Prvo noã je izvrstno spal v sobici neznanega si Zobrovega

doktorja, po vsem soditi jako zanimivega moÏa v nezanimi-
vem Volãjaku.

BES

DOKTOR ZOBER

PETO POGLAVJE

obro se je bil Lisec naposled utaboril in, ker ni imel ve-
likih potreb, bil je ‰e precej zadovoljen.

Dru‰tva, namreã omikanega, ni imel nobenega. Kveãjemu

da je bil v nedeljo ‰el v bliÏnji trg in tam s honoraciorji znanje
storil. Ali tudi do teh ga ni posebno vleklo, ker vsi vkup niso
znali druge zabave, nego da so igrali tisto igro, o kateri
Schoppenhauer govori, da, kadar ljudje nimajo misli, da bi
jih med seboj menjavali, potem menjavajo — karte in se obi-
rajo za goldinarje.

Imel pa je dela veã in to je dostikrat, ãe ne najkratkoãas-

nej‰i, pa najpo‰tenej‰i in najkoristnej‰i tovari‰. Dela pak mu
ni manjkalo, ker razen tega, zaradi ãesar je bil pri‰el na po-
godbo s kmeti sem, imel je ‰e druga naroãila. Posebno mu je
v tej stvari bil na pomoã okrajni sodec g. Pevec, kurator go-
spice Line, sicer tih, a pri kmetih priljubljen moÏ, ki je povsod
okoli z uspehom ljudi nagovarjal, naj dajo dvomljive stvari na
polju in v gozdu premeriti, da bodo imeli prihodnje zemlji‰ã-
ne knjige bolj v redu.

Pot v gozd je vodil mimo grada, tik spredaj pred veÏo. A

Lisec ni hotel tam mimo hoditi. Ni hotel sreãati gospe, od
katere je bil tako nevljudno spoden. Zato si je bil dal pokazati
nekoliko dalj‰o stezo za gradom, bolj pod jarkom, sicer tudi
ãez gra‰ãinski vrt, vendar precej za hi‰o in Ïe toliko nizko, da

BES

DOKTOR ZOBER

ga je drevje zakrivalo. Tam je hodil zveãer domov dosti dni,
vselej neviden. To se je spremenilo po sledeãem sluãaju.

Nekega veãera pred mrakom je sam mimo grada ‰el, zadaj,

po navadi. Ker je bil svojega pomagaãa Ïe iz gozda na po‰to
poslal, nosil je sam, kar je imel s seboj instrumentov in dru-
gih reãi, povezano v podolgovat zavoj.

Pod PraÏankom ga sreãa beraã, naprosi ga milo‰ãine in, ko

dobi mali novec, opozori gospoda, da se mu je razvezal stre-
men nogavi‰ki, tedaj za ãloveka, ki iz grmovja prihaja, ãisto
obiãajna, ne posebna nesreãa, ki se hitro da popraviti in v
navadnem Ïivljenju nima ni najmanj‰ega nasledka. Drugaãe
se je pripetilo tu pri na‰em prijatelju Ivanu Liscu. Ta malost,
razvezan stremen, pomenja mu majhno epoho.

Vrgel je namreã zvezani svoj tovor z rame na travo, sedel

v jarek in si popravljal svojo toaleto s poãasnostjo kakor ãlo-
vek, ki se mu ne mudi. Ba‰ se je rumenilo nebo v zatonu, bil
je lep pogled. Vstane in se ozre, da bi pobral povezane stva-
ri — ali tu leÏi grajski pes, velik kot star volk (Lisec niti videl
ni, kdaj mu je pri‰el za hrbet) ter jezno zarenãi in zobe po-
kaÏe, ko Ivan roko stegne, da bi pobral svojo culo! Posku‰a
veãkrat, a ne more; pes taco polaga na njegovo imenje in kdo
se more s temi zobmi boriti. Jasno je bilo precej Liscu, da pes
misli nekako tako: »Vse, kar leÏi na zemlji‰ãu moje gospodi-
nje, vse je njeno; jaz sem varuh in ta ãlovek bi nam tole stvar
rad ukradel!«

Kako zdaj velikanskemu psu dopovedati, da se moti? Kako

njega, starega straÏarja, preveriti, da ta stvar na tleh ni ime-
tje njegove gospodinje, nego s seboj prinesena?

Lisec ãaka, misleã, da se bode pes naveliãal in od‰el. Ali ta

je imel ‰e veãje potrpljenje. Jezik je pomolil na dan in ga hla-

BES

DOKTOR ZOBER

dil mirno leÏeã z najveãjo flegmo; za Lisca se niti zmenil ni;
samo kadar je on zopet hotel posku‰ati pobrati svoj zvezanec
s tal, taãas se je Sultan na noge postavil, zarenãal in bil tako
grozen, da je bilo jasno videti njegovo pasje mnenje: »Eden
od naju bode leÏal, ãe se sprimeva.« In brez dvombe bi bil
leÏal Lisec, kajti oroÏja ni imel nobenega s seboj, ko bi bil Ïe
smel na uboj misliti. O prostem zapodenju pri Sultanu pak ni
bilo sodbe.

PoloÏaj bi se bil ‰kodoÏeljnemu gledalcu zdel humoristi-

ãen, a za na‰ega prijatelja je bil vendar prekleto ozbiljen. Svo-
je blago ãez noã tu pustiti, to vendar ni mogel.

Zadnji posku‰aj: da li je moÏno Sultana prevariti? Ivan gre

poãasi po stezi, kakor da bi resigniral na svoj zavoj, pak se
skrije za bliÏnji grm.

To je na videz pomagalo. Sultan je bil prevarjen, vstane,

pusti svoje mesto in s poãasnim korakom kakor zadovoljen
kmet v nedeljo popoldne med njivami koracá proti gradu. A
tu se obrne zopet, sede na zadnjo oplat svoje kosmatine,
podpre s sprednjima nogama ‰iroko obraslo glavo in ‰iroke
prsi in gleda, kakov je ta svet in kaj se godi po njem. Gleda in
ne dopada mu, kar vidi. Izza grma je stopil Lisec in gre proti
svoji culi. Pride do nje in jo sreãno prime, pod pazduho dene
in odnesti hoãe. A tu je bilo pa Sultanovega potrpljenja ko-
nec, hipoma vstane in v velikanskih skokih ãez tri krtine, ãez
strm in grm navzdol dirja. Lisec ga vidi in, vedoã, da se ljuto
vrÏe nanj, ãe mu plena brÏ ne izroãi, metne svoje zavito orod-
je hitro od sebe proã, psu nasproti, pes skoãi nanje in bila sta
zopet v prej‰njem poloÏaju.

Tu je moral kdo domaãih na pomagánje priti in psa odpra-

viti. Ali v grad on vendar ne more sam, on, ki je bil tako od-

BES

DOKTOR ZOBER

pravljen iz njega! In drugega ãloveka ni bilo nikjer videti,
mrak je bil vedno veãji. Vendar zaÏviÏga proti gradu in zak-
liãe, enkrat, dvakrat. Okoli ogla pride umazana dekla in tre-
balo je mnogo migljajev, preden je blizu pri‰la, a pes ni ho-
tel iti Ï njo, morala je pretuja biti, zato odide s tolaÏbo, da
bode gospe povedala. Lisec je Ïe mislil reãi, da tega ni treba,
a vendar ni rekel.

Po stezi pride stara gospa. Poãasi stopa s svojo palico. Od

daleã Ïe Lisca bistro gleda. Pri‰ed‰i do njega, obstane.

»Vi ste tisti inÏenir?« ãudeã se vpra‰a.
»Da, milostiva gospa, prosim, odpravite svojega psa, da

morem svojo culo pobrati,« reãe on ostro.

Starka pobere zavoj in ga da Liscu. Psa prime za ovratnik

in ga z roko pohvali. Ivan hoãe po tihem poklonu kar oditi.
Kaj je mogel z blazno damo govoriti? Neki strahu podoben
ãut ga je vlekel od nje proc.

»âakajte, gospod,« pravi pak ona mirno in z dobrohotnim

glasom. »Jaz se imam ‰e opraviãiti pred vami, da vam nisem
kvartirja dala. Ne zamerite. Taãas je bil tak dan zame. Jaz sem
bolna. Ne vem, kaj sem vam govorila, a ne mislite veã na
tisto. Sicer tudi ni, da bi pri nas stanovali, vi ste mlad, jaz
imam mlado hãer. âe manj pride v druÏbo takih ljudi, kakor
ste vi eden, bolje zanjo. — Kakovo imate postreÏbo v vasi?
Gotovo slabo. âe kaj potrebujete, po‰ljite k nam. Ali pa vam
jaz po‰ljem, ãe kaj Ïelite!«

»Hvala, gospa,« odgovori Lisec nekako bojeã, a tudi moã-

no iznenaden. Govorila je sicer odloãno, a popolnoma pame-
tno in razborito. O oni blaznosti, v kateri jo je prviã videl in
o kateri mu je Ïe voznik pripovedoval, ni bilo niãesar na njej.

»âe kaj potrebujete, po‰to dajte, po komer je, ali meni ali

BES

DOKTOR ZOBER

gospodiãni Senãar, Ïenirati se pri nas ni treba. Sami paã ne
hodite, ker, kakor sem vam Ïe rekla, nimam rada obiskovanj.
Kje ste potem stanovanje dobili?«

»V vasi doli,« odgovori Lisec.
»V ãigavi hi‰i? Ne veste imena?« vpra‰uje gospa ãisto lah-

ko in ravnodu‰no, kakor se govori, da se sploh kaj govori.

»Pri Solarju.«
»Kaj? Tako se ne pravi pri nobeni hi‰i,« pravi stara gospa

in se na pol nasmehne, dasi resno.

»Paã, gospa, morda pa vam je v spominu samo drugo ime,

ki sem ga tudi mnogokrat ãul, to je staro hi‰no ime: pri Zo-
bru.«

»Kje? Zakaj pri njem!« zavpije gospa naenkrat, zgane se,

pogleda ga z Ïivo ostrostjo in se obrne od njega. Kak bes jo
je obsel?

Sprememba je bila v obna‰anju gospe tako nagla, prehod

iz najpametnej‰e govorjene diskusije v neko bolestno nave-
zanost tako ãuden, da je Lisec med potom mislil: tu so mo-
rali posebni dogodki krivi biti. In ko je tako premi‰ljal, zapazi,
da ne hodi sam proti Volãjaku, nego da ima spremljevalca,
grajski pes je ‰el Ï njim. Ko je videl, da je gospod govoril z
njegovo gospodinjo, spoznal je Sultan, da je tu prijatelj, ho-
tel je tedaj svojo sitnost s posebno uslugo popraviti. Spremi
Lisca do vasi, tam pa se obrne, to se ve, brez slovesa.

BES

DOKTOR ZOBER

·ESTO POGLAVJE

rugi dan je delal Ivan doma v izbici »Zobrovega doktor

ja«. Iznenada je dobil »obiskovanje«, kakr‰nega se ni

nadejal. Potrkalo je na vrata in, misleã, da prihaja njegov stre-
Ïaj — va‰ki postopaã, slepi Lov‰ — niti ni glave od papirja
vzdignil, na katerem je risal.

»Kaj ãe‰?« vpra‰a nevoljen.
Zdajci ãuje pozdrav in nenavaden Ïenski glas. Hitro vsta-

ne in se obrne. Pred njim je stala tako zvana »teta« z grada in
pokladala majhno, z belim prtom pol pokrito ko‰arico na
mizo, iz katere so gledali vratovi kakih treh vinskih butelj
vabljivo med svet. Poleg tete pak je bil znanec od vãeraj, ve-
liki pes, in radovedno Lisca pogledal, potem pa poãasno ‰el
v kot rekognoscirat.

»O, gospa …« vzklikne Ivan.
»Niã gospa, ãe smem prositi, gospodiãna, ‰e zmerom le

gospodiãna Amalija Senãar. Glejte, niti prav predstavljeni
vam nismo, a vendar vso etiko na stran pu‰ãamo in mlade
gospode v njihovih sveti‰ãih doma obiskovati moramo, ki niti
na‰ih imen ne poznajo! Ni li to ‰e veãja nesreãa, nego da se
stara leta moramo ‰e gospodiãna imenovati?«

»Îe zadnje ni nesreãa pri vas, gospodiãna, ãe ste dostikrat

pri tako dobri volji kakor danes,« reãe Lisec.

In smeje se sede stara gospodiãna na stol, katerega ji Ivan

ponudi.

BES

DOKTOR ZOBER

»âudno se vam zdi, da sem pri‰la k vam, kajne? Meni tudi.

Po pravici povem, da nisem ‰la rada. Ali vãeraj ste se na‰i
gospé tako moãno prikupili — kaj enakega pri nas ni navada
— da nisem imela miru, preden se nisem vdala, da vam tu
prinesem nekaj bolj‰ega vina iz na‰e kleti, in ‰e nekaj drugih
takih reãi boste na‰li tu. Celo to ni bilo dovoljeno, da bi bila
kakova sluÏabnica prinesla vam stvari, temveã jaz sem jih
morala sama. Potem ko sem bila enkrat na nogah k vam, mis-
lila sem, vãasi je pa ipak za Ïensko dobro, da je stara, in pot
mi ni bil teÏak, ker me smo vajene vsem prilikam, tudi novim.
Gospa Langman tedaj prosi, da sprejmete tole, kar vam je
vãeraj obljubila.«

»Obljubila? Ne, gospodiãna. Ponuditi mi je gospa Lang-

man s PraÏanka paã izvolila, ako kaj potrebujem, ali jaz sem
se lepo zahvalil in jako obÏalujem, da ste se trudili tudi vi. Jaz
sem zadovoljen s tem, kar imam. Privadil sem se in Ïe od prej
sem bil navajen malo zahtevati. Da se pa na kmetih mora po-
trpljenje imeti, to mi je prej znano bilo.«

»Potrpljenje je jako koristna ãednost, gospod, ali kjer je

nepotrebno imeti ga, tam ni veã ãednost. In vi ste v takem
poloÏaju nam nasproti. Znate, tu v samoti smo se odvadili
vseh form, torej ne imejte pomislekov, ki niso za Volãjak,«
reãe grajska teta.

»Ali jaz ne vem, s ãim bi bil jaz koliãkaj zasluÏil to va‰o in

gospenjo pozornost do mene …« v zadregi Lisec pravi.

»ZasluÏil? No, hvala bogu, tako daleã svet pri nas ‰e ni pri-

‰el, da bi se moralo vse le zasluÏiti. Ali ni lep‰e in ljub‰e ono,
kar pride iz dobrega srca in dobre volje? Pa ãe Ïe hoãete le to,
kar ste zasluÏili, tudi dobro. Potem moram reãi, da ste ‰e veã
zasluÏili od nas, kajti jaz vam ne morem povedati, kako je

BES

DOKTOR ZOBER

mene in Lino bolelo, ko ste prav ob nesreãnem dnevu pri‰li
in ne dobili stanovanja pri nas, dasi imamo za cele familije
praznega prostora. Îe zaradi tega vam moramo kaj postreãi,
da si odkupimo zamero pri vas. In zato me je tudi veselilo, da
ste vãeraj z gospo skupaj pri‰li. Kaj sta vse govorila, tega se-
veda ne vem, ker pri nas se veã molãi, nego govori, ali nekaj
nenavadnega je vendar bilo, da gospa tako nekako sama pri-
znava, da ni prav ravnala.«

»Prav niã posebnega nisva imela. Celo nevoljna je od mene

‰la, dasi je bila prej prijazna z menoj. Kar se pa tiãe sluãaja,
da nisem dobil stanovanja pri vas, prosim, ne omenjajte tega.
Tu sem bil sam kriv, da se nisem prej poduãiti dal, da ima vse
te stvari kurator gospice v rokah, da torej v svojem delu ni-
mam z gradom niã opraviti. Ker je gospa bolna in bolezen
povsod prva opraviãevalka, tu o zameri niti govoriti ni mo-
goãe, gre‰il sem tudi tu le jaz, ki sem Ïe po potu od svojega
voznika sli‰al nekoliko, a drugi dan na to ne mislil. Sicer me
pa veseli sli‰ati — vsak ãlovek je nekoliko sebeljuben in jaz
tudi da sem imel va‰e in simpatije mlade gospice, s katero ste
se iz mesta vozili, katero ste, ãe se ne motim, Lino imenova-
li …«

»Da, Lina, Karlina s celim imenom.«
»Kajti, da sem bil v jako neprijetni zadregi, to si morete

misliti. âlovek pride v tuj kraj in vajen ãlove‰ke postelje, ne
dobije. Jaz sem bil vprviã v taki nepriliki, torej morem le dru-
ge za opro‰ãenje prositi, ãe sem se nerodno obna‰al, kar sem
se gotovo.«

»Mi nismo niã sodili, ali pustiva enkrat to. Kakor smo se-

daj, vdajte se v to poloÏje, ki je. Sedaj ‰e mene razÏalite, ãe ne
vzamete. Jaz sama vina ne pijem, zaradi mene bi svet lahko

BES

DOKTOR ZOBER

prebil brez njega. Ali vem, da gospodje veliko ãislate svojo
dobro pijaão. Zato in ker je v Volãjaku naravno, da pijete sa-
mo kislo vino in da z jedjo niste posebno fino postreÏeni, na-
pravila sem se tem raj‰i na pot do vas in sem ‰e celo teÏko
nosila — dekle nisem hotela za odna‰anje s seboj jemati —
skoro teÏko, dasi je malo.«

Lisec ‰e ni mogel braniti. Vzame torej prinesene darove.
V teku celega pogovora je videl, da se mu ne zdi njen nos

veã tako dolg, njen obraz ne veã tako grd in ko‰ãen, temveã
da je v tej stari Ïenski in v njeni naravnostni ‰egi govorjenja
nekaj ljubeznivega in da v vsej neprisiljenosti njenega ob-
na‰anja blago in dobro srce vlada, kar, pravijo, da ni vseh
starih devic lepa lastnost.

Preden je Ivan znal kako, zavila je bila ona pogovor na

druge reãi, izpra‰ala ga je bila o tem in o onem, izpitala za vse
njegove razmere tako natanko, kakor le radovedne Ïenske
znajo.

»In star‰e imate ‰e?«
»Oãeta ne, mater paã, stara je in Ïivi pri moji teti.«
»Vi jo imate radi?«
»Menim, da bi vam sama protivnega ne mogla povedati,

ko bi njo vpra‰ali.«

»Bodite veseli, da jo imate, da ste tako sreãni in da ji mo-

rete kako veselje delati na stare dni. Glejte, jaz nisem bila tako
sreãna. Jaz nisem svoje matere nikdar poznala.«

Solza je ozlatila oko starki, a le mimogrede.
Potem je Ivan Lisec vedel celo njeno preprosto zgodovino.

Amalija Senãar je bila hãi omikanega, a niÏjega uradnika, ki
je pa kmalu potem za svojo Ïeno, katera je po njenem poro-
du umrla, tudi v veãnost preselil se, zapustiv‰i malo siroto, a

BES

DOKTOR ZOBER

niã premoÏenja. Pri tujih ljudeh vzrasla, sluÏila je potem za
uãiteljico pri raznih tujih rodbinah, kjer je jedla bridki kruh
odvisnosti in sluÏabnosti, dokler ni pri‰la k sestri gospe Lang-
manove za tovari‰ico, katera jo je res imela za táko in ‰e za
veã, kajti, ko je rano za tuberkulozo umrla, priporoãila jo je
svoji sestri na grad PraÏanek in tako je sedaj v druÏini Lang-
manovi Ïe mnogo let.

»Radi so me imeli dobri ljudje povsod, dobri ljudje, pra-

vim, zli ne znajo radi imeti. In na stare dni sem ‰e tako sreã-
na, da me vsaj eno bitje rado ima. To je moja Lina, ona me
ljubi bolj nego svojo mater. A tudi jaz bi menda umrla, ko je
ne bi imela,« konãala je pripovedovanje svoje.

»Torej se nisem tako moãno motil, ko sem sli‰al veãkrat,

da vas je gospodiãna Lina klicala teto?«

»In ste mislili, da sem res rodna teta? Nisem, a sama ne

vem, kako je pri‰lo: odkar govori, kliãe me tako in za njo ‰e
vsi drugi pri hi‰i. To mi je ljubo. Hvala bogu, izhajam lahko
z vsemi. Res ima ãlovek polno skrbi, tja ãez u‰esa, ali delati se
mora.«

Lisec je hotel nekaj vpra‰ati, a stara Senãarica naglo vsta-

ne in smejoã se pravi:

»Oj, oj, gospod Lisec, glejte, kako govoriva, kakor bi bila

sto let Ïe znana in prijatelja. In vendar sva bila ‰e pred eno
uro tuja. Sedaj vidim, da sem stara in da malo med ljudi pri-
hajam. Preden vemo kako in kdaj, izpovemo vse.«

»Ali se smem tedaj v grad priti zahvalit?« vpra‰a Lisec od-

hajajoão.

»Za zdaj ne, prosim vas, da nikakor ne. Na‰a gospa neãe

tujih obrazov, za niã ne. Zato tudi nikoli nikamor ne pride-
mo nego v nedeljo k ma‰i, kjer pa, kakor veste, so skoro sami

BES

DOKTOR ZOBER

kmetski ljudje, in ‰e tukaj se ne smeva z Lino nikjer pomudi-
ti.«

»A vendar v mesto hodite veãkrat z gospico, tako kakor

sem vas jaz vprviã videl, ko sem se sem vozil?«

»V mesto? O! Ko bi vi vedeli, kako dolgo sem gospo pro-

sila, preden mi je dovolila Lino s seboj vzeti! In samo za en
dan!«

BES

DOKTOR ZOBER

SEDMO POGLAVJE

d tega dneva dalje ga je stara gospodiãna mnogokrat
obiskovala in, ko bi se bil ‰e tako branil, moral je iz

grajske kuhinje in kleti, katera je bila ‰e od prej‰njih ãasov
oskrbljena, raznovrstne reãi v dar jemati, dasi mu je bilo ‰e
vedno prepovedano v gradu osebno zahvaliti se zanje. Nava-
dil se je na tak ãuden poloÏaj tem laÏe, ker v vasi zares v gast-
ronomiãnem oziru ni bilo nikake izbire in ker se je na druÏ-
bo stare gospodiãne kmalu tako priviknil, kakor da bi bila
tudi njegova teta. Po dve uri je mogel Ï njo govoriti in se je
veãidel prav dobro zabaval, kar seveda je bilo tem manj kaj
posebnega, ker je bil na Volãjaku brez omikane druÏbe. Mo-
gel je tej stari Ïenski nasproti tako odkritosrãen biti kakor
dobri materi in morda ‰e bolj, kajti s ãasom ji je na zvita nje-
na povpra‰evanja pripovedoval celo z veselim humorjem na-
tanãno historijo svoje prve ‰tudentovske »ljubezni« in kako
je nazadnje cela stvar sme‰en konec vzela ter je on izprevi-
del, da je bilo vse vkup bolj mladostno motenje samega sebe
nego resniãen, za vse Ïivljenje trajajoã ãut. Tega, izvzem‰i
najbolj‰ega prijatelja svojega, ni ‰e nikomur pripovedoval.

Isto tako ji je razloÏil zaradi njenih jako diplomatiãno stav-

ljenih povpra‰evanj mnogo mladih dogodb iz svoje mladosti,
svoja trpljenja in veselja, kakor jih ima veãina ljudi, a so ven-
dar zmerom originalna.

BES

DOKTOR ZOBER

In za take reãi ter pripovedovanja, za tako — del bi —

otroãjo zaupnost so postarne dobre Ïenske hvaleÏne.

Kaj ãuda, ãe je tudi starka nazadnje prav kakor kaka mati

na‰ega znanca rada imela in skrbela za Lisca ter bi ga bila
vãasi, kadar je govoriti hotel, poslu‰ala do bogzna kako dol-
go, ko bi je ne bilo klicalo delo domov. Tako je bila pogosto-
ma pri njem in govorila sta vedno veã.

Ta njena zaljubljenost — naj se nikdo na tem nepravem

izrazu ne spotika — je imela vaÏne nasledke. Omenjali smo
Ïe, v kaki srãni razmeri je bila »teta« z mlado gospodiãno
Karlino Langmanovo v gradu. Ljubila jo je kakor hãer in tudi
Lina je imela v njej edino srce, kateremu je vse zaupavala,
kajti mati njena, grajska gospa, ni niti s hãerjo govorila, tudi
ne, kadar je bila zdrava, in za hãer se ni veã brigala, nego da
jo je, kolikor se je dalo, samotno drÏala, za vse drugo skrb
prepustiv‰i Senãarjevi, celo za vso odgojo mlade deklice.

Ni ãuda, da je gospodiãna Senãar nasproti svoji mladi to-

vari‰ici in uãenki mnogo o tem govorila, kar ji je bilo v srcu,
tem veã, ker drugemu ni imela komu govoriti.

Zato, kadar koli je pri‰el govor na inÏenirja in to je bilo

naravno jako mnogokrat — znala je stara teta Lini toliko hva-
le in toliko lepega in dobrega o tem novem znancu napove-
dati, da se je mladi gospici zdel ta mladi gospod ideal dobre-
ga ãloveka.

Naravno, da se je njena mlada fantazija tudi potem s po-

dobo tega mladega inÏenirja peãala, kadar ni bilo niti govo-
ra o njem.

Isto tako je pa tudi starka nasproti Ivanu mnogo govorila

o njej, ki ji je bila najljub‰a na svetu, o gospici Lini, in hvali-
la njene dobre lastnosti, njeno srce itd. Tako je tudi Lisec hote

BES

DOKTOR ZOBER

ali nehote bil na gospico vedno pozoren. Po starem Ïe klasiã-
nem izkustvu je ba‰ ono, kar je prepovedano — on ni smel v
grad — najslaj‰e in najbolj zaÏeleno. Zatorej je morda tudi pri
Liscu ta sluãaj, da nekoliko tudi zaradi nje ni smel v gradu
bivati — kakor je bilo iz gospenjih zadnjih besed soditi —
mnogo pomagal, da tudi njegova fantazija ni bila ãisto pro-
sta slik, katerih sredi‰ãe je bila lepa gospica.

Vsaj nobene nedelje ni zamudil ob desetih ma‰e in posta-

vil se je vselej pred ono krãmo, kjer je grajska koãija ãakala,
da je mogel gospico videti in pozdraviti, ko se je s staro teto
vozila domov.

In nekov ‰opek cvetlic, ki jih je dobil na svoj rojstni dan po

teti od gospice za god, ãuval je celo z Ïensko marljivostjo, kar
je gospodiãna Senãar enkrat z zadovoljstvom opazila.

Teta bi mu bila lahko povedala, da je gospica Lina zarde-

la kakor pol zrela ãe‰nja, ko je to ãula, ali teta tega zardenja
ni opazila, kajti sicer v drugih reãeh tako previdna stara je
bila v tem slepa.

Da je bila namreã v dve mladi srci vrÏena iskra, iz katere

se more razpaliti Ïar burno plameneãe ljubez ni, kdo je bil
kriv nego prviã sluãaj, drugiã pak ta teta s svojim poneved-
nim in nehotenim posredovanjem.

Realist bi sodil: koliko ljubezni potrebnih src leÏe k veãne-

mu pokoju, ki niso bila nikdar ljubljena! Koliko ljubezni pol-
nih src nima kam iztresti svojega izobilja, nima kam obrniti
bogastva tega morda edino plemenitega in blagega na mate-
rialistiãni zemlji! Ali, da se realist k prozi vrne, koliko samcev
in samic ostane »tako«, samo ker je manjkalo prilike, sluãa-
ja ali naredbe, da bi se bili zavezali.

