BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

1

 

Josip Jurãiã

Moã in

pravica

BES

e

DA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

2

 

BES

e

DA

Josip Jurãiã
MOâ IN PRAVICA

To izdajo pripravil
Franko Luin

[e-mail]

ISBN 91-7301-210-6

[e-mail]

www.omnibus.se/beseda

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

3

 

I

N

apoleona Prvega sijajna zvezda je zahajala. Od
juga so pritiskali na Kranjsko graniãarji in po ma-

lih bojih so popu‰ãali nekdaj zmagoslavni Francozi do
zdaj pokorno deÏelo.

Zami‰ljen in slabovoljen je sedel kranjski gra‰ãak na

Dolenjskem nekaj ur pod Ljubljano poznega veãera v
svoji sobi. Pred seboj je imel veã pisem, v nem‰kem ali
francoskem jeziku pisanih. Naznanjale so se mu iz glav-
nega mesta in od njegovih visokih prijateljev neugodne
novice. »Ilirija oÏivljena« je bila zopet pokopana; veli-
kanski duh francoski je bil strt, vraãalo se je staro av-
strijsko gospodarstvo in do tega ni imel vitez F. — fran-
coski guverner ga je bil postavil za mêra — nobenega
soãutja. Bil je eden izmed malega ‰tevila onih, kateri so
z Vodnikom vred pred oãmi imeli sicer nejasno, a bolj‰o
bodoãnost na‰e domovine. Bil je domaãin po rodu; nje-
govo plemstvo ni bilo staro, njegovi oãetje niso bili od
germansko-frankovskih ãasov med Slovence naseljeni.
·ele njegov ded, ki je bil od kraja preprost trgovec in si
je bil bogastvo pridobil, kupil si je bil naslov in ponemãil
slovensko ime, katero se je vendar med gra‰ãini podloÏ-

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

4

 

nim ljudstvom na njegovo jezo ‰e dolgo edino drÏalo
njegove hi‰e.

Vitez F. (vsega imena ne pi‰em zaradi njegovih ‰e Ïi-

veãih potomcev in zlasti, ker ga v stvari treba ni) bil je
izobraÏen moÏ, kakor jih je bilo taãas med njegovimi
vrstniki malo. âital je mnogo francoskih pisateljev
izpred revolucionarne dobe, kar je imelo velik vpliv na
njegovo mi‰ljenje in obudilo mu zlasti veliko spo‰to-
vanje do vsega francoskega, od koder je mislil da pride
vsemu svetu nova doba omike. Napoleon je bil njemu
izrastek francoske velikosti in, kakor je taãas povsod
ãastilce imel, bil je tudi F. eden njegovih ãastilcev. Padec
tega velikana ga je ganil torej globoko.

A tudi druga stvar mu je delala skrbi. Preveã je vero-

val v stalnost in gotovost tega, kar je po svojih nazorih
Ïelel. Videã zaãetek, veroval je tudi v zvr‰etek. Zatorej ni
samo z veseljem prevzel dane si ãasti okrajnega mêra
(Ïupana), nego nikjer in nikoli ni skrival svojih misli. Bil
je torej pri starem uradni‰tvu poãrnjen za slabega Av-
strijca in to bi mu utegnilo zoprnosti in sitnosti zadajati.
V tem premi‰ljevanju je bil, ko naglo njegova Ïena v
sobo stopi.

»Graniãarji gredo!« reãe ona prestra‰ena.
»K nam? Po kaj?« A tudi on lice spremeni in hiter od-

govor na svoje si vpra‰anje mu ‰ine skozi glavo. More-

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

5

 

biti ga je Ïe kdo obtoÏil? Morebiti ga hoté zapreti? Ven-
dar ne! Dejanstveno ni niãesar pregre‰il.

»Kdo ti je to rekel? Paã ne bode res! Voja‰tvo gre po

cesti, dobro ãetrt ure v stran nimajo nobenega namena
niti ãasa hoditi.«

Ona mu odprt listiã pomoli. Bilo je nem‰ki pisano

naznanilo, da pridejo trije c. kr. ãastniki in deset moÏ
nocoj ‰e na veãerjo v grad.

»Kaj hoãem! Mesa ni dovolj v hi‰i, danes je sobota,

prepozno je koga poslati ponje in morebiti ga ni dobiti
ni, in tako pozno! Ura je Ïe devet. Bogve kaki ljudje so
to, moj bog!«

»Stori, kar more‰,« odgovori on ter nevoljen gre skozi

okno gledat v ãrno noã, ali se morebiti Ïe bliÏajo nepri-
jetni pozni gostje. Îena je ‰la vtem po stopnicah dol in
je v naglici sklicala Ïenske posle na delo, pripravljanje in
pomaganje.