Tako bi bil tudi na‰ Ivan Lisec gotovo po svojem odhodu

BES

DOKTOR ZOBER

iz Volãjaka in od PraÏanka proã kmalu iz misli pustil gospi-
co in niti ne s Pre‰ernovim dohtarjem za slovo pel:

Naj teko ti mirni dnevi,
Bog ti Ïivi teto staro.

BES

DOKTOR ZOBER

OSMO POGLAVJE

ekega jutra je Lisec neobiãajno dolgo spal. Bil je prej‰nji
dan po opravkih v bliÏnjem trgu in tam se je z nekim

znancem dalje v noã pomudil, potem kasno domov pri‰el.

Ko tako v najprijetnej‰em jutranjem polspanju na poste-

lji leÏi, ãuje zunaj pred vrati kriãanje jeznega ãloveka, vrata se
odpró in v njegovo izbo stopi majhen, suh, star gospod,
drobnega lica, a iskrih oãi, sivih las, na glavi rdeã fes, kakor
je v vzhodu med Srbi in Turki navaden, a sicer starinsko civil-
no obleãen.

»Ja‰i ti vrag du‰o! Sto hudiãev! Kdo ti je dovolil! Kdo si ti,

kaj ima‰ tu?«

Tako vpije tujec sredi izbe na Lisca, ki se je bil na pol v po-

stelji vzdignil, in ga s srditimi oãmi gleda in s prstom vrata
kaÏe: »Ven!«

Zadaj se prikaÏe gospodar, kmet Solar; zadrega in strah se

mu vidita na obrazu.

»Gospod doktor …« posku‰a kmet govoriti.
Sedaj je Lisec vedel, kar je precej slutil, da ima poslovati z

gospodarjem izbe, v kateri je stanoval na Ïupanovo odgo-
vornost. To je torej tisti Zober!

»Hudiã!« kolne starec Solarja. »Kdo ti je rekel kvartirat v

mojo posteljo vsakega pritepina, ki skozi vas teãe, pasja vera,
jaz ti pokaÏem.«

In obrniv‰i se proti vratom, odide ven ter kriãi kmetu, da

BES

DOKTOR ZOBER

je Lisec ‰e ãul: »Naj bode kdor hoãe, z nebes ali iz pekla, ti
tega ãloveka in njegove cape in kar ima, ven vrÏe‰, in sicer
prècej, ãe ne, postrelim tebe in njega. Jaz te bom uãil gospo-
dariti z mojo sobo.«

Lisec je ‰e sli‰al, kako se je Solar hotel izgovarjati, ali kaj

mu je starec odgovarjal, ni veã ãul, le posamezni kriãi so se
ãuli ‰e z vrta sem.

Vstane in se oblaãi. Ker je bil iz spanja zdramljen in je cel

prizor le nekaj sekund trajal, Lisec ni bil niti izpregovoril. Ali
poloÏaj mu je bil jasen. V tretje je bil Ïe v tem prekletem gne-
zdu Volãjaku brez stanovanja, vtretjiã odurno ven vrÏen.
Mora posebno prekletje nad to vasjo biti, ali — pa me neki
ãuden demon preganja, mislil si je Lisec. Grobo je vse tu in
nevljudno, grob je bil sluãaj, ki mu pri Ïupanu ni dal spati,
grobo ga je bila odpodila gospa v gradu. »A ta gospod Zober
ni najmanj grob, bogami! Vsa imena kaÏejo, da je tukaj sta-
roslovanski kraj, tudi ,Zober’ ima staroslovanski Ïvenk, ali
staroslovanske gostoljubnosti tu v tem kraju res ni.«

Da Lisec ni mogel, ba‰ ker je bil preveã iznenaden, niãesar

odgovoriti staremu »suroveÏu«, ki ga kar s »pritepinom«
pita, to ga je tudi jezilo. Obhajala ga je volja, tu poãakati, da
starec nazaj pride, in lastnoroãno vreãi ga iz lastne izbe, pre-
den jo zapusti. Ne, ali poiskati ga in dati mu lekcijo v vljud-
nem obna‰anju, to sklene vsekakor uãiniti.

Sedaj je umel, zakaj so mu prej ljudje tako raznoliko govo-

rili o Zobrovem gospodu, zakaj mu je nekoã rekla gospodiã-
na teta, da je tisti doktor Zober stra‰en ãlovek, o katerem niti
govoriti neãe, ker jo Ïe mraz stresa, ako se ga le domisli. Dok-
tor medicine je bil, baje v tur‰ki drÏavni sluÏbi, tukaj rojen,
prej je prihajal vsako leto na spomlad in na jesen za nekaj dni

BES

DOKTOR ZOBER

sem. Veã ni bil Lisec niti od Senãarice zvedel o njem. Razen
pravljice njegovega voznika in Solarja, ki nista mogla ãista
vira biti, ni se do sedaj ni brigal zanj. Kakor da bi z neba pa-
del, pride in ga na prosto polje meãe! Da bi ga bil bes vsaj ‰e
nekaj tednov zadrÏal, kjer je Ïe dve leti do sedaj tiãal. Kje se-
daj Liscu drugod stanovanja iskati? »Enkrat sem bil v Volã-
jaku, a nikdar veã me ne bode.«

To je bilo sklenjeno naglo. Po nekolikem premisleku tudi

‰e drugo. Kar je imel ‰e izdelati, to je mogel tudi bolj iz oddal-
jenega kraja delati, ãeprav ne tako lahko. Torej je mislil pre-
cej oditi iz Volãjaka. Svoje stvari hitro skupaj spravi, ker
mnogo ni imel. Kmalu je vse njegovo stalo zunaj pod ore-
hom.

»Ali je bil jezen, jeÏe‰tè!« sopiha Solar, ki je bil od Ïupana

pri‰el, kamor je spremil doktorja. Lisec ni bil voljan poslu‰ati
ga, zato hlapcu ukaÏe, naj vse njegovo nese v krãmo, kamor
se tudi sam napoti. Ko tam v hi‰o stopi, najde na sredi izbe
stojeãega in cigareto priÏigajoãega starca doktorja s tur‰kim
fesom, Ïupan krãmar je z veliko spo‰tovalnostjo drÏal pred
njim na plo‰ãi vino, dasi bi ga bil lahko na eno ali drugo mizo
v prazni izbi postavil.

Lisec zgubanãi svoj najtemnej‰i obraz, ko zagleda starega

grobijana tu. A le-ta vrÏe goreã klinãek od sebe, puhne dol-
go meglo dima iz tur‰ke cigarete in krãmarja vpra‰a:

»Ni li ta?« in Lisca fiksira s svojimi oãmi.
Îupan pokima z debelo glavo ter pravi Ivanu:
»Dobro jutro Ïelim, gospod.«
Lisec se usede, ne pozdraviv‰i krãmarja in ne pozdraviv‰i

starca, k mizi pri vratih, kjer je navadno zajtrkoval, in tudi
sedaj mu krãmarica prinese zajtrk. Sklep, starcu lekcijo o

BES

DOKTOR ZOBER

vljudnosti dati, je bil v Liscu zdajci omahnil in sedaj je bil
odloãen popolnoma prezirati ga, tako kakor da ga ne bi bilo,
ako povoda ne da, da se razgovor drugaãe zasukne.

»Tedaj tako je ta stvar? To je drugaãe. In ti si bil sam na

gradu taãas?« vpra‰a doktor.

»Oba z gospodom sva bila, vpra‰ajte ga; pa ni dala in ni.

Obljubila je bila, ali potem je zmaknila besedo, bog si ga vedi
zakaj. Jaz sem dejal Ïe taãas — ali nisem dejal, gospod inÏe-
nir? — baba je baba, naj bo na‰a v hodniku ali pa gosposka
v Ïametu. Ni tako kakor ãlovek. Pa je.«

Doktor skoãi k malemu oknu in pogleda skozi. »Ni li to

Kijar?« vpra‰a Ïupana.

»Je,« odgovori Ïupan, »in stra‰no slabo se mu godi. Sin mu

je umrl, ki mu je ‰e vãasi za kak poÏirek vina dal — saj veste,
da ga je bil Kijar od nekdaj vajen, ko je kot zidar dosti za-
sluÏil, a zdaj na starost ga nima za kaj piti.«

»Pokliãi ga sem noter,« reãe Zober.
V izbo prikrevsá na krãmarjev poziv silno star dedec, sicer

‰irnokostenja‰ki, ali na licu se mu je brala bledost in trohne-
lost, ki naznanja nedaljno naturno smrt.

»Ali ste ‰e Ïivi, oãe Kijar?« vpra‰a Zober in mu v roko seza.

Starec se zamolklo in neumno smehlja, videti je, da pozdrav-
ljalca ne pozna veã.

»Zobrov gospod, ali jih ne poznate veã?« zatuli krãmar

dedcu na uho, Zobru pa pravi: »Gluh je, vpiti se mora na-
denj.«

»Ho,ho,ho!« razveseli se ded in odgovarja na glasnej‰e

vpra‰anje: »·e majhno, ‰e majhno sem Ïiv, komaj lezem, ho,
ho, ho! Prosim boga, da bi me k sebi vzel, ali njegova volja ni
‰e, ni ‰e; ho, ho, ho!«

BES

DOKTOR ZOBER

»Ali bi pili kozarec vina, oãe Kijar? Sedite tjale na ogel in

pijte,« reãe stari doktor.

»Ho, ho, ho!« razveseli se dedec. »Bog ti daj zdravje Drej-

ãek Zobrov! Ali tako ne smem reãi, sto sreã in zdravje, go-
spod!«

In ko je Lisec videl nepopisno veselje, katero se je na obra-

zu, Ïe bliÏnji smrti podobnem, izraÏevalo, ko je ded z roko,
ki se je od starosti tresla, a ipak z neko hlastnostjo nesel dolgo
dolgo pogre‰ano krepãevalno vinsko kapljico k ustnam, mi-
nilo ga je mnogo jeze na Zobra, kateri deda popusti in se kar
brez vsega k Liscu obrne:

»Torej vi ste inÏenir in tu na korist obãine delate?« vpra‰a

ga in se neÏenirano usede k njemu. Vpra‰anje je bilo stavlje-
no nem‰ki. Kajti znana je na‰im bralcem neãastna navada pri
nas Slovencih, da se rado ogovarja vse, kar se »omikano« so-
di, po nem‰ko. Lisec je bil eden tistih ljudi, ki se svojega je-
zika ni nikdar sramoval, odgovori, kakor je Zobra do sedaj
govoreãega ãul, slovenski:

»To ste sli‰ali!«
»Dober apetit vam Ïelim, gospod inÏenir. Tudi jezo, ki jo

imate, kakor iz va‰ega glasa vidim, na mene, dol poÏrite,« —
nadaljuje sedaj starec slovenski, dasi dialektiãno; »mlad Ïe-
lodec mnogo prena‰a, torej Ïe lahko poskusite. Nisem znal
davi, da so vas ljudje tu, uboge pare, ki vas potrebujejo, v mo-
jo luknjo vtaknili. Tudi sem se ponoãi vozil in po‰tni voz po
na‰ih cestah ne budi dobre volje. Dalje pak, kadar je ãlovek
nad ‰estdeset let star, ima druge Ïivce nego v va‰ih letih, so-
sebno ãe je po temperamentu tak kolerik kakor jaz. Mislil
sem, da je morda kakov prepotnik v moji postelji. Kaj take-

BES

DOKTOR ZOBER

ga bi tudi vi ne trpeli. S kratko besedo: mladi moÏ, ne zame-
rite.«

V istem hipu prinese hlapec Li‰ãeve kovãke v sobo. Lisec

molãe pusti za roko prijeti se.

»Aj, kakor vidim, ste res Ïe vse svoje pospravili iz moje

izbe. Îal mi je; ko bi bil prej vedel, poiskal bi si jaz drugje
leÏi‰ãa, ker najbrÏ itak ne ostanem dolgo tu. A kar je, to je.
Sedaj je treba, da vi dobite drug kvartir. In sicer pojdete v
grad stanovat.«

»Tja ne,« seÏe Lisec v besedo.
»Znam, da se vam je Ïe enkrat odbilo, ali ba‰ zaradi tega

pojdete. Kar namreã vidva z Ïupanom nista dosegla, to do-
seÏem jaz nekoliko laÏe, ãe niso ‰e moje besede pozabili, kar
menda ni, kakor ãujem, da so ‰e Ïivi. Poãakajte tukaj ali pak
v mojo hi‰o nazaj idite taãas; kamor vam je ljub‰e; ãez eno
uro dobite povabilo. Jaz grem, da vam posteljem.«

»Ne trudite se, gospod,« ugovarja Lisec.
»Niã ugovora; jaz neãem, da bi vi zaradi mene kmete s po-

loviãnim delom pustili.« To reãe tako zapovedovalno, da je
Lisec hotel odloãno ugovarjati. Vendar prviã mu je stari ãud-
ni doktor Zober imponiral, drugiã za ugovor zopet ãasa ni
bilo, ker starec je bil Ïe zunaj.

»Na vsak naãin odidem takoj danes, bogve koliko sme‰nih

prizorov bi ‰e imel,« misli Lisec.

Poslan je bil deãak voznika iskat. Natihoma mu je pak Ïu-

pan zunaj na uho po‰epnil, naj leÏe za mejo na trebuh, lice v
dlani podpre in dolgo leÏi; kadar pa nazaj pride, naj reãe, da
voznika ni najti.

Taãas pak posestniki po Volãjaku zvedó, da je pri‰el Zo-

brov gospod, njih inÏenirja na polje dejal, da inÏenir odide in

BES

DOKTOR ZOBER

iz vsega dela ne bode niã. V veliki brigi se zberó pred krãmo
in se Ïivo posvetujejo. Naredé se dve stranki, ena s krãmar-
jem na ãelu je trdila: »Pustite, Zobrov doktor bode Ïe zopet
vse prav naredil,« druga je pa klela vse preklete ‰krice, ki so
tako natanãni, kajti »vrag vedi, zakaj bi ne mogla oba v Zo-
brovi kajÏi spati, ãe inÏenir Ïe drugje neãe: eden bi bil na po-
stelji, drugemu bi se pa na tleh postlalo, par rjuh in kaj za pod
zglavje se Ïe ‰e dobi na Volãjaku, ni hudiãa.«

BES

DOKTOR ZOBER

DEVETO POGLAVJE

ekaj pred poldnem pridrdra voziãek. Lisec, ki je bil na
vrtu, meni, da je njegov voznik, in hiti skozi zadnja vra-

ta v Ïupanovo hi‰o. Tam mu gospodinja Ïupanja naproti
pride in pravi:

»Jezes, grajske gospe so pri‰le!«
»Vse tri? Pri vas? Kaj hoãejo?« vpra‰a Lisec, ãudeã se in

vendar spominjajoã se besedi starega doktorja Zobra, da mu
gre v grad po stanovanje; sluti, da bi bile pri‰le iz tega vzro-
ka.

»Ali, zaboga, kako je vendar to mogoãe?« Stopi iz veÏe

ven. Res je stal grajski mali voziãek pred krãmo, na voziãku
ljubki, sedaj sicer zelo zardeli obrazek plavolase gospice Line,
kateri je bila videti velika zadrega, in z voÏiãka je bila stopila
stara teta.

»Vidite, tako je pri‰lo, iskati vas moramo in prositi,« pra-

vi starka v tonu, o katerem je bilo teÏko reãi, ali je ‰aljiv ali
resen.

»Zakaj?« pravi Lisec, ki je hotel imeti razjasnila, in obenem

sname klobuk pozdravljajoã na vozu sedeão gospico. Nikdar
je tu v vasi ‰e videl ni.

»Vi morate z nama v grad. Gospa je zvedela, da ste brez

stanovanja, in ponuja vam ga sedaj. Obedve sva morali iti to
vabilo izroãat, jaz in Lina. Ni bilo drugaãe. Saj veste, kako je
pri nas, nagla odloãitev in potem ni noben ugovor mogoã.

BES

DOKTOR ZOBER

Nanagloma in obedve me, mislite si! A povejte vendar, je li
res, da nimate veã stanovanja, in zakaj ne, za boga svetega?
Saj pogoreli niste, hi‰ica ‰e stoji, videli sva jo; a ko sva tam
ustavili, kazali so nama, da ste tu pri Ïupanu, zakaj vendar?«

Tako golãi gospodiãna Senãarica in iz vsega tega je Lisec

mogel vedeti, da ne ve niãesar o Zobrovem dohodu. Ni li v
gradu bil? Od kod torej Ïe prej po njem napovedano vabilo?
Je li naposled res ãarovnik, kakor neumni Volãjanje govore?
Take misli so v hipec udarile Liscu v glavo, a ni jih izrekel,
hotel je ãakati in poduãiti se.

»Mislil sem, da, ker me vabite na stan, znate, da je pri‰el

stari doktor Zober, v ãigar domu sem nastanjen bil, domov in
me prav fino na polje vrgel, kakor se govori.«

»Dr. Zober tu! Ah!« zaãudi se kakor prestra‰ena teta, a

Lisec, bolj obrnjen k mladi Lini, govori dalje:

»Sicer pak se srãno zahvaljujem gospicama za njun prijaz-

ni trud in odlikovanje moje osebe, kakor tudi prosim milosti-
vi gospé izroãiti mojo najtoplej‰o zahvalo za vljudno vabilo,
a obÏalujem, da ga ne bodem mogel porabljati, ker od danes
v tem kraju nobenega stanovanja veã ne potrebujem, odha-
jam namreã proã.«

»To paã ni lahko verjetno, gospod Lisec. Teta mi je pripo-

vedovala, da se mudite tukaj ‰e kake tedne, da imate ‰e toli-
ko dela. Tako ste ji sami rekli pred tremi dnevi,« govori gospi-
ca Lina, ki strahu svoje psevdotete pred imenom dr. Zobra
niti ni bila opazila. Simpatiãni glas njen, katerega je Ivan
prviã tako od blizu ãul, in morda ‰e drug ãut spravil je tudi
njega v nekako zadrego, posebno ker mu je resnico oãitala.

»Razmere so se spremenile, gospica.«
»To vemo; ali le toliko so se spremenile, da stanovanja ni-

BES

DOKTOR ZOBER

mate; zato hoãete oditi. Pri nas pak ga zato neãete, ker so vas
mama taãas razÏalili. Ali teta vam je Ïe povedala, da so bili
bolni. Ne mislite, da so zmerom taki.«

Poslednje besede so bile z nekako Ïalostno nevoljo reãene

in Lisec je videl, kako je bilo deklici na tem, popraviti slabi
vtis, ki ga je bila njena mati naredila mu, ko je prviã pri njih
gostoljubja zahteval.

Proti temu se je bilo teÏko ustavljati, sosebno tako mehke-

mu in dobremu ãloveku, kakor je bil Lisec, dasi je imel trden
sklep. Torej dé:

»Da me ne boste krivo sodili, pridem gotovo k vam v grad

in se bodem milostivi gospe sam zahvalil ter ji razloÏil, da bi
gotovo njeno prijazno vabilo sprejel, ko bi ne bil v meni Ïe
sklep storjen, preden sem ta ãastiti poziv dobil.«

»Tedaj morete precej prisesti,« hiti dekletce, »glejte, jaz

sedem tu in vi imate s teto prostora dosti, doma se Ïe ‰e dalje
zmenite, na‰a mama …«

»Nu, dobro, dobro!« pravi teta. »Gospod Lisec, pojdite,

stopite brÏ, da naroãiva oãetu Ïupanu … vi morate iti z me-
noj … Potrpi, Lina, majhno …«

S temi slovi vleãe stara gospodiãna Lisca v veÏo. Tu, kamor

se od voza ni videlo, prime ga za komolec in skrivnostno pra-
vi:

»To je naredil ta Zober, ta stra‰ni, da vas na‰a vabi! Niã

Lini ne govorite! Ali zdaj morate iti, morate nekaj ãasa pri nas
stanovati, lepo vas prosim, ni drugaãe, zavoljo nas vseh! Ti-
ho, veã vam povem, kadar bova sama; ne ustavljajte se niã,
mora biti, ãe je prav mala sitnost za vas.«

Krãmarica pride iz kuhinje. V hitrosti, kakr‰ne je zmoÏna

le Ïenska, kadar je treba zatajiti misli, vzhiãenost, veselje ali

BES

DOKTOR ZOBER

Ïalost ali kakr‰en koli izredni poloÏaj du‰evnega poãutja,
obrne se tudi Senãarica h krãmarici in ji v isti sapi in v istem
skrivnostnem tonu, ki se je pa tudi v novi rabi dobro poda-
jal, govori:

»Kajne, mati Ïupanja? Vi tudi tako mislite. Ker imamo mi

na vozu premalo prostora in se tudi ne spodobi, da bi nade-
li kakor svetojurski selniki, pride popoldne na‰ hlapec k vam
in mu boste naloÏili, kar ima gospod Lisec, ki bo od danes
naprej pri nas v gradu stanoval in kosil in vse.«

Ker z oãetom Ïupanom in krãmarjem ni imela niti reãice

govoriti — to je bil prej samo izgovor, da je Lisca na samo
dobila in mu v nenavzoãnosti Linini mogla po‰epetniti, kar
je moral znati, da se ni veã branil — odideta zopet k vozu in
vsi trije posedejo, kakor se je moglo.

Prej omenjeni kmetje in va‰ka mladina, od malega Franc-

ka Ïupanovega, ki je ‰e bosonog in gologlav v sami srajci in
s prstom v ustih ob oglu stal, pak do sosedove Cilje, ki se je
zaãela ob nedeljah po ma‰i Ïe po fantih ozirati, vse iz bliÏi-
ne je pri‰lo in tu in tam ali javno ali izza kakega poloviãnega
zakotja obãudovalo lepo grajsko gospico in ãudo ãudo, kako
je to, da se je enkrat v vas pripeljala in ‰e na delavni dan!

Îupan pak je kmetom rekel: »Vidite, kaj premore na gra-

du Zobrov gospod.«

Kako ne bi bil tudi Lisec med voÏnjo v grad zopetno svo-

jega zaãudenja izrazil o ãudnem sluãaju, ki je ne le njega s
takim nepriãakovanim vabilom poãastil, nego samo mlado
gospico s tem poslom obloÏil.

Gospica je zardela v dokaz, da je stvar tudi njej ãudna. Po

nekoliko ovinkih mu pové, kar bi bil imel Ïe prej razumeti, da
je i ona ‰la stoprv na izreãni nalog svoje matere. Da li je ‰la

BES

DOKTOR ZOBER

res nerada? Tega je ni nihãe vpra‰al. Bilo bi vendar posebno
za Lisca prezgodaj. Gotovo je, da je bil pot do grada prav kra-
tek za oba dela, dasi razgovor ne tako lahek, kakor bi v dru-
gaãnih razmerah med temi tremi mogel biti.

BES

DOKTOR ZOBER

DESETO POGLAVJE

od lipo pred gradom je stal stari doktor Zober priãaku-
joã pri‰lece. Lisec ga je bil Ïe od daleã zagledal, a zadrÏe-

valo ga je vse ãutje opozoriti na njegovo prisotnost. Gospica,
ki je poleg njega sedela, ni ga videla prej, nego ko so bili Ïe v
dvoru. Morala ga je tudi spoznati, ker naglo je prijela Senãar-
jevo za roko in rekla z vzhitom, kateremu Lisec ni mogel poz-
nati, ali je veselje ali samo zanimanje:

»O teta, teta, poglejte, kdo je pri nas!«
Teta se poãasi obrne, pogleda, kakor bi ji niã novega ne

bilo, a ne odgovori niãesar.

»Tisti ãudni doktor, ki niã ne govori, od kod je pri‰el? Vãa-

sih sem se ga bala. O, sedaj se ga pa neãem veã, prav v oãi mu
pogledam,« brblja mala gospica.

To je bilo za Lisca zopet veã nego muãno stanje. Torej ãlo-

vek, ki se ga ljudje toliko bojé, ki ga je danes zjutraj iz postelje
vrgel, priskrbel mu je to stanovanje!

»Zakaj ste se bali tega starega gospoda?« vpra‰a Lisec go-

spico, a ta le z glavo zmaje, bili so Ïe preblizu in takoj Ïe pred
vrati, drÏeãimi v veÏo.

»Vidite, da sem besedo drÏal?« glasno kliãe doktor Liscu

nasproti. Za obe gospodiãni se niti ne zmeni, kakor da bi ju
ne bilo tu, ne pozdravi ni ene. ·ele ko obe, z voza stopiv‰i, pri
Liscu stojita, potem se starec obrne k njima in reãe gospodiã-
ni Lini:

BES

DOKTOR ZOBER

»Aj, aj! Kako smo zrasli. Îe zrelo, da bi kakega pametne-

ga ãloveka okralo za tisto malo razuma, kar mu ostane od
drugih ljudi; je Ïe tak obraz! Sicer pa se smeta moji dami v
svoje notranje prostore, ali kamor hoãeta, pomakniti, danes
bom enkrat jaz predstavljal gospé novega gosta. Vi, lepa go-
spodiãna — kako se Ïe pi‰ete? Veste, da znam to.«

To zadnje je bilo govorjeno Senãarici, a z ugrizljivostjo, da

sta se obe Ïe obrnili proti veÏi, ko je stari konãal in potem
Liscu rekel:

»Stopite z menoj tu nekoliko korakov gor in dol, da vam

potrebne instrukcije dam, gospod inÏenir. Ni vse tako glad-
ko tukaj, kakor sem mislil.«

Lisec stopi korak nazaj in pravi mirno:
»PridrÏite, gospod, svoje instrukcije za sebe. Jaz vidim, da

tu niste posebno priljubljena oseba, da se tudi ne obna‰ate
nasproti Ïenskam kot omikan hi‰ni prijatelj, nego da nekov
strah vzbujate; zakaj, to je va‰a stvar. Vendar, kar se mene
tiãe, jaz ne trebam pomoãi od vas. Va‰a protekcija bi mi bila
tu celo na ‰kodo.«

»Ha, ha, ha,« zasmeje se starec. A Lisec nadaljuje:
»Kar imam tu opraviti, opravim sam, in to je malo. Tudi

svoje besede vam ni treba drÏati, ker jaz nisem od vas nobene
obljube sprejel. Oprostite tedaj, da vas prosim, da te moje z
vso odloãnostjo govorjene besede enkrat za vselej na znan-
je vzamete in mi potem dovolite, da svoje zadeve odslej na-
dalje sam opravljam tu v gradu in drugod. Da sem bil do se-
daj sluãajno va‰ gost, za to se vam ima obãina zahvaliti, ne
jaz. Zbogom.«

»Ha-ha-ha! Sedaj pa morda mislite, ljubi moj prijatelj, da

ste me do tal potolkli. Navsezadnje so vam Ïenske med po-

BES

DOKTOR ZOBER

tom nekaj svojih predsodkov v glavo vlile. Ta starka me tako
rada ima kot jaz njo. Niã ne de. Toliko vam reãem: hoteã ali
ne, sedaj ni drugaãe, vi tukaj ostanete vsaj nekaj ãasa; sedaj
je Ïe vse narejeno. In ker veste, da je ta … Ïenska tu v gradu
nekako … nu, saj veste, kakova je! Bodite pametni ali prav-
zaprav ne ustavljajte se ljudem, ki vedó, kaj vam svetujejo. Ko
bi bil prej vedel, kako stvari stoje, nu, bodite uverjeni, da vas
bi bil pustil iti, kamor hoãete. Za nekaj goldinarjev veã, katere
Ïe ‰e poi‰ãemo, ãe treba, naroãim za obãino drugega inÏenir-
ja, ako sem ji jaz enega prepodil s svojega leÏi‰ãa. A sedaj sem
stvar v roko vzel in, kar Zober prime, ne popusti, in da sem
jo izvel, moral sem celo lagati za vas …«

»Bilo je jako nepotrebno, gospod doktor,« seÏe pikro Lisec

vmes.

»Tu imam zopet jaz sam ‰kodo in odgovornost, torej mol-

ãite. Jaz vam povem, ne delajte si mene za sovraÏnika.« To je
rekel s tako iskrim in bodeãim oãesom, da Lisec ni niãesar
odgovoril. Kako, da si ta ãlovek prisvaja tako Ï njim govori-
ti?

Zober pravi dalje: »Lagajte malo z menoj ali pa molãite,

kadar nihãe o vas niã ne vpra‰a, kdo in od kod ste, komu ste
in komu niste v rodu. Sedaj pa tiho in z menoj pojdite, ne
bodite ãudni.«

Lisec se ni mogel braniti, ker to je bil ves drug ton. Gnala

ga je tudi neka radovednost.

»Kar mora biti, mora biti in vi vendar ne boste sitnosti na-

pravljali,« nadaljuje Zober, »katere se tukaj, kakor zdaj stvari
stoje, gotovo naredé, ako ne pristanete na moje besede in
tako, kakor sem jaz naredil. Sicer moram jaz vam svojo sobo
prepustiti ali se pa — duelirava, kar hoãete.«

BES

DOKTOR ZOBER

Lisec se domisli, da mu je nekaj enakega rekla tudi gospo-

diãna Senãarjeva. In dueliral se, nu, do sedaj ‰e ni. Vda se to-
rej brez dalj‰ega ugovora in gre v zgornjo sobo z doktorjem.
Molãe koraãita po stopnicah.

Gospa Langmanova je sedela v veliki sobi v prvem nads-

tropju sama na zofi in brez dela. Podpirala je teÏko glavo v
dlan in zrla srpo predse. Tenki zastori na oknih so bili zagr-
njeni, tako da je bilo na pol mraãno po sobi.

Ko sta do‰leca vstopila, vstane ona in, videãa najprej Zo-

bra, s hlastno nevoljo vpra‰a nem‰ki: »Kaj zopet hoãe‰?«

Starec predstavi Lisca molãé, samo z roko dotiãno gibanje

ãineã, in nategne svoj stari, suhi obraz s svetlimi oãmi na ãu-
den neprijeten posmeh.

Lisec se pokloni. Ker zapazi na licu gra‰ãakinje izraz neke

ãudne vzrujanosti, dà, celo nekaj podobnega onemu hipu, ko
ga je iz svojega doma zapodila, ãe‰ da ima nekovega Andre-
ja oãi — sedaj mu to zopet na misel pride, ker se mu zdi, da
ga gospa naravnost v oãi gleda, kakor bi mu hotela isto oãi-
tati — ne zdi se mu primerno, da bi on kaj rekel, in tako je
nekaj sekund vladala ti‰ina.

»Zakaj mi niste precej taãas povedali vsega, kdo ste?« iz-

pregovori naposled gospa s prisiljenim glasom.

»Kako mislite, milostna gospa?« vpra‰a Lisec, ki ni vedel,

kaj bi se dalo na to odgovoriti.

Ali gospa samo odkima kakor brezmiselno — ne odgovo-

ri niãesar. Nekako topo pogleda doktorja, ki se je bil na stol
usedel, potem pravi ãez nekaj hipov:

»Torej vi imate Ïe nevesto? Lepo in bogato? To je prav.«
»Kdo mu bode sobe odkazal?« reãe dr. Zober. »To mu po-

vedaj, pa smo pri kraju.«

BES

DOKTOR ZOBER

Gospa pozvoni. Senãarica pride. Z nejevoljo pogleda Zo-

bra, nekako s strahom Lisca.

»PokaÏi mu sobe, kjer hoãe‰.«
Lisec nekaj izpregovori, ali ona ga ne poslu‰a, kakor statua

sedi tiha. Poslovi se on, Zober ostane ‰e sedeã sam pri njej.
Kaj sta govorila, tega ne vemo. âez dobro uro, ko je bil Lisec,
pravzaprav proti vsej svoji volji, v gradu vkvartiran, videli so
tudi starega Zobra koracati s tako brzimi in lahkimi koraki od
grada, kakr‰nih bi njegovim letom nihãe ne bil prisodil.
Starec je med potom baje od poãetka jako temen in skrben
obraz nosil, a naenkrat je malo glavo vzdignil, stresel dolge
sive lase pod rdeão kapo in glasno se zagrohotal, da so ga ple-
vice na polju sli‰ale in se ga bale, potem pa uganile, da so vsi
gosposki ljudje posebni ljudje.

BES

DOKTOR ZOBER

ENAJSTO POGLAVJE

a je doktor Zober v Volãjak pri‰el »na vakánce«, kakor
so kmetje uãeno rekali, to je bilo hitro znano daleã na-

okoli mladim in starim.

On je bil povsod in nikjer, govoril je z vsakim in z nikomer,

ta ga je videl tam, oni je zopet na svojo du‰o trdil, da so ga
otroci videli ob istem ãasu daleã proã drugje. Najveã so ga pa
ljudje nahajali po hosti in v gozdu.

V sredo popoldne ob petih so se kopale pastirice iz Volã-

jaka, mlade deklice po osem, devet, dvanajst do ‰tirinajst let
stare, v tolmunu potoka, ki teãe preko zaraslega va‰kega pa‰-
nika, skrite v varstvu jel‰evih grmov, ker vroã dan je bil. Male
nimfe so veselo regljale in raztepale po vodi, sonce je ostro
upiralo se v gole, iz vode stojeãe zgornje dele mladih teles;
prijetno jim je bilo v vodi, da niso znale, kaj bi poãele. Ali glej
groze, ob bregu na levi naenkrat stoji oni ãudni Zobrov go-
spod s pu‰ko na rami — in prestra‰ene kakor Ïabe v vodo,
tako dekletca iz vode poskaãejo, hlastno vsaka svoje pol oble-
ke pograbi in, ko bi trenil, na drugem bregu v go‰ão zginejo.

A ko se tresoã od straha prve obleãejo in prilezejo izmed

go‰ãe med perjem opazovat, ali je ‰e moÏ pri vodi, ni ga bilo
Ïe nikjer, izginil je, strah pak je med mladimi pastiriãicami
ostal, veã dni se niso upale kopat iti tam v tolmun v potoku
med zelenim jel‰evjem.

Drugikrat so mali pastirji, bosopeti in mr‰avi, a ãvrsti

BES

DOKTOR ZOBER

volãja‰ki deãki, »svinjko bili«. Naenkrat je prikazal se Zobrov
gospod med njimi. Jenjali so takoj, nekateri so se bojeãe od-
maknili, drugi pak, bolj pogumni, so kape z glav sneli in iz-
pod ãela pogledovali pol kljubovalno, pol radovedno, ali ne
posebno korajÏno. In ko jih je zaãel gospod ogovarjati, naj
dalje igrajo, niso hoteli; in ko je obljubil vsakemu srebrn gro‰,
zaãeli so samo trije, drugi mu niso verovali, da bi naposled
res dal gro‰ — pak so bili potem svojim tovari‰em grozno
zavidni, ko je Zobrov gospod pred odhodom v istini dal onim
trem vsakemu po gro‰u, njim pa, ki ga niso slu‰ali, niãesar. O
teh treh gro‰ih je govoril cel Volãjak tisti veãer, to je bila vest
kakor v mestih vaÏen telegram z boji‰ãa.

In sicer je imel ta Zobrov doktor ‰e druga svojstva. Kadar

je mimo znamenja ‰el, ki je v sredi vasi stalo in sv. Jurija na-
malanega imelo, ni se odkril kakor moÏje niti ni kriÏa naredil
kakor Ïene, tako da bi ãlovek bil dejal, da ni dober kristjan;
ali zadnjo nedeljo je bil vendar v cerkvi. Fajmo‰tra sicer ni
nikoli iskal niti kaplana, torej ni maral za te gospode, dejal bi
— ali Remenãkova Ur‰lja, ki je bila tako boÏja Ïenska, da je
hodila na vsake ‰tirinajst dni k spovedi, ta ga je ondan vide-
la vino pijoãega pri fajmo‰tru na Svetem Ahcu, tri ure od
Volãjaka, ki je »star gospod in posebno zato sloveã, da je do-
ber in voljan moÏ z vsakim, ki prina‰a torbo svojih grehov k
njemu.«

Vse to so si pripovedovali Volãjanje o Zobrovem gospodu

in ‰e veã enakega. Na priliko tudi tole:

Zabrdski málinar, ãigar dva teãaja teãeta v zakotju med

gradom in Volãjakom kake ãetrt ure od vasi, ima ‰tudenta,
kateri Ïe osem let v mesto v ‰olo hodi, sedaj se Ïe pol po gos-
posko nosi, Ïe brati in pisati in najbrÏ Ïe celo nem‰ko zna ter

BES

DOKTOR ZOBER

neprenehoma ãita in ãita, da je Ïe ves bled in zelen od same
uãenosti. Tega ‰tudenta iz zabrdskega malina je bil Zobrov
gospod dobil enkrat na potu, ko je skozi Volãjak hodil, ustavil
ga, dolgo izpra‰eval, celo uro Ï njim govoril — kar se ‰e niko-
mur ni prigodilo — in mu nazadnje dal tri zlate cekine, take,
da nihãe v Volãjaku ni vedel, koliko eden velja ali plaãa v na-
vadnih novcih, niti malinski ‰tudent sam tega ni vedel, dasi
ta Ïe nem‰ko zna, ob nedeljah k fajmo‰tru kosit hodi in je
tako uãen, da je ves bled in zelen od same uãenosti. Da je celo
uro s ‰tudentom govoril, to je bilo Volãjanom tem bolj ãud-
no, ker se pri drugi priliki, ko je sodski »adjunek« skozi vas
‰el in v krãmi ostal, doktor Zober nanj niti ozrl ni, nikar da bi
govoril z njim ali vsaj z biriãem, dasi bi ju bil gotovo znal ogo-
voriti po maniri, tako in tako, kakor mora biti med gospodo.

Eden glavnih ãudeÏev je bil tudi ta, da so mu Solarjevi po

meso po‰iljali in ga prina‰ali, ali on ga ni vselej peãi ali kuhati
dal. Od kraja so mislili, da tudi surovo meso jé kakor sivi volk.
Ali Solarica je povedala, da ga sam kuha. In kako ga kuha?
Tako, kakor ga nikoli nihãe ni in ga ne bo! Ljudje boÏji, na
mizi in brez ognja! Nobenih drv ni, kar nekakov vi‰njev pla-
men se naredi okoli ãudne svetle ‰katle in meso se samo sku-
ha. âe to ni coprni‰tvo, kaj pak je?

To se ve, da je inÏenir Lisec svojemu postreÏevalcu, do-

sluÏenemu vojaku in va‰kemu postopaãu slepemu Lov‰u, ko
mu je tudi ta ãudeÏ iz Zobrovega doma pripovedoval, rekel,
da je ono le neka samovarna ma‰ina in da ogenj na mizi ni iz
niãesar, ampak iz hudega Ïganja, ki se mu pravi ‰piritus. Go-
spodinje pak, ki so od boÏiãa, velike noãi in od ãasa posebnih
praznikov tudi vedele, kdaj se mora meso k ognju pristavljati,

BES

DOKTOR ZOBER

da je mehko, niso si dale kaj takega neumnega dopovedati,
kaj takega, ãesar bi niti otroci ne verjeli.

Taka je bila ob kratkem obãna sodba o doktorju Zobru na

Volãjaku. To se ve, da vsi ti dogodki niso bili ãisto novi. Do-
gajali so se Ïe tudi prej, ali ker zdaj doktorja tako dolgo ni bilo
doma, bilo je prej‰nje mnogo pozabljeno in vse se je zopet z
novega kritikovalo.

BES

DOKTOR ZOBER

DVANAJSTO POGLAVJE

olãjanje so si bili med seboj moãno podobni, skoro ka-
kor gro‰ gro‰u. Pridno so delali vsi, molili so vsi, kleli so

vsi, samopridni so bili vsi, zavidali so se med seboj vsi, pre-
pirali in obirali so se tudi vsevprek in pra‰iãe so redili, da so
z veliko teÏavo in ‰e z veãjo nevoljo davek plaãevali, vobãe:
bili so taki kakor drugi kmetski ljudje po na‰ih zakotnih, od
cest in mest oddaljenih vaseh, kamor ne zahaja ‰e noben slo-
venski ãasopis.

Vendar je bil tudi med njimi eden original, in ta je bil sle-

pi Lov‰. Slep pravzaprav ni bil, ker imel je le desno oko iz-
teãeno, a videl je z levim veã nego drugi z obema. Stari Cenek
Vitrin, edinec v Volãjaku, ki ga je ãrtil, tudi ne bi bil pritrdil,
da je original — ko bi bil to tujo besedo sli‰al in razumel —
nego dejal bi: ta Lov‰ je potepin, malopridnost, delopust, ki
neslanega kropa ne zasluÏi in ni vreden, da bi ga volk potipal.
To je bilo res, da Lov‰ ni nikdar redno delal. Malo, sedaj to,
sedaj ono, a le raj‰i kaj lahkega, in sicer vsakemu gospodarju,
kateri je hotel. Zato tudi ni imel nobenega stanovanja, nobe-
ne hi‰e, kjer bi stalen bil, nego kamor je v vasi pri‰el, znal je
do sklede spraviti se, ãe so ga povabili, ãe pa ga niso, stradal
je in se ni pritoÏeval nikdar, z vsem je bil zadovoljen. Denarja
ni mogel trpeti pri sebi; zato, kadar je kakove gro‰e zasluÏil,
nesel jih je nemudoma za slivovec ali drugo Ïgano pijaão,
vino mu je bilo predrago. Taãas ga pa tudi ne bi bil nihãe s

BES

DOKTOR ZOBER

‰tirimi volmi prej proã zavlekel, preden je zadnji krajcar ‰el
v krãmarjev Ïep in, ker kredita pri krãmarju ali pri Ïganjarju
ni imel, moral je v slamo iti; tam je prespal svojo pijanost in
za nekaj dni je bil dober delavec. Rojen ni bil v Volãjaku, pri-
‰el je sem bogve od kod; trdil je, da je bil vojak, ali tistih kra-
jev, koder je on pu‰ko nosil, ni poznal noben drug, kar je
volãja‰kih fantov prihajalo iz vojske domov.

Tega moÏa so bili, kakor Ïe povedano, va‰ãanje Liscu za

postreÏbo dali s priporoãilom, da je sicer nepridiprav, ali po-
‰ten, t. j. nikoli ga niso ‰e zalotili, da bi bil komu kaj vzel ali
ukradel. âe je pa pregovor resniãen, da, kdor laÏe, tudi kra-
de, bil bi moral slepi Lov‰ tako prebrisan biti, da je znal ukra-
deno skrivati in sebe iz sumnje vzdrÏavati, kajti lagati daleã
okoli ni nihãe bolje znal nego on. Ker je bil namreã navezan
na to, da so ga va‰ãani med seboj imeli, tudi kadar se mu de-
lati ni ljubilo, moral jih je zabavati, moral jim je mnogo pri-
povedovati in, ker ni mnogo vedel — od kod? — moral je la-
gati, t. j. iznajti kaj takega, kar je bilo resnici tako podobno,
da so jemali za resnico, dokler se o protivnem niso prepriãali.

Precej ãasa je trajalo, preden je Lisec na njem spoznal

omenjeno lastnost. Kakor ga je prej rad izpra‰eval in si dajal
pripovedovati od njega vsakovrstno, tako mu od onega hipa
ni veã veroval, ko je videl, da laÏe iz vzroka, da bi se zanimi-
vega delal.

·e dandanes je uganka ostalo, ali je v sledeãem pravo za-

del ali ne, ko je dvomil, ali bi veroval ali ne bi.

Z doktorjem Zobrom ni pri‰el Lisec namreã v nobeno do-

tiko od tedaj, ko ga je bil v grad spravil, dasi je veã dni mini-
lo od taãas in je bilo v majhnem kraju nenavadno, da bi se
edina dva izobraÏena moÏa ne sreãavala.

BES

DOKTOR ZOBER

Nekega dne, ko se Lisec vraãa z Lov‰em iz gozda, zaãne ta

pripovedovati:

»Gospod, jaz sem tak, kakr‰en sem, ali z onim Zobrovim

doktorjem ne bi menjal, njemu se bode ‰e taka stvar prigo-
dila, kakr‰ne ne misli. On vrat za seboj ponoãi ne zapira.«

»Kaj?« vpra‰a Lisec.
»Okraden bode, ãe ne ubit, zato ker ima denar,« odgovo-

ri Lov‰.

»Bilo bi mnogo ubojev, ko bi bil vsak ubit, kdor ima de-

nar,« odgovori Lisec.

»Tu je pa drugaãe. Jaz sem bil sinoãi pri stari Mici na Ro-

govili in kaj sem sli‰al, ko sem ‰el zveãer domov? Tega nihãe
ne ugane.«

»Nu, kaj, zlagaj se zopet kaj, ali vsaj preneumno ne, ãe ne

more‰ brez tega biti.«

»Nu, ãe laÏem, pa ne govorim niã.« S tem je Lov‰ mislil

zbuditi Li‰ãevo pozornost in radovednost. Ali Lisec ga ne
vpra‰uje dalje. S tem pa Lov‰ ni bil zadovoljen.

»Pri stari Mici na Rogovili,« zaãne kasneje sam od sebe

pripovedovati, »sta sinoãi dva beraãa Ïganje pila, eden star,
drugi mlad in kruljav. Ne vem, od kod sta, ali malharja sta
prava, to vem. Tiho sta se menila, ali jaz sem vendar tako na
u‰esa vlekel, da vem, da sta se o Zobrovem doktorju in nje-
govem denarju menila. Preden bode tri dni, sli‰ali boste, da
se je kaj zgodilo, jaz bi stavil glavo.«

»No, ãe si res kaj takega sli‰al, zakaj pa ne gre‰ doktorju

povedat?«

»Nikoli ne! On s ãlovekom ne govori, ‰e poslu‰al bi me

ne.«

»Tedaj povedaj Ïupanu.«

BES

DOKTOR ZOBER

»On bi tudi rekel, da laÏem.«
»Mora Ïe vedeti, zakaj bi tako rekel,« pravi Lisec in ga

pusti.

V mraku pak se zopet domisli teh besedi in v glavi mu

ostanejo. Ko bi pa kaj istine bilo? Potem bi si on moral oãitati,
da ni svoje dolÏnosti storil, ko je molãal. Doktor Zober mu je
vendar navzlic vsemu svojemu vedenju uãinil uslugo; in ko bi
jo tudi ne bil, besede je majhne samo treba in tako je storje-
no.

Sede in kratko napi‰e, kar je od Lov‰a ãul, imenuje vir in

svoje dvomljenje ter list v vas po‰lje Solarju, naj ga izroãi pri
prvi priliki starcu v koãi.

BES

DOKTOR ZOBER

TRINAJSTO POGLAVJE

ve sobi, kateri je dobil Lisec v gradu odkazani, bili sta na

severni strani. Med njimi in med stanovanjem domaãih

je bilo mnogo praznih, to je s starimi opravami oskrbljenih in
bogzna Ïe kako dolgo nezastanjenih sob. Tako je bil Lisec ne
le popolnoma odloãen od drugih prebivalcev, nego imel je na
zadnjo stran celo svoj lastni izhod pri malih vratih, ki so bila
prej zaprta. Vendar se je pri‰lo do njega tudi po malem, tem-
nem in ozkem notranjem hodniku, koder mu je tudi zveãer
kuharica nosila, ako je ãesa Ïelel.

Na mizi najde nocoj pisemce, v katerem mu stara gospo-

diãna Senãarjeva naznanja, naj ne hodi tako brzo spat, ker
mu hoãe ‰e nocoj priti nekaj povedat, kar mu v druÏbi ne
more tako lahko. Na PraÏanku in ob njenih ‰estdesetih letih
se menda ni bilo ustra‰iti za dobro ime in reputacijo ni ene-
ga izmed njiju, ako je on Ïensko obiskovanje priãakovati
imel, dostavila je starka sama s humorjem, kakr‰en ji je ba‰
na razpolaganje bil.

Noã se je ulegla na zemljo. Lisec je bil odveãerjal, sedel pri

mizi in ãital. Ali danes je bil razmi‰ljen, kmalu popusti ãita-
nje.

Okno je bilo odprto in veje velike jablane so molele do

zida, gori ob zidu pak je do okna bila priplezala divja vinska
trta. Na bliÏnjih orehih je Ïe skovir svoj enoteri toÏni klic po-
navljal. Sicer je bilo vse tiho, samotno, dolgoãasno.

BES

DOKTOR ZOBER

Na steni je razen zrcala visela le ena sama podoba: slika

nekega viteza v Ïeleznih oklopnicah. Kupljena je morala biti
z gradom vred in predstavljala je bogzna iz katerega veka
sloveãega ali nesloveãega uda prvih posestnikov praÏanskih.
Vitez je s svojimi debelimi oãmi in s precej navadnim ‰tiri-
oglatim obrazom s stene gledal svojega opazovalca, pri mizi
sedeãega, kakor da bi mu rekel: »Kaj dela‰ ti tukaj, ‰irokoper-
no sedeã, ti vsiljenec plebejski.«

In ta misel je Liscu vzbudila razne fantazije, segajoãe na-

zaj v ãase, o katerih nam pripoveduje divne reãi pripovedo-
vana povest ali kronika pisana.

Naposled se zaãujejo tihe stopinje, nekdo potrka, stara

Senãarica je bila z visoko sveão v roki med vrati.

»Nikdar veã ne hodim tod,« sopiha starka. »Tako me je

bilo strah po teh hodnikih, da nisem vedela, ali grem nazaj ali
naprej. Vem, da je bila podgana ali maãka, ki je za menoj za-
‰umela, vendar se ‰e na vsem Ïivotu od straha tresem.«

»In jaz sem vprav tega viteza na steni ogledoval in obãu-

doval njegov ljuti pogled ter se domi‰ljal pripovedk o izdanih
gradovih, vitezih re‰ilcih in kar smo ‰e ãitali v otroãjih letih
enakega s pohotno grozo in prijetnim strahom,« odgovori
Lisec.

»No, te poezije pri nas ba‰ ni, ako si je sami ne ustvarite v

fantaziji. Podgan imamo paã mnogo in sove hodijo iz gozda
pogosto neprijetno pesem pet nam pred okno; drugih stra-
hov menda ni. Vrata pa zapiramo precej, ko se noã stori, da
strahovi od zunaj noter ne morejo. Ste li paã tudi vi vnanja
vrata dobro zapahnili?«

»Pozabil sem jih zapahniti, a mislim, da so zaprta.«
»Pustite sedaj. Sicer so na‰i psi odklenjeni in so na dvo-

BES

DOKTOR ZOBER

ri‰ãu, tako da se morate varovati kasno ponoãi domov hoditi.
Mi zapiramo zmerom.«

Starka sede na stol in se najprej po sobi razgleda, o tem in

onem nevaÏnem kaj vpra‰a ali omeni. Nazadnje se na stolu
popravi in reãe:

»A sedaj vam moram povedati, zakaj sem pri‰la k vam in

zakaj danes tako kasno. Ni drugaãe mogoãe bilo, ker prej si
nisem upala, jutri zjutraj pak je ‰e manj moÏno, odlagati se
pa ne da. Poslu‰ajte. Kaj pa je ta doktor Zober hotel pri vas?«

»Doktor Zober? Pri meni?« vpra‰a ãudeã se Lisec.
»Da, popoldne ob petih sem ga sama videla prihajati gor

v grad. Mislila sem, da pojde zopet h gospé, kakor je prej ho-
dil, kadar ga je na‰a nesreãa v Volãjak prinesla, ali zaãudila
sem se, ko sem videla, da je korakal naravnost sem na va‰o
stran. Matija mi je potem pripovedoval, da je precej od‰el in
sicer gor proti gozdu, da vas torej najbrÏ ni doma dobil. Kaj-
ne?«

»Popoldne nisem bil doma, ne,« potrdi Lisec, »pri‰el sem

stoprv pred mrakom.«

»Radovednost me je Ïe taãas gnala, vas vpra‰at priti in vas

— posvarit, ali bala sem se, da se ta stari grdin oglasi nazaj
grede pri vas, zato si nisem upala. Matiji sem bila naroãila
paziti, kdaj pojde nazaj; ali pravi, da tod mimo nas ni ‰el, go-
tovo je torej drug pot izbral in lahko vas posvarim, da, ko bi
jutri pri‰el ali kadar bodi — ãuvajte se tega ãloveka, ni dober
ãlovek.«

»Zakaj mi dajete ta svet, gospodiãna?« vpra‰a Lisec. »Za-

pazil sem paã Ïe nekatere krati, da imate veliko in posebno
antipatijo do tega moÏa, ki se tudi meni povse nenavaden zdi.

BES

DOKTOR ZOBER

Vi imate vzroke, katerih mi niste ‰e povedali, ali povedati ste
jih obljubili.«

»Vzrokov vam ne morem povedati, ker jih skoro sama ne

vem,« reãe stara gospodiãna.

»Ali vendar morate poznati njegovo preteklost in one raz-

mere, ki mu dajejo neki vpliv tu pri vas na gradu, vpliv, ka-
teremu se imam jaz zahvaliti, da sem tukaj. Saj ste ba‰ prej
rekli, da je hodil prej‰nje ãase bolj ãesto sem na grad, in ne-
kaj zme‰anega sem Ïe od ljudi o tem sli‰al.«

»Prav ste sli‰ali. Prej, kadar je pri‰el domov, bil je vsak dan

pri nas gost, ãeprav neljub in nepovabljen. Zato sem se ga
tako ustra‰ila, ko sem sli‰ala, da je zopet pri‰el. Kar ãudno se
mi je pa sedaj zdelo, da ga ni po tistem prvem potu noben-
krat veã k nam, kakor tudi, da je na‰a gospa tako mirna, dasi
je on doma. To so ãudne reãi! Zato sem se ustra‰ila, ko sem
ga danes videla; potlej pak, ko je k vam ‰el, zbala sem se, da
bi vas ne zavajal k ãemu slabemu. Ogibajte se ga, gospod Li-
sec, to je grd ãlovek, prav gotovo.«

»Taka obsodba mi ni dovolj, gospodiãna, ne zamerite mi,

ãe nimate vzrokov. Dejanja mi povejte. Meni se zdi ta doktor
Zober, kakor sem rekel, takov, kakor ni vsak drug doktor; ali
enkrat sem ga videl v dobrem poloÏaju in veã sem Ïe tudi
sli‰al, kar zanj govori. Pa zakaj mi ne poveste, kaj od prej‰-
njega ãasa o njem znate, gospodiãna?« vpra‰a Lisec.