Gori na kurjih gredeh, kjer so pri petelinu kimale ko-

ko‰i, ne priãakujoã smrtne ure, prikazale so se luãi in
déklina debela roka je posezala v perutninsko veãeãe
krdelo. V kleti je prestra‰ena smuknila mi‰ka izpod ne-
nadno obiskanega vinskega soda. A v konjskem hlevu so
trije hlapci na jaslih sedeli, tobak Ïveãili in rekli:

»Kaj hudiãa, da soldat ponoãi pride! Saj je pri cesti

veã gosposkih hi‰!«

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

6

 

II

P

ol ure in ‰e pol je bilo pre‰lo. V najlep‰i sobi ma-
lega gradu — posebno lepih sob sicer ni bilo — po-

grnjeno je bilo za veãerjo ãastnikom. Spodaj v druÏinski
izbi so bile vse priprave gotove prostim vojakom, kate-
ri so bili naznanjeni. A nikogar ‰e ni bilo.

Zadovoljna, ker so bile vse teÏave premagane, hodi-

la je gospa slovesneje nego navadno obleãena okoli
mize, popravljaje tu in tam.

·e prijetna Ïena. Stara ‰estindvajset let, sicer malo

nizka, a polnega telesa, gladek, bel obraz, velike Ïive oãi
je imela — niã podobe, da bi to bila soproga ãisto niã
lepega, kostenega, petnajst let starej‰ega gospodarja.

Zakon teh dveh je bil navadne sreãe. Vãasih je bil

majhen hi‰ni razpor, a trpel ni dolgo. On je bil precéj
strasten moÏ, ona je imela malo svojeglavnosti, a vselej
se je o pravem ãasu moÏu upokorila. On se je Ïenil iz
ljubezni do nje in ona je mislila, da ga tudi zelo rada
ima. Saj jo je bil k sebi povzdignil, ne gledajoã dobiãka,
ker njena rodovina ni bila bogata. V samostanu zrejena,
bila je zelo poboÏna, morebiti ne toliko iz nagona, nego
iz naravnega vzroka, ker ji je potreba bila, srce, ki ni vse

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

7

 

viselo na starej‰em moÏu, ki materine ljubezni ni po-
znalo (otrok nista imela), napolniti s kakim drugim ãu-
tom. MoÏu je bila zvesta; nezvestobi niti prilike ni bilo,
ko bi je celo poboÏnost in dolÏnost ne bila vezala.

Spomini njene mladosti — v vsakdanjih skrbeh so bili

Ïe pozabljeni.

âuj, na dvori‰ãu se zasli‰i Ïvenket jezdecev! To so bili

gostje. Gospodar jih sprejme; po stopnicah se jim posve-
ti.

·tirje ãastniki so bili, ãisto sami; naznanjenih vojakov

ni bilo Ï njimi.

Gra‰ãaku je bilo to zelo neprijetno. Ljudje so bili osor-

ni, niti imenoval se mu nobeden ni. Ropotali so s sablja-
mi po stopnicah gor kakor doma in gospodinjo po-
zdravljali kakor stari znanci. S precèj neprijazno vljud-
nostjo ga eden poprosi, naj dá konjem dobro postreãi.
Odide, da bi tem ljudem izpred oãi bil.

Ko pride iz hleva nazaj v sobo, najde jih okoli mize.

Ob kratkem se mu imenujejo. Dasi ãastniki v graniãar-
skem polku, bili so vendar trije nem‰kega rodu, a vsi so
govorili samo po nem‰ko. Izmed imen si je zapomnil
baron samo eno, ime najmlaj‰ega lajtnanta, ki je tik nje-
gove Ïene sedel in s pre‰erno lahkoto svoj laket na roão
njenega stola naslanjaje vedno vanjo govoril, ako ni je-
del ali pil. Bil je lep moÏ.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

8

 

»Gospod lajtnant je moj prej‰nji znanec iz mesta,«

reãe gospodinja svojemu moÏu, ki se ni nadejal tega hi-
trega prijateljstva.

Baron sam ni vedel, kaj je na to odgovoril, a jezen je

bil, da bi bil vse goste izmetal. Ali vojaki so bili ter nje-
mu se je bilo posebno bati.

»Lepi ãasi so bili,« reãe lajtnant in pripoveduje gospé

o nekem plesu, o nasprotnem stanovanju in veã stvari,
ki niso bile vsem razumne. Gospa je bila rdeãa, a po-
slu‰ala je vidno rada.

Govor je bil Ïivahen. A z gospodarjem so malo govo-

rili gostje, katerim je vino izvrstno ugajalo; dostikrat mu
ni odgovarjali niso, ako se je hotel vmes vtikati.

Pilo se je mnogo.
Kakor sluãajno se zunaj pred sobo na prehodih snide-

ta mladi lajtnant in eden njegovih tovari‰ev. Hi‰na, ki je
prej v mestu bila in razumela tuji jezik, odslanjala je tiho
vrata svoje izbe v kotu in radovedno gledala, kak‰ni so
ti vojaki. Saj mlade ãastnike vsaka Ïenska rada ogleduje.
âula je pogovor.

»Kako ti je pogodu ta Ïenska?«
»Dobra bi bila. Îal, da jo ima tak bedenj! A od kod jo

ti Ïe od prej pozna‰?«

»Ha, jaz sem ji zaljubljena pisma pisal, ko se ji ‰e sa-

njalo ni, da mi bode kdaj v tem gnezdu vino toãila! A ni

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

9

 

‰e pozabila tega. Stavim, da me ima ‰e zapisanega. Pre-
kleto me jezi, da ne morem tukaj ostati,« reãe lajtnant.

»Zakaj ne?« odgovori tovari‰.
Med pogovorom sta pri‰la na drugi konec; tam po-

govorita ‰e tiho, da hi‰na Ïe niãesar ne more sli‰ati, a
nazadnje si smeje roki stisneta in vrneta se v sobo.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

10

 

III

J

ako pozno je Ïe bilo, ko so ãastniki vstali. Starej‰a dva
sta malo omahovala na nogah, kajti dosti ãa‰ vina je

bilo minilo pri tej mizi.

Gospa, ki je bila ‰la dalje ãasa ven, pride s prijazno po-

nudbo nazaj, naj gospodje ostanejo nocoj tu, noã je
temna in pot je slab. A reãejo, da jim to ni mogoãe, ker
je treba jutri zgodaj biti pri bataljonu. Samo najmlaj‰i
lajtnant se ne brani niãesar in po kratkem spogledu s to-
vari‰em, s katerim je govoril prej, reãe:

»Meni ni dobro, jaz ostanem do jutra tu. Opraviãite

me.«

Hi‰nemu gospodarju nikakor ni bilo ljubo. âakal je Ïe

komaj, da bi se tovari‰i izgubili, ker prijazni nikakor niso
bili; da, celo vinjeni zaãeli so bili njega in njegovo fran-
cozovanje zbadati. Videl je, da se je bil res nekdo potru-
dil, njega natanko popisati tem vojnim moÏem, ter zde-
lo se mu je, da njegovo vino uniãujejo skoro bolj iz ma-
‰ãevanja nego iz iskanja njegove gostoljubnosti. A bil je
mirne krvi in rekel je lajtnantu, da ga veseli, ako si vza-
me na sluÏbo vse, s ãimer mu je mogoãe postreãi. In ba‰
tega gizdavca bi se bil najraj‰i iznebil. Nesramno lahkot-

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

11

 

no se je vedel proti Ïeni, katero je bilo prej zadelo Ïe veã
kaznovalnih pogledov tihega gospoda soproga, ki danes
svoje Ïene in njenega obna‰anja ni razumel.

»Bode skoraj bolje, da gremo pe‰,« reãe eden izmed

ãastnikov, ko so na dvori‰ãu bili. Po kratkem razgovoru
je bil ta ãudni nasvet sprejet. Gra‰ãak je dal dva svoja
hlapca, da sta konje vedla pred njimi. Oni trije pak so ‰e
precej dolgo stali v mrzloti na dvori‰ãu in govorili ter se
krohotali. Dva druga hlapca sta stala s priÏganimi smol-
natimi baklami, da bi do ceste gospodo spremila.

»âujte gospod F.,« reãe naposled eden ãastnikov gra-

‰ãaku, ki je Ïe malo nepotrpeÏljiv stal pri njih, »vi bi nas
morebiti malo spremili. Vsaj ãez to grmovje. âujemo, da
ste spremljali tudi francoske goste, ki so bili pri vas.«

Gospodar se temu nepovoljnemu pozivu ni mogel

ustavljati, posebno, ker se je zadnje sklicevanje nekako
ãudno zatezalo. Napoti se Ï njimi, meneã, da bode do-
volj, ako pojde kakih 30 ali 50 korakov. Pijani najstarej‰i
ãastnik ga prime kakor prijateljski pod pazduho in tako
odidó iz dvora.

»Vedeli smo, da tudi cesarskim ãastnikom storite, kar

ste tem prekletim Francozom!« vpije ãastnik, ko so bili
Ïe precej daleã in ga je ‰e vedno za podpazduho drÏal.

»Mislim, da se gospodje zaradi postreÏbe ne bodo to-

Ïili, storil sem, kar je mogoãe bilo. Mnogo …«

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

12

 

»A veã, veã morate storiti nam nego Francozom. Po-

kaÏite, da ste dober cesar‰ãak,« reãe drugi. »Pogledite,
tako prekleto nerodne ljudi imate. Na‰a dva svetilca sta
zaspanca! Vrag ve, kam naju privedeta! Morebiti celo
med va‰e kmete, katerim ste lepe nauke dajali. Ha!«

Gra‰ãak molãi. Ali so ti tako pijani ali se delajo. Po-

loÏaj njegov je bil gotovo neprijeten.