»Zato, ker ne znam mnogo veã nego vi sami. Mi prej ni-

smo leto in dan tukaj stanovali, nego smo bili pozimi v mestu
in le poleti veãidel na PraÏanku. Taãas jaz nikdar nisem niã
sli‰ala o kakem doktorju Zobru, noben ãlovek tu ni o njem
govoril in ni ga bilo. Kar naenkrat se pokaÏe neko jesen tu.
Mene taãas ni bilo tu doma, poslali so me bili v mesto, ne

BES

DOKTOR ZOBER

vem po kaj Ïe, ko je bil prviã v grad pri‰el. Ali nikdar ne mo-
rem pozabiti, kako je bilo, ko sem se vrnila; kar ni mogel no-
beden govoriti, ni gospod ni gospa; vsak zase sta bila potem
zaprta, gospa je jokala, gospod Langman pa« — tu se starka
pripogne in tiho govori — »jaz nisem bila zraven, ali hi‰na mi
je pravila, hotel se je celo enkrat ustreliti. Vse to potem, ko je
bil namreã ta doktor Zober pri njih. Kaj so imeli, tega nobe-
na Ïiva du‰a ne ve. To je gotovo, da je potlej veãkrat ‰el go-
spod k njemu dol v vas, v isto izbo, kjer ste vi bili, in da je bil
zmerom njemu naproti tako krotak kakor ovca, dasi je prej
vse druge ljudi na svetu osorno imel, tudi svojo Ïeno. Kadar
je kasneje Zober v grad prihajal, bilo je, kakor da bi oblak ãez
sonce potegnil, ako smo bili majhno dobre volje. Vendar od
tistega ãasa, kar se je prikazal, pravzaprav nismo bili nikdar
veã veseli. Posebno gospod in gospa ne. Pri‰el je pa skoro vsa-
ko leto dvakrat, ãeravno navadno le za malo ãasa. Jaz se ga
vselej bojim. Kar on hoãe, to mora pri nas biti. Tako je, odkar
se je prikazal. Gospa je pa tudi tako svojeglavna kakor otrok.
Gorje nam vsem, ãe se ne zgodi, kar enkrat hoãe. Zato sem
vas prosila, da ostanete pri nas, ker je ona hotela.«

»Ali niãesar ne slutite, kaj je tej prikazni vzrok?«
»Prav niã gotovega. Kar imajo skupnega, mora biti ‰e iz

prej‰njega ãasa, ko mene ni bilo v familiji. Ugibati neãem,
dasi bi nekoliko morda uganila. Govorila nisem o tej reãi nik-
dar Ï njo; tudi bi se ne drznila. Posebno odkar je gospod
Langman umrl in je gospa pri‰la v tako du‰evno bolezen, je
prihod tega nesreãnega ãloveka za mene vselej stra‰en. Taãas
se je gospé vselej bolezen bolj polastila. Zato pravim, se mi
ãudno zdi, da zdaj, ko je tudi tukaj, niã ne prihaja k njej, da

BES

DOKTOR ZOBER

je tudi ona bolj mirna kot prej in da on sedaj vas i‰ãe. Kaj vam
paã hoãe?«

»Tega jaz tudi ne vem,« odgovori Lisec in nekaj pikro pri-

stavi:

»Tedaj s tem je razlagati, da je mene povabila sedaj in celo

hãer poslala vabit me, a prej me je najbrÏ iz bojazni za hãer
iz dvora podila. Vse mi govori, da bi jaz vendar tega vabila ne
bil imel sprejeti.«

»Pustite to misel. Ustregli ste meni in Lini, da ste pri‰li.

Na‰a gospa hoãe svojo voljo imeti in medve bi bili trpeli, ko
bi vas ne bilo. Saj ni za dolgo. Tudi upam, da bode na‰ strah,
ta doktor Zober, zopet kmalu izginil,« reãe Senãarjeva. »Se-
daj pa mi povedite bolj natanko, kako sta vidva skupaj trãila
in kako, da se je za vas tako zavzel.«

Lisec pripoveduje svojo zgodovino od onega jutra in do-

stavlja: »Sam ne vem, kako je to: za mene ima ta stari moÏ
nekaj zanimivega, ne zdi se mi hudoben kakor vam, nego
celo na sebe me vleãe in nekov vpliv bi mogel name imeti.«

»Niã, niã! Varujte se ga. Me Ïenske imamo v tem dober

instinkt, pravijo, in to je stara resnica.«

Stara teta vzame svojo luã in odhaja.
»Jeli vas smem skozi hodnik spremiti, da vas ne bode

strah?« vpra‰a ‰e Lisec.

»I, tako brez poguma nisem, ostanite, utegnili bi se po na-

‰ih labirintih ‰e izgubiti in do sem nazaj ne najti; res je mo-
goãe; lahko noã.«

Po teh besedah zapre ona duri za seboj in Lisec koraãi pro-

ti svoji mizi nazaj.

V tem hipu zaãuje pred durmi zunaj moãen hiter zavrisk:

»Jezus Marija!« in Ïvenk na kamniti tlak palega sveãnika. Kaj

BES

DOKTOR ZOBER

je to? Njegova lastna zadnja beseda, ki jo je govoril prej, nu-
deã ji svoje spremstvo, »da je ne bode strah«, mu je ‰e bren-
ãala po u‰esu — in tu je bil strah!

Naglo prime luã, popade svoj noÏ na mizi in skoãi ven.
Na tleh jedva ‰tiri korake od vrat proã je leÏala stara go-

spodiãna omedlela in pri steni se je gibala ãlove‰ka postava,
od Li‰ãeve sveãe na pol obsevana.

»Kdo je?« zagrmi Lisec. Krãevito, kakor za boj pripravljen,

stisne noÏ v roki in dvigne luã vi‰e in vi‰e, da bi videl, kakov
strah je tu in kako se bode trebalo boriti.

»Posvetite raj‰i sem bliÏe, da vidiva, ali se je stara, suha

goska babja od strahu preselila k Abrahamu. To se ve, ãe Iza-
kov oãe tudi stare, grde device v svoje naroãje jemlje, ali pa
bode ‰e dalje ljudi obrekovala. Posvetite sem.«

To je bil glas — doktorja Zobra. Lisec pristopi. Starka je

bila od strahu omedlela, ko je pred seboj zunaj zagledala v
temi ãlove‰ko postavo na hodniku.

»Pobila se ni. Imate vode v sobi? Prinesite in precej je do-

bro,« govori doktor. Lisec prinese iz sobe vode. Medtem je bil
doktor gospodiãnino sveão pobral, zopet v sveãnik vtaknil in
priÏgal. Moãi jo z vodo in ona se kmalu zave.

»Spremite jo v posteljo, tu imate ‰e to luã, kaj boste po te-

mi nazaj hodili, vraga!« reãe doktor in se kar v Li‰ãevo sobo
obrne.

Lisec spremi starko, ki ni govoriti ni mogla od prestra‰e-

nja, do konca hodnika, tam se vrne.

BES

DOKTOR ZOBER

·TIRINAJSTO POGLAVJE

svoji sobi najde starega doktorja. Ob tej uri in s takim
uvedenjem! Zadnji prizor ga je bil ujezil, da bi bil zdaj

ponoãnega gosta najraj‰i skozi duri ven vrgel. A ãasa ne bi bil
imel. Jedva je bil namreã v sobo stopil, zagrohoãe se starec
moãno in Lisec opazi, da ima tudi svojo pu‰ko s seboj, kate-
ra je slonela ob njegovi mizi.

»âudno se vam zdi, da tako nanagloma padam k vam, ali

zjutraj ali ponoãi, kadar je,« reãe starec.

»Paã je nekako kasno,« pravi Lisec nevoljen.
Zober se zasmeje zopet na ves glas in reãe:
»I, prijatelj moj mladi, ako niste hoteli, da vam va‰ zanimi-

vi rendez-vous motim in na vratih poslu‰ati moram, kako me
stare babe obirajo in ãrnega malajo, kakr‰en je baje hudiã
sam, e, potem bi bili i vi mene morali na miru pustiti.«

»Vi ste na vratih poslu‰ali?«
»Imel sem ãast, gospodine; sicer pa prosim, da Ïe preveã

obrabljenega in zato neduhovitega pregovora o poslu‰alcu
na steni, ki vam je na jeziku, ne vleãete na svetlo. Pretrivia-
len je Ïe. Posebno na mene ne ide danes. Glejte, jaz sem pri‰el
k vam kot vljuden ãlovek. Vi ste izkazali tako skrbljivost za
mojo koÏo in moj denar, ki morda ‰e celo iskanja ni vreden,
da ste mi pisali, kar vam je povedal slepi Lov‰ — ali kako se
zove lopov. To je vendar zahvale vredno in zato sem tukaj.
Torej najprej se vam zahvaljujem, posebno ‰e zato, ker ste mi

BES

DOKTOR ZOBER

naredili prav vesel veãer, kakor sem ga ba‰ sedaj imel. — Ali
sédite, spat se vam vendar ne mudi, da vam povem!«

Lisec sede.
»Veste, kje se pravi v Rogovili? Sedaj: pri Mici na Rogovi-

li?« vpra‰a potem z velikim zanimanjem dr. Zober.

»âul sem, da je to koãa neke stare babe, ki Ïganje proda-

ja, in ta kraj sem vam menda imenoval, ko sem vam poroãil,
kar mi je oni ãlovek pripovedoval, ki ste ga Ïe prej v mislih
imeli. Sam nisem bil ‰e tam.«

»Ne? ·koda, da vas nisem prej popoldne doma dobil, ko

sem vas iskal tod mimo gredoã. Povabil bi vas s seboj. Videli
bi bili, kako znam jaz lopove uãiti strah poznavati. Ha, ha, ha!
Nobeden ne pride streljaj blizu moje strehe. Znate, mi smo
po takih krajih hodili, kjer je treba, da je ãlovek sam svoj prvi
Ïandar. In danes sem jaz svoj bil.«

»V Rogovili?« ãudeã vpra‰a Lisec.
»V Rogovili, kamor so od nekdaj tatovje hodili,« odgovo-

ri stari doktor. »Sedaj vprav prihajam od tam. Mislil sem tod
mimo domov iti. Ko vidim, da pri vas ‰e luã gori, stopil sem
k vam, da bi vam povedal, kako se mora z neumnimi lopovi
delati, da se nas ogibajo. Od nocoj dalje bodo ‰e bolj prever-
jeni, da z Zobrovim doktorjem se ne more vsak pla‰ãar po-
sku‰ati. Ïe od otroãjih let pomnim to vedno enako, pol po-
drto, grdo kolibo v Rogovili in Ïe mlademu ãloveku mi je
ãudne misli vzbujala, tako da ponoãi bi me taãas samega ne
bi bil spravil mimo, ker od nekdaj so bili tam ljudje, ki so bili
na sumu poljske tatvine itd. Ko sem va‰e pismo dobil, do-
mislil sem se vsega tega; prav veselilo me je, ker danes sem
drug, nego sem bil kot dvanajstletni ‰tudentek. Da vidim, ka-
ko bode! Pozvem, da tam zdaj stara baba Ïganje toãi in kako-

BES

DOKTOR ZOBER

vi ljudje zahajajo tja. Baba je bila ravno olje priÏgala, ko sem
jaz pod okno pri‰el; in videl sem okoli mize ‰est capinov in
zanikrnih kmetov pri Ïganju. Ta va‰ slepi Lov‰ je bil tudi med
njimi. Danes imam prav posebno sreão, ne le tu pri vas, nego
tudi tam je bilo enako: kamor pridem, govore o meni. Lov‰ je
ravno pripovedoval to, kar ste mi vi pisali, a vrag me vzemi,
ãe nisem bil takoj na pol prepriãan, da se on pripravlja na
kako tatvino in da je basen o onih beraãih izmi‰ljena. âakaj!
Na oknu uderem papirnato ‰ipo, pomolim pu‰ko noter in
ustrelim — v eni cevi sem imel kroglo — v koão; zelena stek-
lenica se razdrobi, Ïganje se razlije po mizi, bratci so pa od
groma moje pu‰ke kar otrpnili. Jaz sem bil v hipu med njimi:
tri pote prekolnem vse vkup po stari ‰egi, Lov‰u pestnico
okoli u‰es zaloÏim in povem, da dobi on in njegov beraã v
glavo tako kroglo, kakor je ta v leseni steni, ãe le ‰e enkrat
pomisli na tatvino pri meni, plaãam potem prestra‰eni babi
steklenico in razlito Ïganje in grem. Ha, ha, ha!«

»Ali malo nevarna igra je bila,« reãe Lisec.
»âlovek mora vãasi mlad in neumen biti in jaz sem danes

enkrat zopet bil. To se imam va‰emu pismu zahvaliti, sicer bi
mi tak gaudium niti na misel ne bil pri‰el in bi ne bil vedel,
kako tam o meni govore kakor tudi tu pri vas. — A propos,
zdaj imava midva obraãunavanje. Stara babja ãeljust je s svo-
jim strahom Ïe kaznovana. Kakor kmetje, tako je tudi ona
prepriãana, da me je sam vrag prinesel pred va‰e duri. Ali ni
to zares ljubeznivo, kako se sluãaj in nakljuãje veÏe meni na
uslugo, da svoje nasprotnike kaznujem. Naj kdo drug posku-
si. Ha, ha, ha!«

Toda v sredi smeha doktor premolkne, obraz se mu zres-

BES

DOKTOR ZOBER

ni in tih koraka dva pota po sobi gor in dol. Lisec spoãetka ne
odgovori niãesar preveselemu starcu.

»S ãim vam morem sicer postreãi, gospod doktor?« vpra‰a

pak vendar, ko je stari tri pote roke mencaje si sobo preme-
ril.

»Nu,« ogleduje doktor stene, »ali ne stanujete tu mnogo

ugodneje nego v moji stari koãi? Pa k stvari. Veseli me, da
niste stari goski, ki je pri vas bila, kar precej verjeli, da v meni
stanuje sedem hudiãev, ãe veã ne. Znate, sicer mi je vseeno,
ãisto in popolnoma vseeno, kaj kdo o meni misli, vendar me
je malo razveselilo, da ste se majhno na mojo stran postavi-
li, ko me je vam tako ljubo risala; postavil sem se ji nala‰ã na
pot potem, vedoã, da se bode po babje ustra‰ila. Malo je bilo
morda preveã, ali niã ne ‰koduje. Ma‰ãeval sem se, in sicer
precej. Vi pak, mladi moj prijatelj, niti ne veste, kaj ste sedaj
tu v gradu! Kaj sem jaz moral storiti, da se — gospa ni veã
branila, vzeti vas pod svojo streho.«

»Ker ste moj razgovor z gospodiãno prej poslu‰ali, kakor

pravite, potem veste, da mi je povedala, kako je. Svoj vpliv ste
upotrebili, katerega vsi ne umejemo. Jaz vam morem samo
pristaviti, kar sem vam Ïe prej rekel, da mi je cela stvar sicer
nekako neprijetna, vendar, kakor so reãi zdaj, moram vam
hvaleÏen biti,« reãe Lisec.

»Na hvaleÏnost nisem raãunal, prijatelj. Te besede Ïe dol-

go in dolgo ni bilo v mojem leksikonu. Da sem za vas zaloÏil
svoj vpliv, kakor pravite, ni se zgodilo tolikanj zaradi vas,
nego zaradi kmetov, kajti to ljudstvo moram vendar ‰e rad
imeti, ko bi ga tudi ne hotel in ãeprav ne zasluÏi. Ali vi ste
nekov posebno teÏaven ãlovek. Samo s svojim vplivom ne bi
bil skoro niãesar dosegel ali vsaj bi bil moral zadnje strune

BES

DOKTOR ZOBER

napeti, katerih pa iz raznih vzrokov neãem veã rabiti. Tako
sem se ãez dolgo enkrat moral in hotel za silo — zlagati. Re-
kel sem gospe, da ste moj neãak in da ste zaroãeni. To je mo-
ralo biti, ker — ona (videlo se mu je, da gospe neãe imenova-
ti) se je vas bala zaradi svoje hãerke. Neumno babje ljudstvo!
Ko sem bil zadnjiã tu, bilo je to dete ‰e majhno, sedaj vidim,
da je precej lepo zraslo in je celo res sposobno, zopet po‰te-
nega ãloveka ob razum spraviti. Jaz mislim namreã vas. Zato
ste morali moj neãak biti in celo zaroãen in povrhu tega ‰e z
bogato in lepo nevesto. To je vam bilo potrebno povedati, da
boste znali molãati, ako pogovor na to pride. âe hoãete imeti
mir. Sicer mi je vseeno. In to je bil tudi mali vzrok, da sem, luã
pri vas videã — menim, da ‰e ob pravem ãasu — povedat vam
pri‰el. âe se vam hoãe sanjati, da je bil hudiã pri vas, i to vam
je svobodno. Sedaj mi pa po stopnicah posvetite, da najdem
vrata. Nekdaj sem videl tudi ponoãi kakor maãka, sedaj smo
pak stari.«

Obrne se in Lisec ni mogel drugega nego odgovarjaje za

njim svetiti.

Sedaj mu je bilo jasno, zakaj mu je gospa pri prvem spre-

jemu oãitala, kako da ni precej povedal, kdo je, in zakaj ga je
vpra‰ala, ali je njegova nevesta bogata. Isto tako mu je bilo
bolj jasno, kako da je gospa ondan Lino poslala v vas ponj,
dasi je Ïe iz tetinega razgovora bil razloge druge strani neko-
liko povzel.

Ko prideta po starih stopnicah do vrat, zalaja zunaj graj-

ski Sultan tako ljuto in srdito in buta ob vrata, da sta nehote
oba obstala. Lisec je iz izkustva poznal energijo tega domaãe-
ga straÏarja.

»Aj, hudiãa, na to zver sem pa popolnoma pozabil,« pra-

BES

DOKTOR ZOBER

vi tudi Zober. »Pes je star in nikakor ni moj prijatelj Ïe od
nekdaj, posebno ponoãi ne, poznam ga. E, pa naj nocoj do-
sluÏi, bolj‰e zanj, ãe nagle smrti crkne, nego da ga naposled
konjederec dobi.«

Rek‰i, sname starec dvocevno pu‰ko z ramena, napne jo in

dene roko na kljuko, da bi odprl.

»Ne!« prosi Lisec prestra‰en in se postavi predenj, »stre-

ljali ne boste, dokler vam jaz braniti morem. Ves grad bi bil
pokonci. Ostanite tu.«

»Menite li, da sem jaz moÏ, ki si braniti da, kadar hoãe?«

vpra‰a suho smehljaje se Zober.

»Tedaj vas lepo prosim, Ïe zaradi ropota, ki bi ga strel na-

redil, ne ubijajte psa, ako se vam Ïe ne smili Ïival, ki glede
zvestobe prekosi najbolj‰ega prijatelja. Raj‰i ne hodite proã!«

»To je bila prva moÏeva beseda! Prav govorite. Pes je zvest.

âlovek ni. Zato pes kazni ne zasluÏi.«

In starec se zopet zagrohoãe, spne petelina in oprta pu‰ko.
»Knjigo o tem napi‰ite: pes je zvest, ãlovek pa ãloveka iz-

daje, le ãlovek je nehvaleÏen.«

In zopet se starec glasno zasmeje, a z nekovo resnobo, da

je Lisca skoro pretreslo.

»Idimo torej nazaj v va‰ brlog, dragi moj neãak, sin moje

sestre, katere niti nisem nikoli imel. Ne ostaje mi torej dru-
gega, nego pri vas prenoãiti. Niã se ne ustra‰ite, jaz sem z
malim zadovoljen.«

Vrneta se v sobo; tam sede stari na zofo, vrÏe svoj rdeãi fes

z glave po mizi in pravi:

»Nemezis, nemezis! Ondan sem vas spodil iz postelje in iz

stanovanja in evo, jaz moram zdaj vas prositi prenoãi‰ãa. Jaz
sem va‰ in pasji ujetnik. Sedaj storite, kar hoãete.«

BES

DOKTOR ZOBER

»Moja postelja je vam z veseljem na sluÏbo dana, gospod

doktor,« reãe Lisec.

»Sedaj sem Ïe na zofi in sem morda celo vesel, da mi Ïa-

reãe oglje na gre‰no glavo zbirate.« Ton, s katerim je starec
govoril, je bil vedno sarkastiãen, sicer dobrovoljen in vendar
na pol Ïaljiv. Ali govornik je imel sive lase in je vobãe kazal
nekaj, kar je Liscu imponiralo.

»Na oknu imate nekaj, kar bi utegnilo vino biti. Ako je

sploh kaj alkoholiãnega v steklenicah, primaknite mizo in
dajte sem. To se razume, da prisedete tudi sami. Ker sva Ïe
enkrat v tako bliÏnje sorodstvo stopila, morava se vsaj na-
tanãneje seznaniti. In to gre najbolje pri vinu, po stari ‰egi.
Ker moram sam prevzeti zagovor svoje osebe, naj vas takoj
potolaÏim, da sem morda vendar ‰e malo bolj‰i, nego je moj
glas, posebno morda nimam toliko hudiãev v sebi, kakor vam
jih je va‰a stara prijateljica poprej malala.«

Lisec je bil medtem mizo primaknil in steklenico vina na

mizo postavil. BriÏljivost gospodiãne Senãarjeve ga je nam-
reã vedno oskrbovala z dobro pijaão.

Ko vkupe sedita, zaãne stari doktor Lisca izpra‰evati o nje-

govih razmerah, kakor ga je nekdaj grajska teta izpra‰evala.

Poãasi se tako med njima zaãne pogovor, ki je bil od prej‰-

njega osornega in zbadljivega starãevega vedenja povsem
razliãen in je dobil celo prijateljsko lice. Doktor je bil zgovo-
ren in beseden, ni mu zmanjkalo ni vpra‰anj ni opomb; samo
o sebi ni govoril.

Pil je pogosto, izpraznila sta bila drugo steklenico in veãina

izpitega je pri‰la na raãun starãev. Vino je bilo moãno, ven-
dar ni Lisec ãisto niã opazil, da bi se bila pijaãa starega piv-

BES

DOKTOR ZOBER

ca prijemala, kveãjemu da je morda neizãrpljivost njegovega
besedovanja tudi v pijaãi zajemala vedno novih predmetov.

»Kaj berete tu?« vpra‰a Zober, ko je Lisec, zastonj njego-

vega ugovora priãakovaje, tretjo steklenico odpiral, in vzame
z druge mize odprto knjiÏico, katero je Lisec prej ob mraku
v rokah imel. Bila je zbirka slovenskih pesmi. Zober nekaj
ãasa prebira in nazadnje vpra‰a:

»Imate veã takih knjig?«
»Vzel sem le malo s seboj, da imam vãasih za zabavo, ka-

dar ne delam.«

»Mnogo itak niste mogli s seboj vzeti takega.«
»Ker je na‰a literatura majhna,« odgovori Lisec nekako

veselo zavzet zaradi starãevega zanimanja. Zober pregleda
vse in potem pravi:

»A vendar nove reãi, nova pisava. Stvar je napredovala. Ko

sem jaz ‰tudiral, zanimal sem se tudi nekoliko za to. Kasne-
je v Afriki mi je bil ‰e Vodnik ljub tovari‰, ki me je spominjal
dóma in lepe mladosti. Ali potem sem vse zgre‰il. Îivljenje in
njegovo prekletstvo zatre vse, posebno meni je. In vendar me
skoro veseli videti, da ste tudi vi patriot, kar mi priãa va‰e
berilo. To sem si Ïe precej od kraja mislil, ko niste hoteli nem-
‰ki z menoj govoriti.«

»Ker sem videl, da ste prej s kmeti lepo slovenski govori-

li. Jaz samo z Nemcem nem‰ki govorim, z domaãimi doma-
ãe.«

»Îe prav. To imajo vsi narodi, da svoj jezik spo‰tujejo. Za-

hvalite usodi, da vam je ta ãut v srce vcepila. Vendar je ‰e lju-
bezen do domovine najlep‰i in najstalnej‰i med tako imeno-
vanimi blagimi ãuti v ãloveku. Prijateljstvo se razbije nad pre-
kleto samopridnostjo in nad ãrnim egoizmom, Ïenska ljube-

BES

DOKTOR ZOBER

zen je mladosti lepa zvezda — ha! — ali tudi tu prihaja uma-
zana sebiãnost, zadu‰i, kar je dobrega na njej, in ogreni du‰o,
da ima‰ do konca dni strup v sebi iz onega, od ãesar si mlad
bedak priãakoval sreãe; in iz ljubezni se rodi iskra sovra‰tva,
ki ti poÏge, kar je dobrega v tebi bilo, le ljubezni do domovine
ne, ako si jo res kdaj v srce dobil, kajti ãe je tudi zamorjena z
vso drugo ljubeznijo vred, povraãa se ti vedno zopet in zopet
in ti je ‰e nekakov du‰ni uÏitek in tolaÏba.«

Obradovan, starca od te strani spoznati, vzdigne Lisec

ãa‰o in vesel Zobru napije. To ne more biti ãlovek zlega srca!

»Iz va‰ih besedi posnemljem,« pravi Lisec, »da niste bili

sreãni v izboru prijateljev in ljubezni, in vas obÏalujem …«

»Ne trebam va‰ega obÏalovanja in nobenega, mladi zna-

nec. Jaz sem trdih kosti in nikdar se nisem dal milovati. To je
babje … ObÏalujem, ãe hoãete, mojega ,prijatelja’ in mojo —
ljubo (teÏko mi je ‰lo to skozi zobe), kajti, verjemite mi, ma-
‰ãeval sem se nad onimi, ki so mi pomogli do teh nazorov,
katere ste sli‰ali, ma‰ãeval tako kakor z bodalom v srce, ãe ne
bolje!«

In pri teh besedah zopet zaiskri v starãevem oãesu oni ne-

prijetni Ïar srditosti. Izpije svojo ãa‰o in jo naglo med prsti
vrti. Molk nastane precej dolg.

Lisec hoãe poãasi in po malo na drug predmet govor na-

vesti in dé:

»âe tako hoãete, da je le egoizem vodilo blagim ãutom,

potem je tudi ljubezen do domovine zrasla iz egoizma, ãe-
prav bolj ali manj poblaÏenega: ãlovek ljubi rojstno zemljo iz
hvaleÏnosti, ker ga je rodila, vzgojila in mu dobrote izkaza-
la; on ljubi narod, ker je ud njegov, in torej tako sam sebe lju-
bi.«

BES

DOKTOR ZOBER

»Poslednje ni istina,« odgovori starec, »za mene nikdar ne.