»Jaz se poslovim, gospodje!« reãe in se hoãe nalahko

svojemu vzporedniku izviti. A bilo je vse izgovarjanje
zastonj. Treba je bilo ‰e dalje iti Ï njimi.

»Po‰ljite ta dva ãloveka nazaj, svetimo si lahko sami,«

reãe tretji, vzame enemu hlapcu baklo ter jo po senoÏeti
vrÏe, da svetal Ïar v lepem oboku daleã pade na tla, kjer
slabeje in slabeje gori ter naposled ugasne. Od drugega
pak vzame sveãavo sam in stopa Ï njo dalje. Debelo gle-
data hlapca in postojita. Ker jima nobeden niãesar ne
ukaÏe, obrneta se in mrmraje vraãata. Skoraj pak obsta-
neta zopet in se pogovarjata, gledaje za onimi.

»Gospod F.,« reãe za nekaj ãasa oni, ki je baklo nosil,

»saj vi greste z nami do na‰ega kvartirja in izpijete ko-
zarãek na zdravje na‰ega cesarstva ter na sreãen propad
va‰ega Bonaparta. Brez ugovora! Vemo, da ste patriot,
ha, ha! — Zdaj pa, jaz sem Ïe dolgo svetil, pod noge ne
vidim po teh va‰ih kamnastih potih; nate, svetite vi!«

Gra‰ãaku dá baklo. Ta se od jeze trese, a niãesar ne

odgovori. Vzame baklo in sveti pred njimi.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

13

 

»Zakaj se tako kislo drÏite, kakor da bi si v neãast ‰teli

postrezati brambovcem svoje domovine?« reãe starej‰i.

To se je zdelo potrpeÏljivemu moÏu preveã.
»Gospodje, zasramovati se ne dam!« Rek‰i, vrÏe baklo

ob tla. Kratek prepir se vname, pijani ãastnik potegne
sabljo, treznej‰i drug, ki je menda ãutil, da je porednost
Ïe predaleã pri‰la, hoãe ga utolaÏiti — a Ïe je bilo pre-
pozno.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

14

 

IV

H

lapca sta se ãudila, od daleã za njimi opazujoã, da
mora gospodar opravljati posel, ki je prej njima

pripadal. Sicer nista bila nikakor romantiãne nature
»zvestih sluÏabnikov«, ki svoje Ïivljenje dadé iz gole
zvestobe in pokornosti za gospodarja; ne, klela sta ga
po‰teno v konjskem hlevu ali na polju, kadar ju je zaradi
kake zamudnosti ozmerjal, in, ãe se je dalo o mlatvi ka-
kov mernik p‰enice prisvojiti si ter skrivaj prodati in po-
tem zapiti ga — lahke vesti sta imela. Vendar sta zdaj z
zobmi ‰kripala, ko sta v temi od pota proã vedno bliÏe
ãastnikov hodila in vse videla. Gospodar je vendar bil
eden domaãih.

»Samo da bi ti vragi onih dolgih pralic v noÏnici ne

imeli! Posvetil bi jim, ne z baklo, nego s polenom, da bi
hitro poti iskali in vse boÏje matere videli,« ‰epeta prvi.
Drugi tiho nekaj enakega zamrmra in velik kamen po-
bere.

»Ne metaj!« svari prvi.
Zdaj je bil oni trenutek, da so se ustavili. Zelo blizu je

bila Ïe cesta, videli so se ognji vojakov, ki v hi‰ah niso
bili prostora dobili kuriti in kuhati. A hlapca nista gleda-

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

15

 

la proti cesti ni proti ognjem. Videla sta, da je gospodar
baklo odvrgel in, ker je na tleh ‰e gorela, zapazila sta, da
se mu jeza bere na obrazu. Besed nista razumela, nem-
‰ki nista znala, a da eden sabljo poteza, to je bilo v vsa-
kem jeziku razumno.

»âakaj, hudiã!«
In v tistem hipu zadene debel kamen enega ãastnikov

na ramo; prècej jim pade veã manj‰ih in debelej‰ih pre-
ko glav ali pred noge ali v hrbet.

»Kaj je to!« zavpije gra‰ãak. — To je bilo svarilo. Hlap-

ca zaãneta beÏati, v temi sta se njiju postavi razloãiti dali
kakor dve ãrni senci. Eden se spotakne in pade. Prebli-
zu poti je bil. Preden je vstal in se mogel zopet v dir spu-
stiti, bil je s sabljo ãez roko usekan in na tla vrÏen. Ne-
kdo je z nogo stal na njem, vpil in ostrina sablje je bila
prodrla njegovo debelo kamiÏolo, njegovo debelo sraj-
co in koÏo njegovega hrbta. Ganil se ni, ker bal se je, da
bi oni porinil. Obujal je izpovedno kesanje v gre‰ni du‰i
ter niã ni vedel, kako, kdaj in kdo mu je baklo pred
obraz molil, da so ga spoznali, z jermenom zvezali, s
sabljami suvali ter na njegovega gospoda vpili.