Jaz nimam svoji domovini in svojemu rodu nikdar za niã hva-
leÏen biti, za niã! Da me je domovina rodila, za to ji nisem
dolÏan biti hvaleÏen, ker sem bil tolikrat Ïe misliti prisiljen,
da bi bilo bolje, ko bi me ne bila; koliko muk bi mi ne bilo
treba pretrpeti, ki niso v nobeni razmeri z veseljem, ki sem ga
morda tudi uÏil. Vzgojila me je! Kako? Z mojimi solzami in s
trpljenjem. Moj oãe je bil bogat kmet, bogat po tukaj‰njih
razmerah, a jaz sem medicino ‰tudiral z lakoto. Ko sem imel
najveã apetita, taãas nisem imel kruha! Ha, ha, ha! Sedaj je
kruh, a apetit je ‰el z vragom. Vidi‰, to je Ïivljenje! In narod,
pravite? Da, med njim si po zvr‰enih ‰tudijah nisem mogel
niti toliko zasluÏiti, da bi bil po‰teno Ïivel, dasi sem ga ljubil
in bi mu bil rad hvaleÏen ud; na tuj svet sem bil vrÏen, med
tuje narode in, kar sem doma med svojimi rojaki pustil, ki mi
je ondaj ljubo bilo, izneverilo se mi je vse, vse, ali je pa pogi-
nilo! Kje imam vzrok hvaleÏen biti? Preklinjati bi smel in po-
vem vam, da sem Ïe mnogo. Tako je. In vendar, prijatelj, vi ne
veste, kako me ipak vleãe ‰e vedno iz tujine v domovje, med
ljudi, iz katerih sem se rodil, kako sem imel danes popoldne,
ko sem po hribu med le‰ãami in kamenjem hodil, poseben
obãutek in kako je ãudno, ko se starih prostorãkov iz samo-
vida domi‰ljam, kjer sem nekdaj kot otroãaj igral. OtoÏnost
me obide, kadar stopim v isto senco, kjer sem kot ‰tudent na
vakancah leÏal in ne poznal lep‰ega uÏitka, nego zatopiti se
v lepo knjigo ali gradove zidati v oblake. Jaz niãesar ne ljubim
na tem svetu, niãesar in nikogar, edino rojstni kraj mi je vãasi
‰e ljub, in ‰e ta le vãasi in le zaradi spominov.«

»Zakaj ne ostanete tu?« vpra‰a Lisec, »s svojo znanostjo…«
»S svojo znanostjo bi lahko Ïivel, mislite? No, tega bi ba‰

BES

DOKTOR ZOBER

ne trebalo. Toliko imam, da lahko leÏem poleti v senco, po-
zimi v zakurjeno izbo brez dela. Ali vsaka stvar ima veã stra-
ni. Navada, sama navada me vleãe drugam. Naveliãam se te
svoje ljubezni hitro. Dokler morem, ostanem ‰e na tujem.
Mogoãe je, da umrjem tu, a sedaj je ‰e veã reãi, ki so mi tudi
neprijetne. Med tujimi barbari laÏe pozabljam domaãe hu-
diãeve ljudi, katere moram sovraÏiti, dokler bodem lazil po
zemlji. In vendar me Ïe tudi ta moã zapu‰ãa, moã sovra‰tva
in ma‰ãevanja. To sem te dni ãutil, in ako vas starka ‰e kdaj
obi‰ãe in se ãudi, zakaj Zober letos ne prihaja redno svoje
seje imevat z njeno gospo kakor prej z onim drugim lupeÏ-
nikom, recite ji: sovraÏiti pozablja, sovraÏiti in ma‰ãevanja
veseliti se. Vsega se ãlovek opijani, vsega naveliãa. Kako sem
nekdaj vsaj rad videl, da se je krivil pred menoj in ona da me
je s solzami prosila za ãisto ime svojega otroka, zdaj se mi ne
ljubi veã. In tudi ni treba veã. Kragulj kesanja in nesreãe je
storil v njej veã, nego sem Ïelel, v glavo je za‰el. Svobodno,
bodi neusmiljen. Komu si se ti smilil, njej? In vendar je ne
morem veã muãiti.Ozdraviti jo? Paa! Tu je vse medicinstvo
pusto ‰arlatanstvo kakor vse drugo, vse Ïivljenje. Pij, pij, bra-
te!«

Vino se je bilo starca prijelo. Jecljaje je govoril nerazum-

ljive stavke dalje in nazadnje, nasloniv‰i se na zofo nazaj, za-
ãel dremati ter zaspal trdno kakor mladiã.

Lisec mu naredi zglavje ter ga poloÏi po zofi, odene ga

skrbno, primakne nekaj stolov, da ne bi opadel, in se sam
odpravlja spat.

Sedaj je imel tega doktorja Zobra rad. MoÏ je moral mno-

go nesreãe prestati. Da je bil v nekakovi zvezi z gospo Lang-
manovo, to je bilo vidno iz njegovega govora. V kakovi? To je

BES

DOKTOR ZOBER

njegova skrivnost. Pod osorno trdo vnanjostjo je bilo v njem
ãlove‰ko srce, raztrgano sicer, ki je sedaj menilo, da mora
sovraÏiti, ker je morda nekdaj preveã ljubilo, ali pravo ãlo-
ve‰ko srce. Povr‰ni svet tega ni videl in kdo bi si bil mislil, da
je to oni doktor Zober, o katerem so bile v Volãjaku tako raz-
ne sodbe, ki je sicer tako ãudno Ïivel, prihajal in zgineval,
vãeraj ljudi podpiral, a danes kar s kakim takim smelim ãi-
nom, kakor v Ïganjarnici na Rogovili, neumnemu ljudstvu
neumno vraÏo potrdil, da vse vé in je lahko tu na mestu, ka-
kor da bi iz tal zrastel ali z neba padel.

BES

DOKTOR ZOBER

PETNAJSTO POGLAVJE

ez navadno mero uÏito vino in dolgo bedenje je mlade-
ga na‰ega prijatelja tako uspanjilo, da se je stoprv pre-

budil, ko je bil Ïe velik dan. Zofa je bila prazna. Doktor Zo-
ber je bil menda tiho vstal in od‰el.

Lisec se odpravi na svoje delo v gozd. Drugi dan gre v vas

in i‰ãe Zobra, a rekó mu, da je starec v jutro svojo pu‰ko in
torbo vzel in na lov ‰el ter da ga ob takem navadno ni pred
noãjo domov. Zveãer je ãakal, da se mu morda zopet oglasi,
a ni ga bilo. Isto tako veã veãerov ne.

Ker je mladi inÏenir poznal posebno skrb svoje hi‰ne go-

spodarice za njeno hãer, da ne bi v dru‰tvo pri‰la, namenjen
je bil ogibati se nje in vseh v gradu, ãeprav bode to teÏko.
Zdelo se mu je, da so mu stanovanje nala‰ã zaradi tega tako
odkazali na severni strani, kjer je imel celo poseben izhod. Ali
vabile so ga Ïenske same na skupno veãerjo. âudil se je temu,
a ker je poznal Senãariãin argument, da se v PraÏanku mora
vse brez ugovora storiti, kar gospa hoãe, ‰el je v druÏino.

Pri veãerji je gospa gra‰ãakinja po svoji navadi molãala.

Govorila je pa tem veã »teta«. Kadar je bil Lisec nekoliko bolj
udomaãen, videl je, da je tudi gospica Lina premagala dek-
li‰ko bojazljivost in bila jako veselega temperamenta, to seve,
kadar so bili sami, t. j. kadar je stara gospa prej vstala in spat
od‰la.

Ali je mogoãe, da bi mlad ãlovek sedel nasproti lepega, ãi-

BES

DOKTOR ZOBER

stega, nedolÏno devi‰kega obrazka in ga ne pogledoval, ob-
ãudujoã krasne linije in forme, katere je risala sama boÏja
roka, najveãja umetelnica. Lisec je tako sedeval.

Od poãetka iz gori omenjenih vzrokov on niti ni rad zaãel

hoditi k tej skupni veãerji in se izgovarjal ali ostajal v vasi,
kadar je mogel. Videlo se mu je, da je to gospenje vabilo na-
sledek Zobrove neistine: da je njegov neãak in zaroãen! Zopr-
na mu je bila laÏ. Da se ji tu ni upiral, bil mu je samozagovor:
bolezensko stanje gospé in sme‰nost njene fiksne ideje in —
Lina.

In ko bi mati tudi ne bila blazna, nego trezno sodeãa Ïena,

ki vé, zakaj ne pusti v mo‰ko dru‰ãino hãere — nanj to ven-
dar ne bi ‰lo! Saj je on po‰ten ãlovek! MoÏ, ki dolÏnost in ãast
pozna! Ona pak, deklica, dà, ona je bila tako ãista, da si je
noben ãlovek ne bi upal ni poljubiti, bojeã se, da otrese cvetni
prah poezije teh ustnic.

In tako je kmalu pri‰lo, da se je Lisec ves dan Ïe veselil na

veãer in po jedi je obsedal rad dalje, nego je bilo treba, tako
da je sicer zgovorna Senãarica veãkrat naveliãala se ãakati,
kdaj bode gospod gost vzdignil se, in je ona prva vstala.

Ob ãetrtkih se je vozila gospa v farno cerkev k ma‰i kakor

v nedeljo. Dve uri je ni bilo taãas nazaj. Ba‰ ob tem ãasu je
zalivala mlada gospica svoje cvetlice v gredi na juÏni strani
gradu.

Dasi tam ni bil bliÏnji pot, hodil je ipak Lisec tam mimo,

menda sluãajno, in govoril preko nizkega plota z njo.

Ob tistih dnevih so se tudi cvetlice zalivale vselej vsaj do-

bro ãetrt ure dalje nego ob navadnih dnevih, vãasi pa ‰e veã.
In jutranje sonce je posebno ljubko osvetljevalo lice pod be-
lim slamnikom gospice Line.

BES

DOKTOR ZOBER

Nekdaj je imel on velik raãun delati. Zmotil se je in iskal

napake, a bil je tako razmi‰ljen, da je ni mogel najti. Igraje se
zaãne risati glavo in, ko je bila gotova, imel je portret, prav
dobro s svinãnikom dovr‰en — Lino. Zakaj ba‰ njo?

Ustra‰il se je zdajci sam pred seboj in papir je raztrgal.
Zakaj se mu njena podoba v misel sili? Kri mu od srca v

glavo udari.

To ne sme biti! Kako je bil v tej hi‰i? Vstane in hodi gor in

dol po sobi. Razmi‰lja, a nazadnje strese z glavo in se zopet
usede, ãe‰ ne bodimo sme‰ni. Volja, volja!

Drugi dan je bil sluãajno zopet ãetrtek; on gre mimo gre-

de, pozdravi gospico in, misleã na vãeraj‰nji sklep: volja! —
hoãe dalje iti. Ona ga pokliãe in zopet je slonel na plotu in
govoril je Ï njo prijetne, dasi neznatne reãi, dolgo.

Ni bilo prav, da ga je klicala. Ko je ‰el proã, bilo mu je tes-

no pri srcu, kakor da bi bil nekaj storil, kar ni prav, tesno, a
tudi nekako veselje je bilo v tej tesnobi: neugoden ãut, kate-
rega se pa znebiti ni Ïelel.

Lisec je sedaj, to se razume, tudi natanko poznal razmere

v gradu. Mlada hãi Karlina je bila na PraÏanku zrasla. Njena
uãiteljica je bila po oãetovi smrti — kakor spredaj Ïe enkrat
omenjeno — samo gospodiãna Senãarjeva. Prej je bila v otro-
‰ki ‰oli v mestu. Kar je dorasla nekoliko, bila je v mestu samo
dvakrat za en dan po opravkih — kakor Ïe drugje povedano.
Vso drugo vzrejo je imela le Senãarici zahvaliti. V najbliÏnji
sose‰ãini ni bilo dosti omikanih ljudi, in odkar je bila praÏan-
ska gospa na glasu, da je mnogokrat du‰evno bolna, ni pri‰el
ãisto nihãe v vizite. Kakor da bi se bili ljudje bali. Tudi Lang-
man prej v okolici ni bil nikdar priljubljen. Tako je bila Lina
sama zrasla in zaradi tega je bila v mnogem oziru naravnej‰a

BES

DOKTOR ZOBER

in drugaãna nego druge deklice. Tuja ji je bila vsa umetelnost,
skrivati svoje misli in svoje srce. Zato v svoji naivnosti niti ni
znala skrivati, da jo obãenje z mladim inÏenirjem zanima.

Lisec je moral tudi zapaziti njeno nagnjenje do njega, ker

kmalu mu je zaupala svoje male skrivnosti in govorila z njim
kakor otrok z otrokom, kakor da bi bila od mladega skupaj.

On pak, ne da bi bil pomislil resnih nasledkov takega ãuta,

menil je, da je to sestrsko soãutje, prijateljstvo, in veselilo ga
je srãno, saj je zavest, da nas kdo rad ima, tako prijeten ãut in
dober ãlovek je hvaleÏen za vsako ljubezen.

Spremenila se je bila — glejte ãuda! — pak stara gospodiã-

na Senãarjeva Liscu nasproti. Ona ni veã toliko in ne veã tako
zaupno govorila Ï njim kakor nekdaj. Lisec je to pripisoval
sluãaju, da je nekoliko obãeval z doktorjem Zobrom, kar star-
ki ni bilo po volji.

»Kako dolgo ostanete ‰e pri nas?« vpra‰ala ga je ob neki

priliki jako mrzlo. In ko ji Lisec pravi, da bode vse njegovo
delo prav kmalu dovr‰eno, molãi ona, niti ene besede obÏa-
lovanja zaradi njegovega bliÏnjega odhoda ni imela.

BES

DOKTOR ZOBER

·ESTNAJSTO POGLAVJE

epega jutra pride v grad do kolena bosonogi desetletni
sinko Solarjev, in ker ni bilo nikogar pred gradom, na

pragu pak je silni Sultan dremaje leno nameÏikoval, obstane
na oglu, potiplje se z eno roko za lase, drugo v hlaãni Ïep de-
ne in strah ga je, ker »naprej ne ve, nazaj ne sme«. Îe je na
tem, da bi ihteti zaãel, kajti solze se Ïe nabirajo v velikih oãeh
na debelem licu pod lasatim ãelom, ko priskaãe iz veÏe gospi-
ca Lina in, spoznav‰i deãka, veselo vpra‰a:

»Kaj bi rad, Janezek? Pojdi no sem, ne boj se!«
Janezek sname na pol raztrgani klobuãek z glave, kakor ga

je bila doma mati nauãila, in na vsem Ïivotu tresoã se ob zidu
koraca ‰iroko kakor raca h gospici, svoj pogled vedno v psa
uprt. Gospica mu pride naproti, pogladi mu s svojo roãico
mr‰ave lase s ãela in ponavlja: »Kaj bi pa rad, Janezek?«

»Gospod so rekli, da bi radi, ko bi pri‰li k njim,« poãasi in

polglasno bojeãe pove, kakor so ga bili nauãili.

»Kateri gospod?«
»Na‰.«
»Ali ne jaz, ni rekel, da naj jaz pridem. Kdo drug gotovo; ne

ve‰ kdo?« vpra‰uje gospica.

Janezkove informacije pak so bile proã; ali ga je zapustil

spomin ali si ni upal veã govoriti, molãal je. Tako je morala
gospica sama ugibati in iz vsega, kar je Janezek nekoliko s

BES

DOKTOR ZOBER

kimanjem ‰e najbolj potrjeval, sklepala je, da doktor Zober
po‰ilja po Lisca.

Ona prime deãka za roko in ga vodi ob gradu na zgorenji

konec. Tam sta bili dve okni odprti; gospica poi‰ãe droben
kamenãek in od veselja smehljaje se, kakor da bi kaj prijetne-
ga opravljala, nalahko zaluãa kamenãek na nevisoko okno.
Takoj se prikaÏe Li‰ãev obraz med cvetlicami, katere mu je
bila Ïe od poãetka njegovega prihoda Senãarica tja postavi-
la, in, videã veselo deklico, zardi in zjasni se tudi njegov
obraz.

»Pojdite dol, tale moj Janezek vam ima nekaj vaÏnega po-

vedati od doktorja Zobra,« kliãe ga ona in v hipu je bil Lisec
pri njej na vrtu, kjer sta potem, ko je od‰el mali sel, ‰e dolgo
govorila. Rada bi bila zvedela, kaj mu Zober hoãe, ali prav-
zaprav najraj‰i bi bila Ï njim ‰la, ko bi bila smela, ker sedaj je
bila ona vselej na Li‰ãevi strani, ako je proti Senãarici zago-
varjal starega ãudneÏa, ãe si prav ni znala razlogov iskati. Na-
zadnje pa je pri‰la Senãarica k njima, katera je tako kisel
obraz naredila, da je obema vesele besede zmanjkalo in sta
se loãila, ona v grad nazaj, on v vas, doktorja Zobra iskat.

Med tremi slivami je imel doktor Zober privezano svilnato

viseão vrvno posteljo in je leÏal v njej ter pu‰il tobak iz dol-
ge pipe. Bil je sicer ãisto brez dela, niti ãitanja ni imel nobe-
nega. Nad njegovo glavo so bile lepo plavo zrele ãe‰plje, vab-
ljivo so visele na polnih vejah, treba bi se mu bilo samo steg-
niti in pripognil bi si jih bil.

A pipa je starcu bolje di‰ala, kajti ko je izpu‰il, vzdiguje se,

da bi drugo natlaãil. Zdaj pride Lisec.

»Ba‰ prav, da pridete. Tamle na oknu je tobak, natlaãite mi

BES

DOKTOR ZOBER

pipo,« reãe pri‰lecu, »vi ste mlad, moji udje so pa danes ne-
kaj trdi.«

Ta stori po njegovi Ïelji in leÏeãemu ‰e priÏge tobak.
»Sedaj mi pa prinesite moje naoãnike iz izbe. Na mizi jih

najbrÏ kje najdete na knjigi. Jaz vas moram enkrat natanko
pogledati,« nadaljuje doktor in Lisec mu tudi to stori, dasi je
bilo ãudno motivirano.

Starec natakne oãala in gleda Lisca v obraz nekaj ãasa. Po-

tem sname zopet umetelne steklene oãi in jih v travo vrÏe,
tja, kjer je leÏala Ïe njegova kapa.

»Meni se zdi, da ni nobene podobnosti, sicer pa menda ne

vem veã ali pa nikoli nisem vedel, kakove oãi sem imel. Saj
izreka Ïe sveto pismo veliko modrost — ãe se ne motim, sv.
Pavel — da ãlovek gleda v zrcalu obraz svojega rojstva, pak se
obrne proã in takoj pozabi, kakov je.«

Lisec ga s ãudom gleda.
»Ne zamerite, da vam ne postrezam niã, dasi ste povabljen

gost. Izvolite si vzeti stol in sedite, da se nekaj pogovoriva,«
reãe Zober.

Lisec stori tako.
»Vãeraj sem nekaj sli‰al, kar me zopet jezi,« zaãne starec.

»Zaradi tega hoãem danes drugaãe z vami govoriti, nego bi
bil, ko ne bi bil sli‰al, kar sem. Vendar prej moram ‰e vedeti,
ali je res ali ne. Vãeraj sem bil namreã v krãmi s kmeti. Vãasi
me ‰e nekoliko veseli med te ljudi zaiti, dasi mi tudi zoprni
postanejo, posebno kadar so pijani in postanejo krava iz ãlo-
veka. Govor je bil o vas; in Ïupan mi je natanko pripovedo-
val, kako je bilo taãas, ko sta prviã v gradu bila. Povejte mi
sedaj vi, je li res, da vas — ona ni zaradi tega hotela vzeti, ker

BES

DOKTOR ZOBER

imate nekoga oãi. Koga je imenovala? Povejte mi celo stvar,
kako je bilo?«

Lisec mu razloÏi, kolikor se onega prizora in besedi do-

misli.

»Blaznost sem ali tja, nekaj je resnice v vsem,« govori sta-

rec kakor sam zase. »To je dokaz, da se moja oseba ‰e vedno
opleta v njeni glavi, pa da nisem posebno prijetno sprejet.
Ha, ha, ha! Potem bi bil jaz prizana‰ljiv? âemu jaz bolj‰i kot
drugi, ki so krivi? In tako, ljubi moj prijatelj, vam bodem da-
nes drugaãen svet dal, nego bi ga bil vãeraj, to se razume, ãe
hoãete moj svet poslu‰ati.«

»V kateri stvari menite?« vpra‰a Lisec.
»Ko bi bili vãeraj dopoldne pri‰li, bil bi vam — ker sva Ïe

enkrat toliko besedi govorila, da vas moram nekoliko rad
imeti — jaz menda takole govoril: Ve‰ kaj, moj mladi znanec
in psevdoneãak, jaz se sicer niã ne brigam za ves svet, vendar
na nekaj ‰e vedno vse drÏim, in to je: na svojo besedo. Jaz je
nisem ‰e nikdar prelomil, kadar sem jo drÏati mogel. In tako
rad vidim, da tudi oni, s katerimi sem jaz Ïe toliko govoril
kakor z vami, drÏe besedo in mo‰tvo, kolikor se ba‰ z moÏev-
skimi moãmi da. Posebno lahko je to, ker ‰tevilo takih, ki so
moji ljudje, je majhno. V celi deÏeli je razen vas, s katerim
sem se prav sluãajno seznanil in s katerim sem prav tudi slu-
ãajno morda veã govoril, nego je moja navada, samo ‰e eden,
s katerim sem sedaj na stara leta o sebi toliko govoril kakor
z vami, in ta je po‰ten duhoven, moj souãenec, tri ure od tod
proã nastanjen. Torej, prijatelj, ker ste v tako majhnem ‰te-
vilu, storite tako, kakor vas jaz prosim, bodite moÏati in po-
‰teni, ãe ne, imate z menoj opraviti in vi boste videli, da brez
obzirnej‰ega ãloveka ne dobite kmalu, nego sem jaz, kadar

BES

DOKTOR ZOBER

hoãem biti. Jaz sem Rimljan za vas, mir ali vojno imam v
togi.«

»Kaj mislite o meni, kaj govorite?« vzplamti Lisec rdeã od

jeze.

»Prav niã zlega, mirni bodite,« govori Zober, kakor da ne

bi bil prej niã rekel.

»Ali, gospod doktor, vi govorite tako, kakor da bi bil jaz

nekaj nepo‰tenega storil, in tega …«

»Niste ‰e,« pade mu Zober v besedo. »Vendar me poslu-

‰ajte, ãe hoãete, ãe ne, pa amen in razidiva se. Aut — aut! …
Torej, kaj sem Ïe rekel? Da, ko bi bili vi vãeraj zjutraj k meni
pri‰li, govoril bi tako-le: Prijatelj, vi vidite, da stara Ïenska v
gradu gori ni pri vsej pameti. Jaz za svojo osebo jo sedaj ob-
Ïalujem, dasi bi jo vãasi ne bi bil; ne vem, zakaj je sedaj tako,
mislim, da sem oslabel. To so pa moje stvari. Vendar naj bode
tako ali inako, vi, gospod inÏenir, ste moj gost tam in veste,
zakaj ste moj neãak postali. Starka neãe, da bi njena hãi v prvi
mladosti znanje storila, zato se je vas od kraja bala. ,Clara
pacta, boni amici’ velja za vas. Vi ste se v dekleta zagledali,
dekle se je najbrÏ v vas, torej se je bati kakove mladostne bu-
dalosti, kakor smo jo doÏiveli tudi mi. Treba je vas svariti, vi
niste na pravem potu, vi ne doseÏete zlahka niã, imejte mir,
pustite dekletce.«

»Jaz?« vpra‰a s ãudom Lisec ves v ognju.
Zober se zasmeje nesramno veselo in reãe mirno:
»Ko bi se vi v zrcalu videli, gospod Lisec, priãala bi vam

va‰a rdeãica, ki je prav posebne vrste — jaz nekoliko poznam
ãlove‰ke obraze — da ste skoro popolnoma zaljubljeni v ono
dete v gradu. O tem Ïe tudi vsi ljudje govoré in vsi vedo. Mo-
goãe, da vi ‰e ne, zato vam pa jaz povem.«

BES

DOKTOR ZOBER

Lisec hoãe ugovarjati, a starec jezen pipo po travi vrÏe in

reãe:

»Poslu‰ajte najprej, potem storite in govorite, kar hoãete.

Jaz vam ne zamerim, ãe ste ‰e tako zaljubljeni. To je v mla-
dosti leÏeãe. Meni je tudi vseeno. Vendar vas bi bil vãeraj
opominjal in bi vam bil rekel: Deãko, pusti to v gradu. Nima‰
nobenega pravega upanja. ·koda za tvoj mir. Delaj raj‰i in
pameten bodi. Mati je neumna, hãi sama o sebi nima niãesar
odloãevati, njen varuh pred njeno polnoletnostjo brez stare
ne bode niãesar dovolil. Torej praktiãnega uspeha nima‰.
Dolgo ãakati in upati na take reãi je pa ‰e bolj neumno. To bi
vam bil jaz iz lastne in iz druge izku‰nje najbolje dokazati
mogel. Da bi pa malopridneÏa igrali, lahkomiselnosti uga-
njali, celo mene na laÏ postavili, za to ste pa vendar menda
prepo‰ten ãlovek, kar moram iz povr‰ja soditi, zato glejte, da
kmalu iz grada proã odidete, tam je za vas in za ono deklet-
ce opasno. âe se hoãete oÏeniti, glejte, da doboste sebi pri-
merno Ïensko stvarco, ki bode za vami rada ‰la, kateri boste
obleko kupili, preden k oltarju gresta, in katere nihãe ne bode
vlekel nazaj; ki vam srajce opere, hlaãe za‰ije, juho skuha, in
kadar ste otroãji, da se igrate Ï njo. To je za po‰tenega moÏa,
ki denarja v zibeli ne najde, popolnoma dovolj. Da bi se pulil,
bojeval, trpel, nazadnje pa ‰e od nje same za nos vojen bil —
to je nepotrebnost in bedarija! Verjemite mi, to ni moÏa vred-
no.«

»Gospod doktor!« kliãe Lisec — ali starec mu prereÏe jako

osorno i ta ugovor ter nadaljuje:

»Tiho, dokler vam jaz ne izgovorim, ja‰i ti vrag du‰o! Jaz

sem vam vendar dovolj glasno Ïe po dvakrat rekel, da bi bil
z vami tako govoril, ko bi bili vãeraj pri‰li. Danes je drugaãe.

BES

DOKTOR ZOBER

Kar sem vãeraj zvedel in kar ste mi vi danes ponovili, kaÏe mi,
da je bedasto, z Ïenskami po‰ten biti. One niso nikoli. Torej
glavo za glavo, zob za zob. Hudiãa! Jaz bi vam lahko dokazal,
da sme sedanja lastnica meni hvaleÏna biti, da sem tako po-
stopal, kakor sem. Sedaj pa, ko ãujem, da vas je v mojem ime-
nu izgnala, vidim, da se me v drugem smislu domi‰lja. Zato
vam danes drugaãen svet dajem, nego bi ga bil vãeraj. Îenske
niso za drugo, nego da varajo, zato pa si neumen, ãe enako
z enakim ne povraãuje‰. Ob kratkem: danes vam dajem drug
svet, nego bi ga bil vãeraj dal: porabite priliko, dekletce je
precej bogato, ãe jo hoãete imeti, evo, pomagam vam jaz.
Ako ne pojde zlepa, pojde z mojo silo.«

Lisec vstane razburjen in pravi: »Jaz ne rabim odslej niãe-

sar od vas, gospod doktor; va‰o ponudbo, ki je v dejanskih
stvareh tudi popolnoma neosnovana, moram z vso odloã-
nostjo odbiti. Va‰e prej‰nje besede in va‰a sedanja ponudba
so za mene poniÏevalne in razÏaljive. Da boste pa videli, da
takih svetov ne potrebujem, imam ãast, posloviti se od vas: v
‰estih dnevih odidem od tod in iz tega boste videli, da ste
praznim govoricam verovali, ãe res imate za istino, kar ste
govorili. Vsakemu drugemu bi bil dal drug odgovor. Zbo-
gom.«

Lisec odide, Zober gleda smehljaje se za njim in mrmra:

»Po‰ten deãko, ali mlad.«

Z brzim korakom meri Lisec pot proti gradu in razne misli

se mu pode po glavi o tem, kar mu je Zober po svoji ‰egi go-
voril.

Nevoljen je jako.
In! Stari je morda nekoliko resnice govoril in glas, ki je do

njega pri‰el, ni bil brez vsake istine. Lisec sam sebi ne more

BES

DOKTOR ZOBER

tajiti, da ga je zanimala podoba grajske hãere veã nego vsa-
ka druga deklica, katero je do sedaj poznal.

Po‰tenje je od njega zahtevalo in previdnost mu je velevala

zvr‰iti svoj sklep: v najkraj‰em ãasu zapustiti ta kraj.

Tedaj v ‰estih dnevih.
Tri dni se ni oglasil pri grajskih. Podnevi ga niti doma ni

bilo. Ogibal se je zlasti prilike, da bi z Lino se‰el se. In ravno
v teh treh dneh, posebno pa v noãeh, je z nekim strahom iz-
previdel, da je resnica, kar mu je stari Zober povedal. V na-
videzno mirnem in nedolÏnem obãenju z grajsko hãerjo
ukrala se je bila v njegovo srce tiho in poãasi ljubezen, ki je
sedaj razplamenela v pekoão silno strast.

Hitro se je bil sicer odloãil iti proã, pozabiti, kveãjemu nesti

s seboj lep spomin na prijetne ure. Tedaj pak mu je bila stra‰-
na muka, ko se je bliÏal ãas loãitve, in teÏavno mu je bilo ogi-
banje.

Vleklo ga je kakor sto vezi v njeno dru‰tvo. Oãital si je sam

nespametnost, razlagal si, da sam pretira, a vendar trdna vo-
lja je bila moãnej‰a nego srce, premagoval se je in ostal samo-
ten.

O svojem namenu ni pripovedoval v gradu nikomur. Ho-

tel se je stoprv poslednji hip hitro posloviti; tako pojde brÏ in
laÏe bode zakrivati, kar mu je naenkrat vso du‰o razÏareva-
lo.

Od poslednjega pogovora z doktorjem Zobrom tudi nje-

ga ni veã iskal. On mu je naglo zopet oduren bil, zadnje nje-
gove besede so se mu zdele ciniãne.

BES

DOKTOR ZOBER

SEDEMNAJSTO POGLAVJE

ilo je petega dne. Drugi dan je bil za odhod odloãen. Li-

sec je delal popoldne doma v svoji sobi. Krasen jesenski

dan je bil.

Skozi odprto okno pade, kakor prej Ïe dvakrat, v njegovo

sobo majhen kamenãek, pobran v pesku zdolaj in zaluãan.
Lisec se strese. Kdo je vrgel ta pesek, ni vedel, ali slutnja mu
je gotovost povedala v prvi hip. Îiva gospica Lina!

Gre k oknu in ona se mu smeje tako srãno in ljubo od zdo-

laj z vrta do okna gor!

»Kje pa tiãite? Zakaj vas ni veã videti? Pridite dol, jaz grem

v vinograd po breskve, vi me morate spremiti.«

Lisec je imel na jeziku izgovor, ãutil je, da mu lice Ïari, a

nobene besede ni mogel izustiti, od okna se je odmaknil, vzel
klobuk in ‰el ven na vrt k njej, kakor mu je ukazala, saj ni
mogel drugaãe.

»Vinograd« je bilo ime dobre ãetrt ure od grada oddalje-

nemu brdu, ali samo ime, kajti vinske trte ni bilo nobene vi-
deti, le posamezne stare breskve, a Ïe iz korenin svojih ma-
ter vzrasle, stale so ‰e in dajale ugibati, da je paã morda nek-
daj kak posestnik praÏanski posku‰al tu vinsko trto saditi, a
sta premrzla klima tega kraja in neracionalna izbira trsne
sorte uniãila kmalu njegov trud in je le ‰e kraj imel svoje ime
ter so od vinogradine ostale samo ‰e podrasle breskve.

Mimo starih orehov po malo razhojeni stezi je drÏal pot do

BES

DOKTOR ZOBER

vinograda. Prav prijeten sprehod po mehkem! In prijeten v
dru‰ãini lepe, vesele devojke, ki je brbljala kakor veselo dete,
najnevaÏnej‰im reãem veliko imenitnost pokladaje: kako
breskve niso ‰e zrele, ali veã nego pol jih je Ïe pokradenih; pa
da naj bi zli ljudje vsaj ãakali, da dozori sadje, in potem sto-
prv krali; pa da ona in teta med vsem sadjem najraj‰a ima
breskve, in ãe jih sedaj nekoliko ne dobi, ne bodo veã dobi-
ti; pa Matija je hotel s pu‰ko sinoãi ãakat iti tatov, ali ona ni
pustila, ker bi se mu pu‰ka sproÏila in bi tatove zadela, a je
vendar bolje, da se vse breskve pokradejo, kakor da bi bil en
ãlovek ranjen; in kdo so tatovi, to je znano, to so trije kajÏar-
ski sinovi gori nad rebrijo, postopaãi, ki bodo pa vsi trije sol-
datje, tako je pravil hlapec Matija; in tile orehi so bili lani tako
polni, da je skoro za vsakim peresom sad bil, a letos ni nobe-
nega, spomladi so lepo cveli in drevo se je razzelenilo, pa ne-
ko jasno noã je slana pala na zelenje in orehova drevesa so
bila oÏgana, da je bilo vse ãrno; to je tako Ïalostno spomla-
di, kakor je lepo cvetje; posebno ãe‰njevo, to je najlep‰e cvet-
je.

Duhovit ta razgovor menda ni bil, in vendar ga je Lisec z

najveãjim pozorom poslu‰al ter malo jih je imel, ki bi ga bili
bolj zanimali. V ustih gospice Line se je glasilo vse tako izred-
no lepo in zanimivo, da je bil sreãen, ne vpra‰aje in ne pre-
mi‰ljevaje, ali sme biti ali ne. In sreãa je besedí skopa, tako je
tudi Lisec mnogo molãal in poslu‰al ter le toliko vmes pose-
gal, da se nitka ljube zgovornosti njegove spremljanke ni pre-
trgala.

Breskve so bile nabrane. Mnogo jih itak ni ‰lo v malo ko-

‰arnico, katero je ona s seboj prinesla in katere ni ne prej ne
zdaj Liscu dala na odna‰anje.

BES

DOKTOR ZOBER

»Tu sédite, kako lep razgled!« In zaãela mu je imenovati

cerkvice, vasi, naseli‰ãa po vrsti, kakor so se po dolini vide-
la, vsa je poznala. Tam, kjer se vidi oni hrib, je Kobiljak, tam
je doma ta in ta; a ondukaj, kjer se vidi ono belo med drev-
jem, je kapelica sv. NeÏe, kamor ljudje na boÏjo pot hodijo
itd.

»In streha od na‰ega doma se tudi vidi. Glejte, na‰a Mar-

ta je zakurila, dim se vzdiguje. Kako lepo! Kajne, da je lepo pri
nas? Lep‰e kot v mestu, ne?«

»Gotovo,« odgovori Lisec. In ker je Ïe moralo danes ali ju-

tri povedano biti, dostavi: »In prav teÏko mi bode zapustiti
jutri ta kraj.«

»Zakaj zapustiti?«
»Jutri odhajam.«
»Kam?«
»V mesto nazaj, tu nimam niã dela veã.«
Lina ga resno-prestra‰eno pogleda.
»Jutri? In kdaj pridete nazaj?«
»NajbrÏ odidem za vselej, gospica,« odgovori Lisec in glas

se mu malko trese.

Nastane premolk.
»In vi morete lahko iti od nas?« vpra‰a ona s tihim, opre-

zujoãim glasom.

Lisec ji pogleda v lice. Njene velike oãi so bile vpra‰ujoãe

vanj uprte in … zdajci sta zalesketali v njih dve solzi, ki sta se
spustili po beli koÏi navzdol.

Proã je bilo njegovo premagovanje! Ljubezen ima svojo

brezobzirno moã!

»Ne morem, ljubljena deklica,« vzklikne on.
Njeno mokro oko mu je zapriãalo vprviã gotovost o njeni

BES

DOKTOR ZOBER

100

ljubezni in ta hip je tudi v njem zavladala in vse prevladala
strast. Burno objame deklico in ji odpoljubi solze z belega
lica.

Meja je bila pretrgana, prestop storjen, nazaj ni bilo veã

mogoãe. Spoznanje je pri‰lo obema, da sta se ljubila Ïe dol-
go, Ïe prej, ko ‰e obãevala nista. Tedaj kakor da bi bilo »na-
menjeno«. In nihãe svoji usodi ne uteãe, pravijo in dostav-
ljajo, da je ljubezen kakor voda, ki se nabere in predere vse
pomisleke, s katerimi ji jezove stavi hladni razum.

»Ne govori z nikomer, srce moje, tako dolgo, da jaz svoje

misli zberem in ti vse povem, ãesar sedaj ne morem; prenaglo
in nenavadno je pri‰la cela sreãa tvoje ljubezni. âe ne bova
sama govoriti mogla, pi‰em ti.«

Tako je Lisec govoril po zadnjem poljubu, ko sta na potu

domov zopet med orehi hodila po mehki travi in ko je prej
tako vesela, tako brezskrbna in nedolÏna deklica v najkraj-
‰em ãasu vsa premenjena nosila v svojem srcu prvo skrivnost
svojega Ïivljenja, sladko skrivnost prve ljubezni.

Gori v vinogradu pak je iz gozda stopil precej po odhodu

na‰ih ljubimcev stari Zober s pu‰ko na rami in s torbo ob
boku, poãasno korakal do mesta, kjer sta onadva sedela, tam
v tla pogleda kakor i‰ãoã, da li sta kaj izgubila, — in nazad-
nje, pu‰ko in torbo odloÏiv‰i, sam sel.

»Historiãna tla za dva ãloveka. Kakor je bilo videti, sta tu

zaãela. Kakov bode konec? Kakov spomin na tole ped zem-
lje? Ali bosta dosegla ono vsakdanje stanje, katero se jima se-
daj kot bodoãa sreãa v fantaziji sveti, da bode kasneje, ako
dobljeno, le navadno regularno dolgoãasno stanje; ali pa jim
bode ta trenutek in ta prvi poljub ãrva rodil, ki bode ‰e na
stare dni kavsal in govoril: kaj je onega trebalo, ãemu si vero-

BES

DOKTOR ZOBER

101

val in varal svoje srce, budalo! Eno ali drugo, v rezultatu ni
velike razlike. Vraga! ·el sem na gorko tu, a mladega duha na
tem sedeÏu ne ãutim. Niã vpliva, niã poezije, niã ãudeÏev
veã!«

BES

DOKTOR ZOBER

102

OSEMNAJSTO POGLAVJE

rugi dan je bil sicer tisti ‰esti dan, za odhod namenje-
ni dan, ali Lisec ni od‰el niti novega obroka delal si.

Prebil je noã skoro brez spanja. Mislil je mnogo, teÏke

misli. Spominjal se je, kake so razmere tu v gradu, kake so
njegove. Vse neugodno in nobenega razgleda v gladko bo-
doãnost! âudno protivje bolne matere, njegovo materialno
stanje, oprto samo na delo in zdravje, celo ohlajeno prija-
teljstvo gospodiãne Senãarjeve — vse to mu je srce teÏilo in
Ïalil se je! Zakaj je vzel njej mir? Kaj je njena du‰a trebala
viharjev nesreãne, ker neuspe‰ne ljubezni?

Vendar na koncu vsega takega premi‰ljevanja se usede

Lisec in napi‰e Lini pismo, polno — ne kakovih takih pomis-
lekov, nego — polno vroãe ljubezni in veãne zvestobe. In kar
je pisal, teklo mu je samo izpod peresa, zajeto je bilo iz srca,
zato je bila tudi resnica kakor ono prvo, dasi zopet uãeni in
bogabojeãi ljudje trdijo: »Resnica je samo ena.«

Ker nista prilike imela biti na samem skupaj, pisala mu je

tudi Lina vsak dan. In ker ni smela po njegovi Ïelji ‰e niko-
mur svoje skrivnosti razkriti, zaupala je svoje plameneãe
srãece tem veã in tem Ïarnej‰a ãutila belemu papirju.

Tako se je ogenj razvnel.
Za bodoãnost, za nasledke, za vse, kar matere in oãetje,

varuhi in opravljivci pred kakovo Ïenitvijo v prvi po‰tev jem-
ljó, niso se Li‰ãeva in Linina ljubezenska pisma niã brigala.

BES

DOKTOR ZOBER

103

A tako je bilo le nekoliko dni.
Ostro oko tete Senãarjeve je spazilo premembo v vsem ve-

denju Lininem in zaslutilo vzrok.

Lisec pak je sam zaupal svojo tajnost edinemu ãloveku, ki

mu je tu pomagati mogel, dr. Zobru, dasi se je jako teÏko od-
loãil.

K njemu je pri‰el v mraku. Zaãudil se je moãno, ko mu je

starec Ïe precej po uvodu v besedo segel s pripovedovanjem
tega, kar je mislil, da je njegova najveãja skrivnost.

Da je bil sluãajen prislu‰alec v vinogradu, tega seveda ni

mogel vedeti. Kmalu sta sedela skupaj.

»In tu naj vam pomagam, naj vam bodem snubaã, kajne?«

vpra‰a starec z veselim smehom, v katerem je bila dobro-
hotnost poleg ironiãnega porogavanja.

»âe to ne, vsaj svetujte mi, kaj naj poãnem.«
»Ni bolj neumnega posla na svetu, kakor zaljubljenim lju-

dem dobre svete dajati. Da bi svoje stvari pobrali in od‰li,
tega vam ne smem svetovati, kajne da ne? Ali bilo bi najpre-
prostej‰e. Bog zna, ali se ne uklonite nesreãi, ãe to storite. Vi
bi ne bili prvi, ki je angelu mislil odpovedati se, a je dejansko
ubeÏal samemu vragu v Ïenski podobi. Tega vam ne svetu-
jem, ker ne bi poslu‰ali kakor vsi zaljubljeni. Saj vem, kako
sem bil sam slep, ko me je ta bolezen imela. Vi hoãete le tak
svet, ki vam prav daje, kajne?«

Lisec molãi. Kaj je mogel na to odgovoriti?
»Sicer res nikdar nisem mislil,« nadaljuje starec, »da bo-

dem kdaj klican snubit za koga njeno hãer. Zadnjiã, ko sem
bil tukaj, bil vam bi v glavo zaluãal, kar bi bil najprej dosegel,
ko bi mi bili vi ali kdor koli pri‰el z zahtevanjem, naj ga oÏe-
nim s hãerjo njeno in onega ãloveka, katerega sem na zem-

BES

DOKTOR ZOBER

104

lji najbolj sovraÏil. Vas pak sem ‰e celo priãakoval te dni. On-
dan sem vas svaril. Ali bilo je, kakor vidim, Ïe prekasno. Ved-
el sem, da pride tako. In ãe se namenim pomagati vam, po-
tem veste, kako se ãlovek spremeni. Nazadnje bi mi ne bilo
neljubo, ãe se bodem odloãil tukaj v tej luknji umirati — to se
razume, ako smrt prej in naglo ne pride, kar bi mi bilo ljub‰e
— ko bi imel soseda, kakor ste vi. âe je Ïe ona na‰la precej, da
imate moje oãi, in to na stare dni, paã bi jo tudi rad obsodil,
da bi te oãi morala gledati do konca svojih dni, bilo bi tudi
malo ma‰ãevanja poleg dobrega dela, kakor svet te reci zo-
ve.«

»Ne, ne, tega jaz upati ne morem in ne smem, da bi jaz

deklico dobil,« reãe Lisec.

»Nu, kaj pa potem hoãete? Praktiãen nasledek je vendar,

da se Ïenite Ï njo. Ali ste mar pri‰li pravit mi svoje srãne bo-
leãine zato, da vam bom pomagal vzdihovati in sanjariti? Po-
tem seveda ste napaãnega zadeli.«

»Jaz sem beraã! Vidim, da ni mogoãe. Ali pobegniti proã in

resignirati tudi nimam moãi,« pravi Lisec.

»Da,« govori Zober, »macedonskega Filipa z zlatom oto-

vorjeni osel, ko bi bil moj, ne bi bil me vlekel v Orient. Kar se
matere tiãe, tu je ‰koda, da ni njen moÏ tega trenutka doãa-
kal. Njega bi bil imel jaz veselje zavijati in njega bi bil jaz mo-
gel pripraviti, da bi bil dal svojo hãer ãrnemu ciganu, ne samo
vam, ki imate Andrejeve oãi. Preklete babe! A propos! Jaz
vam po pravici povem, da mi bode nazadnje tudi ãisto vse-
eno, ãe vas oÏenim in vam s tem pomagam, da dobite name-
sto golobãka vrano, namesto Ïene na starost Ksantipo. Kadar
bodem dobre volje, veselilo me bode morda videti tako zva-
ni sreãni zakon pri vas, a narobe bi me morda tudi veselilo

BES

DOKTOR ZOBER

105

videti, kadar bi bil slabe volje, kako Ïenska greni dneve, od
katere ste mladi osel obetali si nebesa na zemlji. Meni se je
tako godilo in za hudiãa jaz ne vem, kdo me more prisiliti, da
bi svojemu bliÏnjemu veã privo‰ãil, nego sem sam imel. To-
liko, da me ne boste z nobeno hvaleÏnostjo obkladali, ãe se
stvar sreãno izvr‰i, a tudi pustili, ãe se naenkrat naveliãam in
vas pustim v klancu, kjer ste. Kajti pravzaprav imam precej
teÏak poloÏaj. Jaz sem rekel, da ste moj neãak. To ni res, ka-
kor veste. In ker stara moja nevera ne zaupa mladim moÏem
niã in neãe svojega poroda moÏiti, zmisliti sem se moral, da
ste Ïenin, samo da se niste zdeli veã nevaren. In, za vraga, se-
daj se zares zaljubite. Kakor nala‰ã in meni kljubu! Glejte,
prijatelj, vi ste me malo blamirali, torej vidite, da bodem teÏ-
ko pomagal in da imam stali‰ãe, ki je jako neugodno.«

Liscu je naãin tega govorjenja bil stra‰no neprijeten, ali kaj

je hotel.

»Sicer pa beraã na levo ali na desno, zet ste dober za na-

vadnega plebejca, ki je malo zaobogatel — in ‰e na kakov na-
ãin, to jaz vem! Ali ona — to Ïe vidite, da prekletega njene-
ga sedanjega imena ne jemljem rad na jezik in ga tudi teÏko
ãujem — ona ve, kaj je storila, da je denarnega moÏa dobila.
Vi pa niã nimate. Praktiãen je svet in tudi matere, ãe so prav
na pol blazne. Táko je va‰e stanje, neugodno do tal. Vendar
smete s starim Zobrom na majhno upanje svoje svatbe z ma-
lo plavolasko piti celo ãa‰o, Ïivio!«

Izpiv‰i, starec vstane, odpre okovan kovãek v kotu svoje

izbe in izvleãe majhen zvezek pisem ter, kaÏoã ga Liscu, pra-
vi:

»Vidi‰, dragi moj psevdoneãak, tile papirãki imajo majh-

no zgodovino. Tele spise sem vãasi umrlemu njenemu moÏu

BES

DOKTOR ZOBER

106

samo omenil in obledel je kakor stena. Da so ‰e na svetu, vé
tudi ona. Jutri popoldne bodo morda za vas svojo dolÏnost
storili. Razume se, da bode neprijetna scena to, posebno ker
je sedaj ona vãasi res Ïe pri kraju s svojim razumom. Zato je
pa treba, da gospod Ïenin zapusti grad prej, nego njegov snu-
baã pride agitirat zanj. Tedaj jutri dopoldne odidite od tod.
Kasneje boste Ïe vabilo dobili, samo da adreso pustite.«

»Jaz ne vem, kaj je v tistih va‰ih pismih, gospod doktor, in

ne vpra‰am. Ali iz va‰ih besedi posnemljem, da morete z nji-
mi na staro bolno gospo presijo delati, ki jo mora boleti. To
pa ni po‰ten pripomoãek in jaz neãem, da bi zame z njim de-
lali. Pustite. âe ni mogoãe drugaãe, potem …«

»Prekasno,« odgovori starec. »Stvar je enkrat v tiru, jaz

sem obljubil in hoãem. Storim, kar je moja volja. In niti veã
o tem ne govorim. Sedaj pijva; govorite kaj drugega, jutri zju-
traj pa se odpravite od tod proã. Napi‰ite mi tu svojo adreso.«

Lisec napi‰e. Kasno je ‰el domov. Srce mu je biIo teÏko,

vest ne lahka, zdelo se mu je, da iz tega vsega ni mogoãe do-
brega konca doãakati. Vendar ni mogel niãesar skleniti.

Bil je mehka, pasivna natura. Onega Ïeleznega znaãaja, ki

s svojo trdno voljo dela in odloãuje, ni imel, moral se je dati
od usode plaviti naprej, kam? To mu je bilo temno. Zato je
bila ta poslednja noã, ko je kot gost v gradu spal, ena najne-
sreãnej‰ih zanj. Divje sanje so se mu po moÏganih blodile do
belega jutra.

BES

DOKTOR ZOBER

107

DEVETNAJSTO POGLAVJE

er je Lisec vedel, da gospa Langmanova izhaja dopol-

dne na polje in je pogosto ni do dvanajstih domov ali od

delavcev ali od drugih samotnih potov in opravkov, poslovil
se je drugo jutro rano pri njej in zahvalil se za gostoljubnost.
Poslednje mu je ‰lo teÏko z jezika, ker imel je teÏeão zavest,
da jo je po njenih Ïeljah slabo plaãeval. Ona ga je hladno od-
pustila, Ïeleã mu sreãen pot in niti ne omeniv‰i kako zopet-
no svidenje.

Od gospodiãne Senãarjeve se je hotel kasneje posloviti.

Kak bode razhod od Line, o tem si ni upal niti misliti.

Ni bilo niti treba.
Kajti ko je svoje poslednje stvari pospravljal, pride dekla v

njegovo sobo in mu prinese pisemce. Bilo je od »tete« Sen-
ãarjeve in glasilo se je:

»Danes odhajate. Îelim Vam sreãen pot in zbogom. Ni

bilo lepo od Vas, da ste za mojim hrbtom zaãeli razmero,
katere ona, ki je ‰e na pol dete, niti premeriti ne more in ka-
tera ne more v na‰ih Ïalostnih razmerah nobenega dobrega
uspeha imeti. Medve z Lino se odpeljeve. Ona ne ve niãesar.
Za boga Vas prosim, prihranite ji bridkost loãitve, idite in
pozabite. Pozabite vse, skrbela bodem, da Vas pozabi tudi
ona. Zakaj ste ji mlado srce vznemirili?«

Lisec po prvem zares potirajoãem uãinku tega pisma sede

in napi‰e dve pismi, eno Lini, drugo njeni starej‰i tovari‰ici;

BES

DOKTOR ZOBER

108

prvo je bilo polno ljubezni, drugo izgovorov in opraviãevanj.
Nujno zahteva odgovora na adreso v mesto. Pismi izroãi de-
kli, potem se odpelje, uniãen in potrt, brez sveta in upanja v
drugo nego v ãudesnega starca.

V Volãjaku ga i‰ãe, ali ne najde ga doma. Starec je bil po

svoji navadi od‰el na lov. Lisec mu napi‰e nekaj vrstic, opo-
minjajoã ga vãeraj‰nje obljube.

S kmeti v Volãjaku je imel ‰e nekaj ur posla, ki mu je bil

dolgoãasen in muãen.

Kasno popoldne se je vozil po cesti nazaj proti mestu.
Kako z lahkim srcem je po tem potu hodil pred ne mnogo

tedni, a sedaj ‰el nazaj teÏak in poln!

Pozno ponoãi je njegov voz pridrdral na mestni tlak do-

mov — ãe je smel svojo najeto neveliko sobo svoj dom ime-
novati.

Ko je v svoji sobici luã naredil, odpravil voznika, ki mu je

njegove stvari z voza prinesel, in se ogledal okoli, zdelo se mu
je, kakor da bi bil pol Ïivljenja iz te mirne izbe proã. In ko je
svoje zasluÏene novce spravljal k mali vsotici svoje prej‰nje
pri‰tedine, moral se je bridko zasmejati:

»Delavec sem, za kruh delam, niã nimam, kako bi smel

nanjo misliti! Da, istina je, pozabiti! To je edina beseda. Krat-
ke sanje so to bile, ki prihajajo proti volji ãlovekovi in katere
ba‰ taãas ne more podalj‰ati, kadar bi rad, kakor so sladke,
nego majhen ‰um ãloveka v resniãnost vzbudi in iz du‰e ve-
selje preÏene.«

Odreãi se sreãi, pozabiti — to je bil tako hiter sklep pri

njem, kakor je bila prej v ljubezni hitra in nenadna katastrofa
v »vinogradu«. Vendar ko mu je njena podoba zopet pred
oãmi vstala, je ta sklep isto tako brzo padel, krãevito je, brez

BES

DOKTOR ZOBER

109

spanja na svoji postelji leÏeã, prijel svoje mehko zglavje in
jokal kakor dete.

Drugi, tretji, peti dan je priãakoval pisma. A nihãe ni pisal,

ni Senãarjeva, ni Lina, ni Zober.

Ti dnevi so bili za Lisca polni muke in dvoma, ni mogel ni

misliti ni delati; dosadno mu je bilo v dru‰tvu znancev, ‰e bolj
pak v samoti.

Sedmi dan mu je prineslo jasnoto. A kako? Zober je pisal

sledeãe:

»Prijatelj! Vi ste osel. Kaj Vas je vrag motil, da dajete pis-

ma nezanesljivim osebam. Kar ste pisali dekletu, dobila je
mati v roke in divja, da ni mogoãe ãloveku besede drÏati. Tu-
di za Vas bi ne bilo varno sedaj priti sem. Sedaj moram jaz
oditi. Na spomlad se vrnem sem. Taãas poskusim, ãe se Va‰a
nevesta pred pustom ne vda kakemu Va‰emu sovraÏniku, ki
ima nekaj krajcarjev veã kot Vi in je za linijo lep‰i kot Vi, kar
je pri vsaki Ïenski verjetno. âe hoãete pak moja pisma, pi‰ite
mi v Carigrad »Grande rue de Pera, Hôtel National«. To je: ãe
hoãete z mojimi dokumenti izsiliti bogato nevesto. Vi vidite,
da veã ne morem storiti. Sicer pa bodite pametni. Nikjer ni
zapisano, da bi ba‰ Vi morali sreãni biti, ãe je tolika veãina
ljudi okoli Vas brez sreãe.«

To je bila torej zadnja tolaÏba!
Neusmiljena tolaÏba, ali vendar resniãna!
·e tisti dan sprejme ponudbo starega kolega, ki mu je pis-

meno ponujal mesto pri kopanju velikih vodotokov na juÏ-
nem Ogrskem, kjer je bilo dela za celo leto.

»Tedaj pozabimo, lahko ali teÏko; tebi pa, draga devojka,

daj bog tisoã sreã, zbogom domovina!« rekel je Lisec, vozeã
se z Ïeleznico ãez mejo.

BES

DOKTOR ZOBER

110

In vtem, ko je namene delal, ne vrniti se prej v domovino,

nego bode njeno podobo pozabil, prihajala mu je vedno na
misel; in ako je prisilil se misliti na drug predmet, teÏilo mu
je nekaj du‰o z neznano moãjo.

BES

DOKTOR ZOBER

111

DVAJSETO POGLAVJE

ilo je dve leti kasneje.

Po ‰iroki Donavi ob hrvatsko-srbskem Sremu je plul

navzdol proti srbskim zemljam mogoãen parobrod. DeÏevalo
je prej ta dan in predpoldne, zato je bila voda kalna in je dre-
vila razliãno brstje in blato s seboj na jug proti morju nena-
sitnemu. Kapitan je na svojem vzvi‰enem pomostju stopical
sem ter tam, madÏarski klepetaje s ãrnorusim debelim pot-
nikom, kormanu‰ je govoril nem‰ki s svojim tovari‰em po-
magaãem, dve dami sta sedeli na parobrodnem krovu in, me-
glene kraje ob sremskem bregu ogledovaje, francoski brbljali,
njim nasproti pak je srbski pop z dolgo ãrno, malo zamaza-
no haljo razkladal po srbsko, kako se zove ta in oni kraj, mla-
demu gospodu v belem slamniku, ki je bil Ïe dalje ãasa v po-
govoru s sopotujoãim popom — kakor se je videlo, iz dolge-
ga ãasa, ker slonel je leno na roãaju in, ogledovaje rjave va-
love, katere so delala parobrodna kolesa v vodi, le veã po-
slu‰ati nego govoriti hotel.