Poleg svojega gospodarja je bil zdaj gnan in zaãelo se

mu je ble‰ãati. Morebiti bodo ti ljudje mislili, da je nje-
ga in njegovega tovari‰a gospod na‰ãuval. In ni se mo-
til. Iz malo besed, s katerimi ga je zmerjal gospodar, ki
zdaj Ïe ni s ãastniki govoril, sprevidel je, da se ne moti.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

16

 

A mislil si je hlapec: »Kaj si je to, ãe jih kakih petin-

dvajset dobim! Gospodu pa niã ne morejo; zakaj je pa
gospod?«

Ko so pri‰li do ceste, bil je hlapec v hlev zaprt. Kaj se

je zgodilo ali kaj se bode z gospodom godilo, tega mu
niti na misel ni bilo. Ugibal je samo, kako bi eno roko iz
vezi iztrgal, da bi svoje hlaãe s slamo ali ãim drugim
podloÏil, da bi palico manj ãutil. A ni ‰lo.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

17

 

V

Z

jutraj so na gradu zgodaj vstali, kakor navadno,
delavni posli. Hodili so okoli oglov, govorili tiho in

glasno vaÏne ter imenitne stvari. Hlapec, ki je bil u‰el,
vedel je svoje. Njegovega tovari‰a ni bilo, gospodarja ni
bilo.

Hi‰na je stari kuharici nekaj na uho povedala, ogle-

dav‰i se, ali nikdo ne ãuje. Stara kuharica je stra‰no oãi
in usta razprla, roki nad glavo stegnila kakor v bogom-
olju in zavpila: »LaÏe‰!«Hi‰na se ozre, nikogar ni blizu,
a vendar kuharico za roki prime in ji ‰e nekaj po‰epeta.
Starka sede na stopnico in zdahne: »Usmiljeni Jezus,
komu bodemo ‰e verjeli? Kje je boÏji strah?« S tihim gla-
som, a naglo pristavi hi‰ni: »Za boÏji ãas, molãi, molãi!«

PoboÏno ‰estdesetletno dekle potem sedi samo celo

ãetrt ure na stopnici in moli ter moli oãena‰ za oãena-
‰em in: »Ne pelji nas v izku‰njavo.«

Gospa pride. Bleda je in kuharice niti ne pozdravi;

tudi ona se je ogiblje. Odide zopet v sobo. Za eno uro
pride vpra‰at hi‰ne, ali je — njen moÏ, »gospod«, Ïe zaj-
trk dobil. Torej ni bila ‰e pri njem kakor vselej; ni po-
gledala po njem, ker ni vedela, da ga niti doma ni. Ko ji

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

18

 

hi‰na to pove, ona ne vpra‰a dalje, kje je, kdaj je ‰el, kdaj
pride. Vrne se v sobo. Tam gleda skozi okno. Hlapci za
hi‰o govoré. O ãem? O njej? Ona poslu‰a, poslu‰a in —
zve, kaj je. Njen moÏ ni domov pri‰el; ujet je; to noã, to
noã!

Pokliãe hi‰no, vpra‰a. Res je.
Kmalu potem prizvenketa lajtnant, ki je bil ãez noã tu

ostal, po stopnicah dol, ozira se in kliãe dva hlapca, ki
sta na dvoru bila. A nista ga razumela. Tudi morebiti no-
beden ni volje imel razumeti ga, ker mrmraje sta hrbet
obrnila in od‰la. Vse se ga je nekako ogibalo. Gospodar-
ja ni bilo nikjer videti niti ne gospodinje.

»Kje je gospa?« vpra‰a hi‰no, ko se vrne zopet po

stopnicah gor.

Hi‰na odgovori, da ne ve, kje je.
»UkaÏite, da se moj konj osedla. Hoãem précej oditi

iz te odurne hi‰e. A posloviti se vendar hoãem pri gospé.
Kje je njena soba?«

Hi‰na mu vrata pokaÏe ter odide gostov ukaz izpol-

njevat, a odhajaje ga z zadrÏanim hudobnim smehom
pogleda. Lep moÏ je bil res!

Lajtnant zaãne nalahko trkati na pokazane duri. Trka

zopet. Ona se ne oglasi.

»Ana!« kliãe skozi kljuãavnico z najprikupljivej‰im

glasom. A odgovora ni.

»Jaz ne odidem, dokler te ne vidim,« ponovi on.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

19

 

A ker vidi, da je zastonj, spogne se z lahkomiselnim

nasmehom, zaviha brke in reãe sam s seboj polglasno:

»Neumna maãica! Ima ‰e nekaj vesti.«
Ko na dvori‰ãu Ïe na konju sedi, obrne se zopet, pre-

gleda celo vrsto oken, a razen hi‰ne ni bilo na vseh
oknih nobenega obraza videti. Nevoljen spodbode ko-
nja in zdirja iz grada, kjer prej ni nikoli bil, kjer bi bilo
bolje, da bi ga nikoli ne bilo.

A zgoraj v sobi je leÏala mlada Ïena na divanu, zdaj

vroão glavo rila v blazinico, zdaj roki lomila k usmilje-
nemu bogu, da to, kar je bilo, ne bi bilo!

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

20

 

VI

·

ele ãez veã tednov se je bil gra‰ãak zopet na dom

vrnil. TeÏko je bilo njemu in njegovim prijateljem

odbiti razna sumniãenja. Zahvaliti se mu je bilo samo
privilegiju svojega stanu ter nekoliko celo novcem, ka-
tere so njegovi prijatelji skrivaj za dobro re‰itev te stvari
potro‰ili, da se je izmotal brez huj‰e kazni.

Vendar je bil osramoãen. Za to, kar je delala surova

moã Ï njim, za kratki sramotilni zapor, ni dobil nikake-
ga vraãila, a pravice ni mogel nikoder iskati, ker povsod,
celo pri znancih, nahajal je tuje obraze. Njegovi sosed-
je so se ga odslej vidno ogibali, patrimonialni uradniki
v okraju mu niso imeli veã prej‰nje uklanljivosti; celo
kmetje, vekomaj vajeni misliti, da je kazen, gosposka,
jeãa in kar je ‰e kaj neãislanega, samo za ubogega kmeta
na svetu, delali so ‰kodoÏeljne obraze, dasi je bilo do-
gnano med njimi, da je on izmed vseh, ki desetino po-
birajo, vendar tisti, s katerim se najlaÏe izhaja.

Zato je bil gospod F. zdaj nekako ãudno pobit in za-

mi‰ljen. Doma se je malo drÏal, skoro po cele dneve je
bil na lovu ali pri delavcih, katere je muãil bolj nego kdaj
prej.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

21

 

Pri tem je bilo lahko, da ni opazil velike spremembe

na svoji Ïeni. Povse naravno se mu je zdelo, da je zdaj
ti‰ja, da ga ni muãila z izpra‰evanjem. Dasi mu se je
zdela prelahke nature, da bi razumela, kaj njega peãe,
vendar je menil, da ga mora tudi ona razumeti. O onem
veãeru ni nikdar govoril z njo in nikomur ne.

Prav pogodu mu je bilo, ko je naznanilo dobil, da pri-

de njegov mlaj‰i brat na dalje ãasa k njemu. Imel je vsaj
nekoga, komur je lahko svoj srd izlil.

Brat je bil krepka, zdrava natura. Prej vojak, bil je zdaj

imovit mlad vdovec, sam svoj in brez vsega vzroka ves
krivi in nedolÏni svet kolnoã, samo da je klel.

»Ti se nisi vedel po mo‰ko,« reãe prvo uro, ko je, pri-

‰ed‰i, iz gra‰ãakovih ust natanko ãul, kako se je zgodi-
lo. »Zavrstjo vse ‰tiri bi jaz bil nasadil ali se sam nasaditi
dal. To se mora ‰e popraviti.«

Mlaj‰i brat je tudi takoj zaãel gospo opazovati. Prija-

telj ji nikdar ni bil. Nezadovoljen Ïe taãas, ko je precèj
uboga deklica pri‰la za nevesto in tudi njegovo »ãastno«
ime vitezov F. sprejela. Torej je bil zdaj jako oster sodnik.

»Tvoja ljubezniva mi niã veã ne godi. Prej je ãlovek z

njo ‰e potrpel, imela je vsaj nekaj otroãjega. A zdaj dela
obraze, kakor ,prosi za nas gre‰nike’. Meni se zdi, da s
spo‰tovanim gospodom soprogom ni posebno zado-
voljna; niti iz oãi v oãi nikogar ne pogleda.«

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

22

 

A o tej stvari se ni dalo ‰aliti. Jezno starej‰i brat enkrat

za vselej enako govorjenje o svoji Ïeni prepove in jezen
odide.

Hladnokrvno brat kliãe za njim: »Poãasi, poãasi! Sa-

mo ognja ne!«

A sam s seboj reãe: »Skoraj bodemo videli, kako stvari

stoje. Siromak ni imel oãi, zdaj nima niti u‰es.«

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

23

 

VII

L

epega dne popoldne se je vraãal gra‰ãak iz svojega
gozda. Na robu tam je postal ter ogledoval obreza-

no hrastovje na kupih, pripravljeno za prodaj, ko zagle-
da brata, da se mu bliÏa.