»Oprostite gospodine,« vpra‰a naposled pop, »vi niste

Srbin?«

»Ne, jaz sem Slovenec,« odgovori mladi gospod v tonu,

kateri ni bil posebno vabljiv, dalje izpra‰evati. Vendar oznan-
jevalec pravoslavne vere se ni dal odpraviti.

»To je tamo oko Ljubljane,« rekel je, da bi svojo uãenost v

zemljepisu in narodoznanstvu pokazal. »Ja sam si odmah

BES

DOKTOR ZOBER

112

mislio. Va‰ akcent nije srbski, ja sam mislio, da ste kakav
Hrvat. A kaÏite vi meni, gospodine …«

Pop je govoril ali vpra‰al ‰e dalje, ali Ivan Lisec — kajti nje-

ga smo na‰li v tem gospodu z belim slamnikom ãez dve leti
tu na ‰iroki Donavi navzdolÏ plujoãega — Lisec ga ni poslu‰al
veã.

Drug ãlovek je ves njegov pozor nase potegnil.
Izza stopnic, po katerih se ide v podkrovno parobrodsko

sobano prvega reda, pomolil je bil star gospod s sivo brado
glavo. A ker je ba‰ sedaj mrzel veter popihal, mislil je men-
da starec: bolje je, da ostanem doli — kajti precej se je nazaj
pomaknil.

»Kje sem tega ãloveka Ïe videl?« misli Lisec. Ker je bilo

pasaÏirjev polno, bilo je naravno, da je Lisec tega sopotnika
stoprv opazil, ko je Ïe veã ‰tacij vozil se s tem parobrodom.
Kdo je to? Ne more se domisliti.

Vstane, poslovi se pri popu in ide navzdol starega gospo-

da ‰e enkrat pogledat. Najde ga pri mizi sedeãega v kotu na
Ïametnih blazinastih klopeh, ali pled je imel ãez eno, klobuk
ãez drugo polovico obraza potegnjen in je delal se, kakor da
bi dremal, ali morda je res dremal. Lisec mu ni mogel v celo
lice videti.

Obrne se in prisede k drugi mizi, da bi od strani poslu‰al

razgovor dveh mladih gospodiãen. Govorili sta tudi oni srb-
ski in Lisec je obãudoval lepoto tega, na‰emu najbliÏnjega
jezika, ki zvonko na uho bije, posebno, kadar se ãuje iz lepih
dekli‰kih ust.

Nemir in dolgãas ga Ïene zopet ven. Hodi nekaj ãasa v

srednjem prostoru, kjer nagopleãi kurjavec ma‰inski kotel z
ljutim ognjem hrani in pita, hodi okoli ladje po hodniku in

BES

DOKTOR ZOBER

113

nazadnje spleza zopet na krov, kjer s precej slabim uspehom
zaãne pogovor z dvema bosenskima tur‰kima trgovcema.

Mrak se poãasi uleÏe na gore in planjave ob vodi in luna

zasveti ter ãarobno obseva mogoãno reko.

Mraãno je bilo vse okoli Lisca, mraãno in tuje. A bil je na-

pravljen iti ‰e bolj v tuje, ‰e dalje od domovine, in sedaj je ba‰
na potu. Misel o tem mu je morala po glavi hoditi, ko je s pol-
glasnim vzdihom vraãal se v notranjo veliko sobo parobroda.

Gre gor in dol po sobani. Onega speãega starca ni bilo veã

v kotu. Kam je ‰el? Glej, tam pri mali mizici so se spravili
‰tirje igralci pri kartah in okoli sebe imajo polno stojeãih gle-
dalcev. Igrajo visoko ter plaãujejo v zlatu, pred vsakim leÏi
kupãek cekinov.

Med temi igralci je tudi starec s sivo brado, ki je bil prej

Li‰ãevo pozornost vzbudil. Zato Lisec pristopi h gledalcem
igre in ga zaãne ‰e enkrat opazovati. Oni je molãal in gledal
v karte, tudi drugi trije igralci niso govorili, nekoliko zato, ker
je ‰lo za novce, nekoliko, ker so bili neznanci med seboj in so
se tu na ladji sluãajno se‰li.

Pogleda Lisec starega gospoda, ko ba‰ oãi vzdigne in svo-

jo igro napove.

Da, sedaj je starca spoznal! A te bele brade zadnjiã ni imel,

morda se pa ipak moti?

Gre okoli mize in pride s ãasom tik za hrbet staremu. Drugi

»majerji« so Ïe svoje opombe delali, starec je bil Ïe prej ene-
mu osorno opomnil, da je tu treba molãati, vendar je bil pri
Liscu sklep gotov, vme‰ati se pri njem, moral je vedeti, je li
pravi, je li pak drug ãlovek, popolnoma podoben.

»Devet hudiãev! Dober kup,« reãe Lisec glasno, kateri si-

cer ni imel navade kleti, ni slovenski ne drugaãe.

BES

DOKTOR ZOBER

114

»Tiho!« zarenãi starec, a se niti ne obrne, da bi pogledal,

kdo neki — »hudiãuje« tu nizko v jugu. Lisec je bil namreã
nala‰ã precej to specifiãno slovensko kletev izbral, da bi po-
zornost starãevo vzbudil in se zagotovil ali je — doktor Zober
to ali ne. A iz »tiho« ni mogel vsega posneti. Glasu tudi iz te
kratke besede ni znal loãiti, tem manj, ker je pred dvema le-
toma vendarle tudi ne mnogo obãeval z njim, a sedaj ga dve
leti ni videl.

Igra je bila konãana in izgubljena za starca. Izplaãa in po-

rine karte sosedu. Zdaj stoprv se nazaj ozre in Lisca pogleda.
Bil je v istini Zober.

»Kaj vraga? Kje vas pa dobim,« reãe in vstane.
»Jaz ne igram veã,« napove hitro nem‰ki svojim soigral-

cem, med katerimi je bil Ïidovski ogrski trgovec, debelu‰en,
madÏarskemu magnatu podoben potovalec in dobrodu‰no
civilno lice, ki je bil lahko, kar si hotel, najbrÏ pa lastnina po-
tujoãega trgovskega agenta.

»Najbolj iznenaden sem jaz, gospod doktor, kajti, ker se-

daj nosite brado, vas nisem poznal,« reãe Lisec.

»Kam se vozite?« vpra‰a Zober.
»V Odeso.«
»Po kaj?«
»Tam dobim zasluÏka. Tukaj, kjer sem do sedaj bil, na

Ogrskem, smo dodelali. Dobil sem poziv od prijatelja, ki je v
Rusiji, in sedaj me vidite na potu tja,« reãe Lisec.

»Tedaj v Rusijo po zasluÏku, po delu. Nu, mladi ste ‰e in

jaz bi vam privo‰ãil tako burno Ïivljenje daleã proã po svetu,
kjer ãloveku rogove odbijajo, kjer mu prevelika upanja pogi-
nejo in kjer se nauãi raãuniti z realizmom. To se ve, da je ta
nauk samo koristen, ako usoda ne igra s ãlovekom preveã

BES

DOKTOR ZOBER

115

brezobzirno, sicer vse lekcije niso niã prida. Ali vi ste preme-
hek ãlovek za daljni svet. Îe sedaj ste predaleã proã od doma.
— Kdaj ste bili zadnjiã doma? Sediva tu v stran in pijva bute-
ljo vina. Jaz imam mnogo z vami govoriti.«

Tako je dejal stari, ali govoril je mirno in lahkodu‰no, ka-

kor da bi mu imel samo navadno dogodbo od vãeraj poveda-
ti.

Sedeta k majhni mizi. Parobrodni kletar jima prinese vina.
»Doma? V domovini nisem bil, odkar sva se midva loãila.

Mati mi je umrla kmalu potem, tako nimam tudi nikogar
svojih veã,« odgovarja Lisec Zobru.

»Torej gradu PraÏanka in moje rojstne vasi Volãjaka ste res

popolnoma pozabili? Sapristi! In tisto lepo mlado plavolasko
tudi?«

Lisec moãno zardi, starec se nasmehne.
»Pozabil? Ne, lagal bi, ko bi to rekel. To mi ni mogoãe ni-

koli, ali saj veste, da bi bilo najbolje, ko bi mogel. Vi sami ste
mi svetovali,« reãe Lisec.

»Istina je, taãas sem vam tako svetoval. Danes vam ne.«
Lisec se osupnjen zgane.
»Kaj me srpo gledate?« pravi Zober. »Na mojo vero! Sedaj

so razmere druge na PraÏanku. Tista va‰a mala devojãica je
sedaj resna, malo bleda gospodiãna postala in upa na vas ka-
kor Jud na Mesijo. In tista stara nosanka je skoro — pomislite
to kolosalno nemoÏnost nekdanjega veka — Senãarica je mo-
ja prijateljica postala in me je prosila, naj vendar gotovo iz-
vem za vas, sicer nazadnje va‰a ljubica ‰e umrje od nesreãne
ljubezni. Moje nazore poznate o takih reãeh in me boste ra-
zumeli, ãe reãem, da, ãe ne kasnite, ãe pustite Odeso Rusom
in se naravnost po Savi ãez Sisek in Zagreb v domovino

BES

DOKTOR ZOBER

116

vrnete, precej na grad PraÏanek vozite, najdete jo ‰e pri ce-
lem zdravju in se Ïenite. In skoro vam ni drugega svetovati.
Vi imate temperament in talent za dobrodu‰nega filistra, ki
varuje dom in Ïeno in kopo otrok. Hajdi nazaj, deãko! To
seve le, ako mi niste kakove bedastoãe naredili med tem, kar
ste se izgubili za nas, namreã da bi se bili Ïe v zakon vpregli
s kako Nemko ali MadÏarko. Va‰a ljuba, Lina, katero imam
tudi jaz rad, dasiravno ba‰ tekmec ne bodem, sicer je glede
vas polna optimizma.«

»Vi se ‰alite!« vzklikne Lisec z Ïareãim obrazom.
»Pa zakaj! Mar se vam moram po kranjsko pridu‰iti, da mi

boste verovali? Naravnost z Volãjaka prihajam in novopeãe-
ne novosti so, ki vam jih kaÏem. In za mene celo niso novosti,
ker isto tako je stvar stala Ïe lansko jesen, ko sem bil nekoli-
ko dni doma. âemu ne daste glasu od sebe, kje ste? Vrag vas
je dal in stvoril, kakor Hrvat kaÏe.«

»In gospa Langmanova?«
»Umrla! Îe poldrugo leto tega!«
»In gospica … ?«
»Hodi na hrib in gleda, ali bode pri‰el Ivan Lisec, ki je pred

lastno sreão beÏal, in od kod. âlovek, ali ima‰ ‰e sluh, ãuje‰
ali ne! Pij!« In izpiv‰i nadaljuje: »Jaz vam moram povedati,
da, odkar to va‰o deklico tako poznam, kakor sem jo to spo-
mlad in te dni spoznal — razume se, da je bila le zaradi vas
vedno pri meni — spo‰tujem zopet Ïensko. Njen oãe je bil za
moj del lump, to je istina, njena mati je bila navadna Ïenska,
Ïenska sploh, kakor jih dvanajst ‰teje dvanajstorico, a hãi je
videti res nekaj dobrega blaga in ãestitam vam. Veseli me pa
posebno, da sem vas dobil, jaz prvi.«

»Bog vam odpusti, gospod doktor, ako neumestno stra‰no

BES

DOKTOR ZOBER

117

‰alo z menoj imate …,« pravi Lisec s tresoãim se in zamolk-
lim glasom. Kar je tu ãul, pri‰lo je zanj vse prenaglo. Sreãa ga
je udarila po glavi.

»Grom Elijev, resen jaz nikdar ne laÏem!« udari zdaj tudi

Zober ob mizo, da se mu ãa‰a strklja in vino razlije ter se od
veã gruã ljudje obrnejo na samotna dva pivca.

Sedaj je Lisec veroval.
»Oprostite,« reãe, »kar ste mi povedali, vse je tako velikan-

sko iznenadenje, ki me je zadelo kakor strela, potrpite …«

Roka, ki jo je preko mize Zobru dal, tresla se mu je kakor

glas in zami‰ljen se nasloni na mizo.

»Nu, da, naj si bode,« pravi starec, vzdigne ãa‰o ter pije.
Imel je ‰e na veliko vpra‰anj odgovarjati. Nekatere stvari

je Lisec vpra‰eval po dvakrat, preden je na celo prav verovati
mogel.

Kajti kaka sprememba! Prej, jedva pred nekaj trenutki, je

na krovu gori premi‰ljeval neveselo usodo, ki ga Ïene samot-
nega v daljni svet, a sedaj se mu naenkrat ponuja veã, nego
je smel upati, ljubljena deklica, katero pozabiti si je prizade-
val, a katere podobe izbrisati iz spomina in iztrgati iz srca ni
za en dan ni mogel!

Sedaj se mu je kazal ali je pravzaprav Ïe bil konec stra‰ne

muke, ki mu jo je prizadeval boj med srcem in razumom,
med dolÏnostjo in Ïeljo.

BeÏal je bil pred svojo sreão, ker se mu je zdela nedoseglji-

va, ker ji ni mogel gledati v presvetlo lice, a sedaj se mu je
bliÏala v vsej istinitosti.

Ko je vse to Liscu po glavi ‰lo kakor bliski, na‰teval je stari

dr. Zober hladnokrvno ãrteÏe, po katerih naj se ravna. Pla-
ãano vozno karto po Donavi od Zemuna naprej naj vrÏe v

BES

DOKTOR ZOBER

118

vodo. V Zemunu naj se izladja, tam v brodni agenturi pozve,
kdaj pluje prva ladja iz Zemuna ali Beograda po Savi — ãe
velja ‰e vozni red kakor lani, odhaja Ïe jutri zjutraj, reãe —
»in potem ste v ‰tirih dneh na slovenski zemlji in na PraÏan-
ku in ona se bode naslonila na vas in od veselja jokaje oãita-
la, zakaj vas ni bilo ,tako dolgo, oh, tako dolgo, kaj sem taãas
trpela in jokala za tebe, ti ljubi hudobneÏ, ti …’ ha, ha, ha!
Kajne, da znam ‰e? Isto tako je nekdaj njena mati z menoj
golobovala, a vraga, nazadnje je drugega za moÏa vzela! — A
propos, zakaj mi niste pisali niãesar, da nisem adrese va‰e
vedel?« vpra‰a na konec starec Lisca.

»Izgovor je tako navaden, da skoro neverjeten, ali resniãen

je. Preseljevaje se, izgubil sem bil va‰e pismo, v katerem ste
mi bili ulico in hotel zapisali. Precej od poãetka pa vam nisem
hotel niti mogel odgovarjati, ker va‰e ponudbe s tistimi pis-
mi, ki ste mi jih na razpolaganje stavili, zdelo se mi je …«

»NemoÏato sprejeti? Nu, da, prav ste imeli. Sedaj tudi ni

mogoãe veã, kakor tudi ni treba. PoÏgal sem jih lani. Oba sta
umrla in ma‰ãeval sem se na obeh. Pravijo, da na starost ãlo-
vek otroãji postaje, tako se naj pa ‰e z menoj zgodi. Naso-
vraÏil sem se, sedaj poskusim, ãe je ‰e kaj ljubezni ostalo. In
kakor reãeno, one papirje sem poÏgal.«

»Ali bi smel vedeti, kaj je bilo v njih?« vpra‰a Lisec.
»Tako? Ponujal sem vam jih — na moje po‰tenje, da bi jih

ne bil nikomur drugemu dal za nobeno ceno — a niste jih
hoteli. Zdaj vam pa naj razlagam, kaj je bilo v njih? Nu, vi
sami bi ne vedeli mnogo veã, nego veste do sedaj, ako bi jih
bili ãitali. Posneli bi bili iz enega, da nekov dr. Langman sam
priznaje meni nasproti, da me je lopovsko prevaril, in me za
ves svet prosi, naj mu prizanesem. Dalje bi bili brali zaljublje-

BES

DOKTOR ZOBER

119

no pismo neke Alojzije, ki ni bila nihãe drug nego mati va‰e
neveste, Langmanica, ter sem zopet kot prejemnik jaz imel
ãast na zavitku figurirati. Tretje je bil pa protokol, narejen na
konzulatu v Aleksandriji, katerega bi tudi mogli ‰ele potem
razumeti, ko bi vam jaz nekatere stvari od poãetka povedal.
— Sicer bi to pripovedovanje lahko odloÏil do ãasa, da se zo-
pet na PraÏanku vidiva, kjer vas prihodnje leto ali morda Ïe
na spomlad sigurno kot posestnika najdem. Vendar nekoli-
ko naj bode povedano precej, da vam bodo one stvari jasne,
katerih sem samo na pol omenil v prej‰njih najinih pogovo-
rih. Mislim pak, da bode najbolje, ako jih veste sami. Îenska-
ma na PraÏanku, va‰i nevesti in tisti stari hi‰ni, sem navezal
izmi‰ljeno fabulo na vrat; poslu‰ajte zvesto, kar vam bodo o
meni pravili, in naredite se, kakor da bi vse svetopisemsko
verjeli, tako bode ‰e najbolje. Vam hoãem pa resnico poveda-
ti, vsaj povrhu, drugo lahko kasneje dopolnim. Prej pa je do-
bro, da veãerjava. Biftek na ladji mi je vselej di‰al. Potem pri
ãa‰i vina vam hoãem ko‰ãek svoje zgodovine povedati. Doli
v spalnici imam v kovãku nekaj slovenskega vina, ki sem ga
iz najine domovine s seboj vzel. Oskrbite veãerjo, jaz prine-
sem pijaãe. Enkrat sva Ïe pri domaãem vinu razgovor imela,
dakle tudi za to slovo.«

Rek‰i, stari Zober odide v trebuh ladje dol, kjer so majh-

ne kabine za spanje toliko oseb, kolikor se jih v praksi pre-
govora drÏi »kdor prej pride, prej melje.«

Ko sta potem poveãerjala in pri ãa‰i domaãega vinca sede-

la, zaãne Zober:

»Jaz sem bil Ïiv deãko, ko sem bil mlad. Dasi sem bil kmet-

skega kolena, vendar mi je bilo kmalu lahko mogoãe, sleãi
ono nerodnost in negotovost v obna‰anju, ki navadno tudi

BES

DOKTOR ZOBER

120

najtalentiranej‰e ‰tudente iz kmetskih rodovin karakterizira
in jim vse Ïivljenje ostaje. Saj ste ãuli Ïe pregovor: rustica na-
tura tenet sua jura — ali: kmet ostane kmet, ãeprav do poldne
spi.

Tako sem bil kmalu v bolj‰ih hi‰ah znan in priljubljen.

Poduãeval sem pri nekem trgovcu, ko sem bil v zadnjem letu
licejskih ‰tudij. Imeli so me popolnoma za domaãega in med
otroki sem bil kakor brat.

Posebno sem se rad zabaval s taãas petnajstletno Alojzijo,

in ko sem ‰el na vseuãili‰ãe in sem se na gradiãu PraÏanku,
kjer je taãas trgovãeva familija na letnih poãitnicah bila —
kajti grad je imel drugega gospodarja — poslavljal pred od-
hodom, zapazil sem, da sem v deklico zaljubljen, ona v mene.
Prisezala sva si veãno zvestobo, in ker sem na Dunaju medi-
cino uãil se, a od star‰ev zapu‰ãen bil, bila so mi njena pisma
najveãja tolaÏba in vsaj du‰evno krepilo.

Vsake poãitnice pak sem imel doma, v obliÏju PraÏanka,

priliko shajati se Ï njo in delala sva osnove, kako bode po do-
konãanih ‰tudijah ona moja ljubljena Ïena postala, kako mi
bode sreãa gotovo naklonila lepo prakso, in najveãje veselje
bi bilo potem za naju, ko bi kupila gradiã PraÏanek, o kate-
rem sem od svojega oãeta Ïe taãas vedel, da bode prodan,
kadar umrje tedanji lastnik.

To so bili najlep‰i ãasi mojega Ïivljenja, ãasi iluzije in do-

mi‰ljave ‰pekulacije na lepo prihodnost.

Med mojimi tovari‰i Ïe na liceju mi je bil najljub‰i prijatelj

souãenec, Langman z imenom, sin nem‰kega uradnika, ka-
teri je bil kakor toliko drugih uradnikov porinjen iz ne vem
katere nem‰ke province k nam. Jaz pravzaprav ne vem, kaj
me je k temu ãloveku vleklo. Îe taãas — to so bili ‰e drugi ãasi

BES

DOKTOR ZOBER

121

nego danes in tudi dana‰nji so prekleto Ïalostni — nas je bilo
nekoliko v na‰ih ponemãenih ‰olah, ki smo med seboj govo-
rili jezik svoje matere. Loãili smo se kmetski sinovi od gospo-
skih sinov, uradni‰kih itd. Langman je znal samo nem‰ki in
se mi je ‰e smejal, kadar sem s tovari‰i slovenski govoril, kar
gotovo ni bilo prikupljivo.

Ker je imel malo talenta navzlic svoji veliki pridnosti, mo-

ral sem mu jaz pomagati v vsem. Denarja sem imel jaz skoro
veã nego on. Sicer nisem potreboval od njega niãesar, zaba-
vati ni posebno znal, vãasih me je celo razÏalil, nikdar kaj lju-
bega izkazal mi, skratka: jaz ne razumem sedaj, kako je mo-
goãe bilo, da sem bil temu ãloveku tak prijatelj, kakr‰en more
le mladosrãen ãlovek biti.

Bil je telesno idealno lep ãlovek, visok, ãrnolas, obraz brez

graje. Morda sem veroval v izrek, o katerem sem, to seveda
kasneje, tudi v njem in ‰e brez‰tevilnokrat sicer izku‰al, da je
najveãja laÏ — namreã, da v lepem telesu prebiva tudi lepa
du‰a. Pasja du‰a je bila v njegovem lepem telesu!«

Nekaj one iskre, katero je Lisec v Zobrovih oãeh videl, ko

ga je ‰e neznanca iz svoje sobe podil, ‰vigne iz njegovih oãi
tudi pri tem spominu. Toda ãa‰a vina je menda poplaknila
srd, ker Zober nadaljuje:

»Ker je odloãil se na univerzi to ‰tudirati, kar jaz, namreã

medicino, mislil sem, da je to najveãje prijateljstvo. Jaz sem
bil jako zaupljiva du‰a. Dasi je bil on v vseh reãeh materialist,
jaz pak manj realen v svojih nazorih, vendar nisem imel sko-
ro nobene misli, da bi je ne bil njemu povedal.

Tako sem mu dajal tudi pisma ãitati, ki sem jih od svoje

ljubice dobival. Ona je znala pisati s tako divno fantazijo, s
takim ognjem in tako resniãnostjo, da se ‰e danes ãudim, ka-

BES

DOKTOR ZOBER

122

ko je mogoãe bilo kasneje, da so se vse te tisoãere vroãe pro-
stovoljne prisege in obljube veãne zvestobe — v niãevo peno
spremenile.

Taãas sem zaupal in veroval v svojega dekleta skalovito

trdno. Bil sem paã neumen mlad ãlovek.

Ka je moj prijatelj Langman pisma, ki sem jih redno dobi-

val, posebno rad ãital, mislil sem, da to izvira iz njegovega
prijateljstva do mene. Ugajalo mi je tudi sli‰ati od njega hvalo
njenega stila in duha. Tudi mi je bila potreba govoriti vsaj z
nekom o tem, ãesar je bilo srce polno.

To je trajalo pet let. Ona je bila stara enaindvajset let, od-

bila je veã snubaãev in ãakala mene in konca mojih ‰tudij.

Pred petimi leti sem bil Langmana z njo seznanil. Bil je pri

meni na praznikih na oãetovem domu v Volãjaku — moj oãe
je bil velik skopuh, ali gostoljuben vendar — ona je bila zo-
pet na PraÏanku na poletnem stanovanju pri prijateljski graj-
ski gospodi kakor vsako poletje.

Govorila je mnogo Ï njim in mi ga hvalila. Jaz sem bil ve-

sel, da je moj prijatelj tudi njen prijatelj. Veã si niti misliti ne
bi bil mogel ni od nje niti od njega, ker, kakor bi meni ne bilo
nikdar na misel pri‰lo izneverjati prijateljevo ljubo, tako sem
sodil tudi o drugih.

Konãav‰i ‰tudije, sem se kot praktiãni zdravnik naselil.

Njenemu oãetu je bila najina ljubezen na mojo Ïeljo nezna-
na ostala. Sedaj, ko sem imel diplomo, mislil sem: bogve kaj
sem, in planil sem precej v sredino stvari, pri oãetu sem snu-
bil za njeno roko.

On je bil osupnjen, trdil mi je, da nima proti moji osebi

niãesar, vendar zdaj stvar ‰e ne gre, jaz moram prej pokaza-

BES

DOKTOR ZOBER

123

ti, kakovi bodo moji zasluÏki, moram dobiti ali dobro prak-
so ali dobro definitivno sluÏbo, pa tu v mestu, drugod ne.

Jaz sem dobre prakse za gotovo priãakoval, o svoji znano-

sti in najnovej‰ih metodah sem imel velik respekt.

Îalibog pak se je kmalu pokazalo, da sem svoje gradove v

zrak zidal.

Nesreão sem imel pri prvih kurah. Starej‰i kolegi so mi

povsod zavidno ovire delali, videl sem grdo egoistiãno kru-
hoborstvo, zasluÏil sem komaj toliko, da sem Ïivel. Bil sem
stra‰no nesreãen.

V tem ãasu mi pi‰e Langman, da je on sklenil iti v Alek-

sandrijo in Kairo, tam je veliko pomanjkanje zdravnikov, dajo
se izvrstni pogoji za dva, naj grem ‰e jaz Ï njim, v treh letih
si narediva oba malo premoÏenja in potem se lahko vrneva
v domovino. V mojih neugodnih materialnih razmerah in
poleg mojih aspiracij je bila to izvrstna misel.

To sem povedal svoji nevesti. Ona je jokala, ali obljubila mi

je, da me hoãe ãakati.

Medtem bi ona polnoletna postala, od oãeta bi neodvisna

bila — mislil sem si in, kakor so bila tri leta dolg in dolg ãas,
vendar mi je bilo po drugi strani laskavo misliti, da potem
dobim njo od nje same, ne od oãeta.

Langman pride, stanuje pri meni nekaj dni, navzoãen je

pri dveh tajnih shodih, ki sem jih imel Ï njo, in pri slovesu
pred odhodom.

Prideva v Afriko. Ob drugi priliki vam hoãem natanãneje

razloÏiti, kak je bil najin zaãetek in napredek. Le toliko sedaj,
da nama je izvrstno ‰lo, oba sva se bogatila, v dveh letih sem
imel Ïe priliãno vsoto denarja skupaj. Slab‰e sicer, vendar
tudi dobro je prakticiral Langman. Skoro ni dan minil, da ne

BES

DOKTOR ZOBER

124

bi bila skupaj, in govorila sva kakor ob ‰tudentovskih ãasih o
moji zaroãenki, za katero se je Langman vedno zanimal, in ni
enega pisma nisem mogel obdrÏati, da ne bi bil i on ãital.

Tudi ona ga ni nikdar pozabljala pozdraviti in je govorila

o njem z jako srãnimi besedami, tako da bi bil jaz lahko lju-
bosumen postal, a nisem.