»Nekaj bi te hotel vpra‰ati,« reãe ta z jako resnim

obrazom. »Hodijo pisma tvoje Ïene skozi tvoje roke?«

»Ne. Zakaj to vpra‰a‰?«
»Jaz sem danes eno njenih pisem od hlapca vzel, ki

mu ga je bilo na po‰to oddati. Ali ga hoãe‰?«

Gra‰ãak se zardi. »âuj, brate, ti si prepostreÏen! Tega

ti ne morem dovoliti, da se me‰a‰ v take stvari …«

»A ãe napis takole slove!« Rek‰i, mu pismo pred oãi

podrÏi.

Jedva je gra‰ãak pogledal papir, hlastno bratu pismo

iztrga in srepó pogleda. To je bil res njegove Ïene roko-
pis in napis je bil znan — od onega veãera, ime je bilo
znano. Ona dopisuje nekomu in ta je eden njegovih sov-
raÏnikov! Z enim potezom raztrga ovoj, znotraj je bilo
zapeãateno, nanjo namenjeno pismo, torej nepreãitano;
od nje ni bilo nobene vrste. TeÏak kamen je bil, ki se je
nesreãnemu moÏu odvalil s srca.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

24

 

»Nu, to je lep‰e, nego sem mislil,« reãe brat. »Vsaj njo

opraviãuje, a sleparja ne, ki tvojo gostoljubnost tako po-
vraãa. Tega poi‰ãeva, ljubi moj prijatelj! A zato je treba,
da preãitava, kaj moÏek hoãe pravzaprav.«

»Jaz ga ne bodem ãital,« reãe starej‰i.
»Jaz paã. Tako hladnega moÏa nisem ‰e na‰el. Ti si

slep,« reãe mlaj‰i in hipoma odpeãati pismo. âitajoã
brke vi‰e, gra‰ãak mu preãitano pismo iztrga, ãita in na-
posled naglo zmane papir v klobãiã. Barvo z lica izgubi.

Nekaj ãasa ne izpregovori nobeden. Potem sede gra-

‰ãak na kup zloÏenih hrastov, obraz v dlani skrije in
joka.

»Ne bodi baba! Zdaj je treba delati, prècej, dokler

prepozno ni. Pojdi, pohitiva ‰e danes v mesto. Sodim, da
ga dobodeva ‰e. — A to se mora shraniti, to je dokaz.«

Rek‰i, pobere zgneteno pismo.
Skoraj potem sta se s poãasnim korakom bliÏala gra-

du.

»Morebiti vendar napaãno sodiva,« reãe gra‰ãak.
»Morebiti — morebiti! IzkaÏe se. Malovrednik vendar

ni tako brez vsega poguma, da nama ne bi odgovoril,
odloãno odgovoril, kako in od kod, da se je predrznil
tvoji Ïeni tako pisati in meriti na stvari, katerih ne vemo,
a vendar slutimo.«

»Moj bog! Ne samo sramoto, neãast in …«

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

25

 

»Zdaj molãi! Stori‰, kar ti veli tvoje ime in kar mlaj‰i

brat!«

»In kaj hoãem Ï njo poãeti!« zavpije obupno nesreã-

ni moÏ.

»Niã ne poãne‰ zdaj, prav niã! Preden se ne vrneva,

niti je videti ne sme‰. Tako bodi! Pojdi v svojo sobo, pre-
skrbi, kar ve‰, da je treba, ãe se ne vrne‰. Jaz bodem skr-
bel, da te ona taãas ne bode nadlegovala in da prilike ne
najde‰ prenagliti se.«

Uro pozneje je voz z obema zapustil dvori‰ãe. Gospa

je voz odhajati videla in vpra‰ala, a nikdo ji ni mogel
povedati, kam gresta. KoãijaÏ je pred odhodom rekel, da
ga veã dni ne bode nazaj, sicer niã.

Za veã dni odhajati in niãesar povedati! Îeni je bilo

tesno pri srcu, glava jo je zaãela boleti; mislila ni niãesar
— a slutila je, da je nesreãa in gorje utaborilo se v hi‰o
in vanjo. Lepi ãasi sreãe — proã so bili, ona jih vredna ni
veã, zaupanja ni niti ga vredna ni!

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

26

 

VIII

P

et dni je bilo minilo, pet dni skrbi in straha. Niti

gospodarja niti brata ni bilo domov niti nobenega

poroãila.

·esti dan je bilo deÏevno. Kakor izpod kapa je lilo z

neba, ko je znana grajska koãija na dvori‰ãe pridrdrala.
Gospa je tekla dol. KoãijaÏ vratca odpre, z voza stopi
samo brat. Nenavadno resno lice ima, temno gleda, go-
spe ne pozdravi.

Moralo se je nekaj zgoditi, nekaj stra‰nega.
»Za boÏji ãas! Kje je moj moÏ?«
»Z menoj pojdite gor!« reãe njen svak.
V sobi gre trikrat sem ter tja, v tla zroã, a nazadnje se

pred njo postavi in reãe:

»Povem vam vse obenem. Ne boste imeli veã prilike

za hrbtom svojega moÏa pisem prejemati niti nemladih
ãastnikov tisto noã, ko se va‰ soprog sramoti, prenoãe-
vati. Oba sta —«

»Mrtev!« zavpije Ïena.
»Moj brat je umrl za svojo ãast in prekletniku, ki mu

je vzel sreão in Ïivljenje, pomagal sem jaz do pravice.. .«
Hotel je ‰e pristaviti: »A vam bog odpusti, jaz ne!« ven-

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

27

 

dar ni ga imel kdo poslu‰ati, ker Ïena je omedlela in
leÏala na divanu.

Pogleda po njej, pogled brez usmiljenja, na ustnah z

zaniãevanjem. Potem pokliãe sluÏabne ljudi ter odide.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

28

 

IX

N

a ãrno pregrnjenem vozu so bili dan potem pri-
peljali mrtvega grajskega gospodarja na njegov

dom.

K pogrebu je privrelo mnogo ljudstva. Smrt, in zlasti

tako nesreãna, spravila je bila vse njegove nasprotnike
Ï njim, vsi prijatelji in neprijatelji so se zbrali na malem
pokopali‰ãu va‰ke cerkve, kjer je imela grajska rodovi-
na svojo rako.

Njegove smrti vzrok ni bil ‰e znan, vsaj gotovega nik-

do ni vedel, torej so se govorile ãudne stvari. Kmetje, ki
o dvoboju niso prilike imeli kdaj sli‰ati in jim je nedosta-
jalo razuma do tega obiãaja, sodili so po svoje in rekli:
»Stepel se je bil z drugim gospodom in ta ga je ubil.« A
z glavo so majali in govorili: ȉe se nas kdo pijan spopri-
me, ni, da bi dejal; a da uãena gospoda ni pametnej-
‰a …!« Vendar danes so bili vsi enih misli: da je rajne-
ga gospoda »‰koda«.

»Ali gospa! Ta se mi smili,« reãe dobrodu‰na pogreb-

ka svoji druÏbi, domov gredoã. »Ni je bilo pri pogrebu,
govoré, da je na smrt zbolela.«

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

29

 

»A! Kak‰na sila ji je. Baba je baba! MoÏila se bode zo-

pet ãez leto in dan kakor vsaka,« zamrmra póstaren
moÏ.

Vendar je bil ta moÏ slab prerok. Stoprv ãez veã ted-

nov se je ãulo, da gospa ne umrje, nego da ozdravlja.

Va‰ka cerkev je bila na samoti. Cerkovnik jo je obisko-

val samo trikrat na dan, kadar je bilo treba zvoniti. V
mraku nekega dne je videl pri gra‰ãakovem grobu Ïen-
sko sedeti in ustra‰il se je, da je odskoãil. Poãasi in mo-
leã se je zopet bliÏal, pazil in poslu‰al. Spoznal je graj-
sko gospo; govorila je sama med seboj, zdaj tiho, zdaj
naglas, zdaj hitro, zdaj poãasi. Pod pazduho je imela
rdeã deÏnik in v roki velike brojanice (paternoster).

»Gospa, mraãi se,« ogovori jo.
»Res, deÏ gre in v deÏju ga peljajo,« odgovarja gospa,

a ne pogleda moÏa. Govori ‰e veã, ãudne stvari; cerkov-
nik ni razumel vsega. Zbal se je in hitro v zvonik od‰el.
A videl jo je pozneje ‰e mnogokrat tu, vselej enako.

— — —

In ko sem majhen deãak bil, poznal sem to gospo z gra-
da. Kadar smo otroci iz blata hlebce pekli, v zemljo hi‰i-
ce delali in murna, boÏjega volka, zvali »sejat proso«
pod veliko ãe‰njo, korakala je proti veãeru mimo nas
tiho kakor senca z rdeãim deÏnikom pod pazduho in
velikimi brojanicami za pasom.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

30

 

»Gospa, deÏ gre!« vpili smo, kadar je najlep‰e jasno

sonce zahajalo.

»DeÏ gre, otroci, deÏ,« odgovorila je in ‰la dalje pro-

ti cerkvi molit.

A mi smo mislili, svetnice v nebesih, o katerih so nam

matere pripovedovale, menda so take, kakor je grajska
gospa.

BES

e

DA

MOâ IN PRAVICA

31

 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-210-6