Najveãji zasluÏek je nama dajala apoteka, katero sva bila

skupno ustanovila. Gospodarstvo je imel Langman sam, de-
leÏ pak je bil obeh enak, ker je zaradi moje bolj‰e prakse veã
prejemnikov prihajalo. Tudi se je moj prijatelj bolj prilagal za
‰arlatanstvo, ki je pri zdravilih neumnim ljudem nasproti
skorajda potrebno, a vendar meni zoprno. On je z dobro
vestjo prodajal ,aqua destillata’ ki naju ni skoro niã stala, za
drag denar. Jaz sem si mislil in sem videl, da ,mundus vult
decipi’. Denar je spravljal on in jaz sem mislil, da bova deli-
la na koncu. Tudi ga nisem vpra‰eval, koliko je Ïe nabralo se,
a na priliko sem vedel, da je Ïe precej‰nja vsota.

Medtem se je tretje leto h koncu bliÏalo in pisma moje

Alojzije so postajala bolj prozaiãna, toÏila mi je, koliko ji oãe
prizadene, da se ona stara itd.

Zato opomnim Langmana, da jaz odidem kmalu, naj ra-

ãun sklene in meni moj deleÏ izplaãa. Ako hoãe on ostati,
prepustim mu posel brez od‰kodnine kot samo njegovo ime-
nje.

Videl sem z zaãudenjem, da mu to ni pogodu.
Odslej je bolj poredko k meni zahajal, o raãunu se pa ni

zmenil, nego odla‰al to stvar vedno, ãe sem ga opomnil. To
mi je bilo nerazumljivo.

V tistem ãasu se je raznesla novica, da je policija zasledila

veliko zaroto in v zapor odvela mnogo odliãnih muslimanov

BES

DOKTOR ZOBER

125

in celo neke kr‰ãanske trgovce. Jaz se za vse to nisem dosti
brigal.

Nekega veãera pride Langman k meni in njegov sluga za

njim nosi teÏek kovãek.

,Shrani mi tole do jutri, da mi ne bode treba stvari na moje

stanovanje nositi. Jutri ali pojutri‰njem po‰ljem ponj.’

,Kaj pa ima‰ tako teÏkega v tem kovãku?’ vpra‰am radove-

den.

,To je moja skrivnost. Pusti zapeãateno in premagaj svojo

radovednost, izve‰ pa gotovo, kaj je,’ pravi, da kovãek v kot
in me sili, naj grem Ï njim.

Res odideva v francosko gostilnico, govoriva tam ‰e dolgo

in se razideva.

Drugi dan pridem od nekega bolnika domov, pa najdem

pred vrati dva policista in enega komisarja. ,Kaj hoãete tu?’
vpra‰am prestra‰en, ker da tukaj z justico ni niti nedolÏnemu
ãloveku posla imeti, to sem vedel.

,Gospod pojde z nami,’ reãe mi komisar, policista me pri-

meta in odvedó me v jeão. Niti v svojo sobo nisem smel po-
gledati.

V jeãi sem prosil, naj se po‰lje na avstrijski konzulat, naj se

po‰lje po Langmana, jaz sem nedolÏen, dam kavcijo itd. Vse-
mu so se smejali, ostal sem sam, sam podnevi in ponoãi. To
so bile stra‰ne ure.

Potem se zaãno preiskavanja. Vpra‰an sem bil o osebah,

katerih nisem ãisto niã poznal ali pa samo po imenu. Vpra‰an
sem bil, od kod je smodnik v mojo sobo pri‰el. Tu sem stoprv
zvedel ali slutil, da je bil v kovãku, ki mi ga je Langman v sobo
postavil, smodnik.

Jaz, kratkovidni osel, bal sem se sedaj izdati Langmana, bal

BES

DOKTOR ZOBER

126

sem se nadleÏnosti in opasnosti narediti prijatelju, takemu
prijatelju, ki me je bil — izdal!

Rekel sem, da nikdar nisem znal, kaj je v kovãku, da mi ga

je eden mojih pacientov, ki ga ne poznam, dan prej spraviti
dal.

Ta izgovor v nuji me je zaplel v celo mreÏo protislovij, sum

na mene je bil ‰e veãji. Potoval sem nazaj v zapor in prebil
tam brez ‰tevila muãnih dni in noãi.

Od nobene strani ni bilo pomoãi. Sklenem resnico pove-

dati o kovãku, saj vendar Langman ni mogel tako neumen
biti in sebe zapletati v kakovo zaroto, gotovo je bil tudi on le
nedolÏno orodje, in ãe njegovo ime imenujem, pozvan bode
i on in potem se bode pomota pokazala.

Ali ko Langmanovo ime imenujem, pokopal sem se popol-

noma, kajti sedaj izvem, da je on ubegnil tisto noã, ko sva se
midva raz‰la, z ladjo, ki je taãas odjadrala po polnoãi. Nje-
govo udeleÏenje pri zaroti je bilo ,dokazano’. Tako naglo je
od‰el. A meni ni prej niã povedal!

Zdajci stoprv se mi vzdigne stra‰en sum, zakaj mi je ba‰ on

kovãek v stanovanje postavil, zakaj mi ni hotel raãuna nare-
diti, zakaj se je bilo njegovo prijateljstvo zadnji ãas ohladilo.
Prekletje bodi ãlove‰ki lakomnosti, ki take judeÏe raja! Pre-
kleta zemlja, da takih ljudi ne poÏre!

Tako sem klel na prvi hip, a potem zopet vsega vkup nisem

mogel verjeti, duh mi je otrpnil, na vse kombinacije neved-
nih, fanatiãnih mojih sodnikov nisem vedel kaj reãi, moje
drÏavljanstvo me ni varovalo, ker nisem mogel do tega pri-
ti, da bi bil pomoãi dobil.

Obsojen sem bil po dolgem preiskovalnem zaporu in od-

vedli so me v Kairo.

BES

DOKTOR ZOBER

127

Tam sem bil leto dni v zaporu, preden se mi je prav na hu-

moristiãen naãin — ne utegnem sedaj tega praviti — posreãi-
lo uskoãiti.

Ponoãi hodeã in po stranskih potih sem pri‰el v Aleksan-

drijo in tam po velikih teÏavah pribeÏali‰ãe na‰el pri diplo-
matiãnem avstrijskem zastopniku, ki mi je vse obetal, a samo
nekatere moje papirje nazaj dobil, a ne mojega premoÏenja.
Za to ni hotel nihãe vedeti. Le malo ostankov sem dobil.

Ubog sem bil in potrt. Preden pri orientalnih neredih kako

zado‰ãenje dobim, bode dolgo ãasa poteklo.

Kaj poãeti? Domov iti?
Prviã nisem imel potnine, drugiã pak pokaj? Beraãit?
Ko bi znal, kod Langmana iskati, da! Ali vrag vedi, kam ga

je neslo.

Kaj se je z njo zgodilo v teh dolgih treh letih? Jaz nisem

dane besede drÏal njej in zdaj je morem ‰e manj. Kako se mo-
rem kot uskok iz jeãe, ãeprav nedolÏen, pa pol nag nanjo obr-
niti? Nikdar, zdaj vsaj ne!

Pi‰em torej nekemu biv‰emu ‰olskemu kolegi, naj mi po-

zve, kaj je z njo in ali je mogoãe v domovini kje kako meni
primerno mesto dobiti. Odgovori mi kmalu, da je za gotovo
ãul, da se je ona omoÏila, imena njenega moÏa ne ve veã; kar
se drugega dela moje pro‰nje tiãe, obÏaluje, da mi ne more
nobenega sveta dati. Pristavlja ‰e, da je bilo med mojimi
znanci kot gotovost raznesena novica, da sem mrtev, torej mi
ãestita na Ïivljenju, ãe‰ mrtvo napovedani ‰e dolgo Ïive.

Kaj je bilo zdaj meni treba dolgo Ïiveti!
Izgubil sem vse, celo mladostni pogum in veselje do dela

in pridobivanja. Nobene trdne volje nisem imel, od kraja za-
ãeti. Pokaj tudi?

BES

DOKTOR ZOBER

128

Zapravil sem bil ostanek svojega imetja, Ïivljenje v tem

kraju brez vse pravne varnosti mi je bilo zoprno in vendar se
nisem znal kam premakniti.

Kakor satira na moje razmere mi pride pismo od mojega

brata, v katerem mi naznanja, da je oãe moj umrl Ïe pred
dvema letoma, njemu prepustil vse domovje, a da ima slabe
letine, povsod nesreão, da je zabredel v dolg, naj mu torej,
ker ãuje, da nisem umrl, denarja po‰ljem.

Lopov! Prej, ko sem ‰tudiral, bil je na vsak krajcar srdit,

katerega sem s teÏavo od skopega oãeta prejel, a sedaj je ho-
tel ‰e denarja od mene, namesto da bi govoril o mojem de-
diãnem deleÏu iz zapu‰ãine mojega oãeta. Naprosim nekega
brivca, kateri mi je bil edini prijatelj — kaka satira zopet —
naj mu pi‰e, da sem vendarle popolnoma mrtev.

Zdajci se zaãne zame ãas, ko sem brez dela bil, stradal in

glad trpeti moral in, prodav‰i zadnjo obleko, bil na tem, da se
pogubim.

Iz prej‰njih ãasov znan mi kapitan francoske ladje me re‰i

s tem, da mi ponudi mesto ladijskega zdravnika, ker je bil
njegov dosedanji umrl.

Prevzel sem to sluÏbo, zapustil mesto svoje nesreãe in pre-

plul ves ocean in obiskaval obale ‰tirih delov sveta.

Nazadnje sem se naveliãal tudi tega in hotel sem se vrniti

v domovino. Pozabil sem bil svoje mladostne upe, novih si
nisem delal, torej je bilo moje Ïivljenje od danes do jutri —
suho in prazno. Sluãaj je nanesel, da sem obtiãal potem v Ca-
rigradu, kjer sem ‰e dandanes.

Sluãaj je tudi bil, da sem ‰el zopet na svoj dom pogledat in

da sem tam na‰el njo, kateri sem nekdaj toliko zaupal, a na‰el
jo Ïeno moje sreãe tatu in izdajalca Langmana!

BES

DOKTOR ZOBER

129

Neki rojak me namreã dobi v Carigradu in mi reãe, da je v

domaãem uradnem ãasniku ãital razglas o neki prodaji, v ka-
teri se kurator postavlja meni. To mu je v oãi palo, ker ni ‰e
nikdar sicer ãital imena Zober. Radoveden vpra‰am za list in
vidim, da je prodano posestvo mojega brata, da imam jaz od
oãeta izgovorjen kot v mali hi‰i in da ga hoãe po zakonu ku-
povalec hi‰e z odkupom odpraviti. Tako daleã je pri‰lo tudi
z mojo rojstno hi‰o! Iz kmetskega magnata, kakor je bil moj
oãe, postal je moj brat beraã!

Ta misel mi je vzbudila vprviã po dolgem ãasu toÏenje po

domovini. Hitro popustim vse in se napotim domov. Bil sem
namenjen, ãe le mogoãe, nazaj kupiti rojstni dom in njega
zemlji‰ãe ter pokmetiti se.

Pridem domov. Znate oni klanec, ko se pride do treh sta-

rih ãe‰njevih dreves in se odpre razgled na vas in na grad
PraÏanek?

Tam mi je o pogledu grada na misel pri‰lo: glej, nekdaj si

sanjal toliko zasluÏiti, da bi ta gradiã kupil in v njem sreãen
bil Ï njo.

Ta misel me je sentimentalnega naredila. Kakor petnajst-

letno dekle sem bil ãez dolgo ãasa mehak in zdi se mi, da mi
je solza v oãi pri‰la — najneumnej‰a solza in najmanj moÏev-
ska — jokajoãega sam nad seboj.

To vam moram povedati, da si morete le nekoliko bolj

predstavljati, kako stra‰no me je pretreslo, ko sem ‰e tisti ve-
ãer zvedel, da stanuje res ona tam, kjer je nekdaj upala, a na-
mesto z menoj z onim ãlovekom, ki je mene izdal! Ona Ï
njim!

Vi ne veste, koliko diaboliãne moãi poãiva v ãloveku, in ne

Ïelim vam, da bi vam jo izkustvo vzbudilo.

BES

DOKTOR ZOBER

130

Meni se je vsa vzbudila tedaj.
Ma‰ãevati sem se hotel, a sam. Obema sem na menil na-

rediti pekel na zemlji.

To sem zvesto storil. Ne bom vam sedaj opisoval vseh

scen, ko sem bil Ï njim najprvo skupaj, ko sem ga sam tako
daleã spravil, da mi je v prvi zadregi spriãevalo dal, kakr‰nega
ãrno na belem prej niti nisem popolnoma imel; ko sem ga
potem pred njo v vsej njegovi lopovski obliki pokazal in jo
vendar primoral, da je pri njem ostala, katerega Ïe prej ni
posebno ljubila itd.

Obadva sta se tresla pred menoj kakor pred hudiãem in

oba sem vrtil, kakor sem hotel. To je tisti vpliv, o katerem ste
tudi vi sli‰ali.

Vendar kmalu sem misel opustil, da bi tam ostal. Prenasitil

sem se sovra‰tva, zagotovil si izgovorjeno hi‰o svojega oãe-
ta, kjer sem tudi vas na‰el, in potem sem le vãasi prihajal na
jesen in spomlad, vselej strah za oba, posebno zanj, ki ni imel
nobenega poguma meni nasproti.

Da morete misliti, kako sem ga traktiral, sodite iz te malo-

sti, da me je moral vselej sam voziti, kadar sem kam hotel; in
kadar sem se zmislil, poslal sem ga na sredi ceste od sedeÏa
proã h koãijaÏu na kozla sest.

On je storil vse iz straha pred menoj.
Ko sem bil vzadnjiã z njim skupaj, moral me je tudi sam v

mesto voziti in pri koãijaÏu sedeti. Vem, da ga je to poniÏanje
jako peklo, ‰e bolj pak je lakomnika grizlo, da mi je moral
moj ukradeni deleÏ izplaãati, katerega prej nisem hotel.

To je bilo najbrÏ vzrok, da je od gneva razburjen med po-

tom domov na vozu nagle smrti umrl.

BES

DOKTOR ZOBER

131

Ona je krivo mislila, da sem jaz svojo zdravni‰ko znanost

zlorabil in mu iz Ïivljenja pomogel.

Zato je bolezen dobila taãas, katero ste mogli tudi vi opa-

zovati. Vam, ki me zdaj poznate — in vi ste edini ãlovek, ka-
teremu sem o sebi toliko govoril — dajem besedo na ãast in
po‰tenje, da je bil ta njen sum prazen. Vendar ji ga nisem mo-
gel iz glave izbiti, a si tudi nisem mnogo prizadeval.

Kasneje se mi je vãasi Ïe smilila in mislil sem, da ni niãe-

sar storila, kar druga Ïenska ne bi tudi. In ko ste me vi na‰li,
bilo je moje sovra‰tvo Ïe ohlajeno.

Kako sem pa do tega pri‰el, da sem vam prijatelj in da vas

celo Ïenim z njegovo in njeno hãerjo — tega, bogami, ‰e sam
ne razumem. To je velika nedoslednost, kakor vidite; ali vse
na‰e Ïivljenje in ves ãlovek je sestavljen iz nekonsekvenc.
Sicer mi pa zdaj ni Ïal, ãez dolgo ãasa sem zopet nekaj sam
s seboj zadovoljen in to morda zaradi vas, ki ste mi tujec. Tu-
di deklica mi dopada, ne domi‰ljam se, da je njegova hãi. Na-
robe, ‰e rad jo imam.«

Rek‰i pomoli starec ãa‰o preko mize, trãi in pije, odloÏi jo

in zami‰ljen zre v zrak.

»Nisem vam tujec veã in Ïelim ‰e manj biti tujec,« reãe mu

Lisec s solznim oãesom.

BES

DOKTOR ZOBER

132

ENAINDVAJSETO POGLAVJE

ed pripovedovanjem je pil Zober tudi prej mnogo,
zaãelo se mu je poznavati kakor oni veãer v gradu. Kar

je Lisec potem govoril, ni zvesto poslu‰al, zami‰ljen je z obe-
ma rokama drÏal ãa‰o, kakor da bi se bal, da se ne bi zvrni-
la.

»Kje smo Ïe?« vpra‰a po nekoliko minutah. Lisec sam ni

sli‰al ‰tacij imenovati, tedaj vstane in gre pozvedovat.

Ko pride nazaj, najde Zobra z glavo na mizo naslonjene-

ga. Glasno mu imenuje ladijsko postajo, katera sedaj pride.

Stari vzdigne teÏko glavo in pravi: »Vino me je Ïe vdrugiã

premagalo v va‰i druÏbi. Ne sodite me napaãno, a bilo je
mnogokrat moja tolaÏba ba‰ pitje. âlovek pozablja le, ako je
lahkomi‰ljen ali ako mnogo dela ali ako pije. Pozabljati je bilo
meni potreba, delal sem, a moral sem tudi piti. Mogoãe, da
bode sedaj kaj bolje, pravzaprav je Ïe bolje. Le glejte, da svojo
stvar uredite. Na spomlad se vidimo doma, ako zdrav osta-
nem in ako se ãesa drugega ne domislim. MoÏno je, da potem
skupaj ostanemo. Nekoliko potrpljenja z menoj vam bode
treba, ali …«

»Veãjega veselja za mene in tudi za Lino, ako se upanje

izpolni, ki ste mi ga dali, gospod doktor, ne bode, nego post-
reãi vam z ljubeznijo kot oãetu. .«

»Ha-ha-ha!« zagrohoãe se Zober zopet v svojem jovial-

nem glasu. »,Oãetu?’ tega imena tudi ni v mojem leksiku.

BES

DOKTOR ZOBER

133

Vendar, ker ste Ïe, kakor sem prej rekel, enkrat moj neãak bili
in jaz va‰ stric, ostanimo pri tem. âe nisva po krvi, to nam
medicinarjem prav malo imponira. Bilo bi Ïalostno za vas, ko
bi se kreposti in slabosti po krvi dedovale. Potem bi morali vi
roge nositi, za to pa, se mi zdi, da niste ustvarjeni. In tudi
deklica se mi zdi dobro dete in je.«

Lisec je hotel na druge stvari pogovor navesti, ker se je bal

njegove kritike o bitju, ki mu je bilo najdraÏje. A Zobru se
zaãne zdehati.

»Prijatelj, jaz pojdem spat. V Zemunu vi izstopite. Buditi

me ni treba, tega nimam rad. Îelim vam sreão, pa sva na dvo-
je. Govoril sem vam mnogo vãasi, kar sam ne vem, ali je bilo
iz mojega notranjega ali ne. Mislite si, da je vendar resniãen
pregovor, da pes, ki laja, ne grize. Jaz sam sebe ne poznam,
dasi sem star. Îalostno, rekel bi kdo, ali nobeden, ki bi bil
moje du‰evno Ïivljenje Ïiveti moral. Tako je.«

Rek‰i, vstane in sedaj je Lisec videl, da ga pito vino prema-

guje, kar je ãutil Zober sam in rekel:

»Starost, prekleta starost, noge so slabe, spremite me dol

v spalnico, zdi se mi, da Ïe sam ne pridem lahko veã.«

Po klopeh okoli so bili drugi potniki zadremali, le malo jih

je bedelo pri igrah.

Lisec prime starca pod pazduho in ga vodi po ozkih stop-

nicah v niÏji trebuh ladje. Tam se starec na svoje mesto uleÏe
in reãe:

»Tako! Pa dobro se imejte, ãe se ne vidiva veã. Kakor sem

rekel, ne budite me v Zemunu. Jaz rad spim. Pozdravite
Lino.« In Ïe jame dremati.

»Dajte mi roko,« prosi Lisec z ginjenim glasom.

BES

DOKTOR ZOBER

134

»Ah, ãemu to, Ïe dobro, zbogom!« reãe starec, da roko in

Ïe je spal.

Ob drugi steni je smrãal na enaki slabi vrvni postelji drug

ãlovek. Nekaj sekund je Lisec postal v na pol temni ozki ka-
bini, potem zopet odgrnil zagrinjalo, ki je namestovalo vra-
ta, in z nekako teÏkim srcem od‰el od speãega starega moÏa!

Ali je imel slutnjo, da ga ne bode nikdar veã videl? Zave-

den si te slutnje ni bil.

Gre gor zopet na krov. Noã je minevala, jutro se je delalo,

nikogar razen kapitana, kormanu‰a in opravljajoãih delavcev
na krovu bedeãega ni bilo.

Liscu to noã ni bilo za spanje. Fantazija njegova je imela

toliko novega gradiva prebaviti, da ni znala, kje zaãeti, kate-
ro misel do kraja misliti in ne one druge preskoãiti. Slika o
teÏkem Ïivljenju tega moÏa mu je bila razvita pred oãmi, mo-
Ïa, ki je tako ãudovito posegel v njegovo lastno Ïivljenje, ne
iz preraãunanja ali iz egoizma, nego iz sluãaja kakor za ‰alo!

In na drugi strani je vstajala mila podoba pred njegovo du-

‰o, ljubljena deklica, ki mu zvesto srce hrani in ga priãakuje.

Jutro je bilo tu, a z njim poslednja postaja, mesto na av-

strijski meji, Zemun, kjer je moral Lisec zaradi svojega nove-
ga plana izstopiti.

Naglo stopi v spodnji prostor. Zober je trdno spal. Ker si ga

po njegovem naroãilu ni upal zbuditi, poloÏi mu napisan lis-
tiã v roko, da ga je moral najti, kadar je vstal — in odide s
solznim oãesom.

Izstopi na suho, kmalu ladja odpluje in Zober Ï njo.
Drugi dan se vozi Lisec po Savi navzgor v domovino. Ve-

sela voÏnja k zvesti nevesti.

BES

DOKTOR ZOBER

135

DVAINDVAJSETO POGLAVJE

ilo je leto kasneje.

Na PraÏanku pod lipo sedi stara teta in vesela gleda

mlado gospo — njeno Lino, ki vpra‰uje: »Kje je Ivan, kje je
Ivan?«

»Kaj mu hoãe‰?«
»Ivan!« doni glasen, ljub klic proti gospodarskim poslop-

jem. Od tam pride Ivan Lisec, sedaj gospodar na PraÏanku, s
poãasnim korakom in z veselim nasmehom.

Mlada Ïena zavihti pismo pokonci in reãe:
»BrÏ pridi, Ivan, vesele novosti.«
»Kaj takega?« vpra‰a on.
»Stari doktor pride, glej, tu je pismo iz Konstantinopola!«
On pristopi, vzame ji pismo iz rok, odpre ga, ãita, a zma-

je z glavo.

»Ne pride?« vpra‰a mlada Ïena.
»Beri!« rek‰i, ji poda razvit list.
Ona ãita:

»Ljubi neãak! To spomlad me ‰e ne bode. Na jesen, ãe bog

da, pridem za zmerom. Sedaj idem v Arabijo. Kolera je tam.
Jaz sem zanjo prestar, bojim se je ne, a tudi krajev nisem ‰e
videl. V prilogi ti po‰iljam pooblastilo, da z mojim naloÏenim
denarjem, katerega zgodovino pozna‰, po svoji previdnosti

BES

DOKTOR ZOBER

136

za dobre namene upravlja‰, ako bi me kaj prehitelo na moji
zadnji ekspediciji.

Dr. Zober.«

Mlada Ïena se zamisli, potem vpra‰a:
»Ivan, kaj pomenijo te besede ,denarjem, katerega zgodo-

vino pozna‰’? Zakaj mi nisi ‰e nikdar o tem pravil?«

Lisec je bil v zadregi. Ona ni smela vedeti tega, po ãemer

je vpra‰ala. Ali pa je smel lagati se njej, od katere je bil vajen
in je priãakoval same resnice?

»To ti povem drugi pot,« reãe ozbiljno.
»A zakaj ne zdaj?« vpra‰a prestra‰ena. Da bi on skrivnost

imel pred njo? To je bil prvi povod nesporazumljenja v mla-
dem njunem zakonu.

A ni dolgo trajal. ·e isti dan popoldne je Lisec prisedel k

svoji Ïenici, oklenil roko okoli nje in rekel:

»Ti si nevoljna, da ti nekaj nisem povedal, kar si me vpra-

‰ala. Ti sluti‰, da bi ti pojasnilo morda kaj, kar si videla, a ne
razumela. Ali poslu‰aj me. Ko bi starega Zobra ne bilo, ne
bilo bi mene pri tebi in ti me ima‰ vendar ‰e malo rada, ne?«

Poljub je bil odgovor.
»Staremu Zobru morava biti zahvalna za svojo sreão.«
»Ali se nisem veselila njegovega prihoda? In sedaj gre v

tisto Arabijo, kjer je kolera, in ima ‰e skrivnosti s teboj.«

»Vidi‰ in te skrivnosti mi je povedal z Ïeljo, da jih nikomur,

tudi tebi ne povem. Ali terja‰ od mene, da besedo prelomim
in da ne bodem mogel moÏu mo‰ko v oãi pogledati, kadar
pride, moÏu, kateremu sem hvaleÏen?«

»Ne, ne! Jaz neãem niãesar vedeti,« reãe ona in se ga okle-

ne z obema rokama, nasloniv‰i se mu na rame.

BES

DOKTOR ZOBER

137

In ni vpra‰evala veã o tem ter ne ve zgodovine svojega oãe-

ta niti danes. âemu tudi bi se ji nedolÏna sreãna du‰a teÏila?

Jeseni je mlada gospa sama v Zobrovi sobici vse prezraãi-

la, pospravila, olep‰ala. V gradu je tudi zanj stanovanje pri-
pravljala, nihãe se ni bolj veselil njegovega prihoda, nihãe
bolj Ïelel ljubo postreãi starcu nego ona.

Saj je njen Ivan rekel, da mu je hvaleÏen, in to je bilo za-

njo dovolj. In njo samo je ãudni starec tolaÏil, ãe je prav v tisti
sapi — zabavljal.

Ali jesen mine, pomlad pride, druga jesen in zavrstjo njih

veã — dva ãvrsta sinãka Ïe na PraÏanku imajo, ali doktorja
Zobra koãa ‰e vedno zapu‰ãena stoji in Ïe ljudje pripovedu-
jejo bolj pravljiãno, kakov je bil on. Niti njega ni niti poroãi-
la o njem.

âe ‰e Ïivi, mora biti jako star in mator. Ali ÏaliboÏe, da to

verjetno ni, valjda ga je kolera pokosila v daljni tujini in mir-
ne starosti uÏivati v domovini ni mu veã treba. In to je ‰koda
zavoljo tega, ker, ko bi bil moÏ pri‰el po svoji obljubi domov
v Volãjak na starost poãivat in bi bil videl sreãni zakon na
PraÏanku, uÏival ljubeznivo postreÏbo mlade Ïene in Lisca,
izgubil bi bil morda svoje ostre sodbe o ljudeh in o tem sve-
tu sploh.

BES

DOKTOR ZOBER

138

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-107-X

Wyszukiwarka

Podobne podstrony:
Josip Jurčič Domen
Josip Jurčič Nemški valpet
Josip Jurčič Tihotapec
Josip Jurčič Jurij Kozjak, slovenski janičar
Josip Jurčič Sosedov sin
Josip Jurčič Telečja pečenka
Josip Jurčič Spomini starega Slovenca
Josip Jurčič Lepa Vida
Josip Jurčič Hči mestnega sodnika
Josip Jurčič Tugomer
Josip Jurčič Golida in druge povesti
Josip Jurčič Kozlovska sodba v Višnji gori
Josip Jurčič Grad Rojinje
Josip Jurčič Veronika Deseniška
Josip Jurčič Moč in pravica
Medal dla bohaterskiego doktora z pogotowia w Katowicach, Ratownictwo medyczne, Katastrofy
Aborcja - Psychoterapia doktora Mango, obrona życia, dramat aborcji
charakterystyka doktora Judyma, Szkoła, Język polski, Wypracowania

więcej podobnych podstron